r C^^fij
V Trstu v saboto 11. avgusla 1883. V^t

Tečaj
DINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
lf <4iBMM |»
■ EDINOST« izhaja * krat na teden vsako irido in nbtit o polnilne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta ± pld. KO kr. — Posamezne Številk« »e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trst« po S kr.. v Strici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opraviiiitv« >via Zonta 5.«
Vsi dnptst ae pošiljajo Uredniitvu »vi« Torrents« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o^ez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interah (razne vrste naznani a in poslanice) s-j zaraSnnijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Ester Solymossy.
Kakor je našim čitateljem dobro znano, bili so oproščeni oni judje, kateri so bili toženi, da so umorili Ester Solymossy, mlado še le 14 letno oger-sko deklico; ali komaj je bila znana ona razsodba, ko je skoraj po vsem Ogerskem prikipela uže stara raz-draženost na Žide na povrSje in so začeli Ogri v rataogih krajih Žide preganjati. Tako so v N^riregihazi pobili "okna Židu, pri katerem so bili na večerji zagovorniki zarad umora omenjene E&ter toženih žjdov in državni pravdnik; precej potem so bili veči požari v okolici Njiregihaze in napadi Židov v Požunu; a v Pešti, glavnem mestu Ogerske so se vršile te dni take rabuke, da je morala vojaška moč mir delati in je ostalo na ulici več mrtvih in ranjenih. Ljudstvo je planolo posebno v one ulice, kder ■80 židje in je razbilo v nekaterih ka-vanah, prodajalnicah itd. vse, kar mu je prišlo pod rokd. V nekaterih ulicah je ljudstvo strašansko razbivalo in napravilo velikansko škodo, ker je vojaška moč prišla prekesno. Vsled te velike rabuke je v Pešti nastala posebno mej židi velika razburjenost in vsa velika vojaška moČ je bila pripravljena, da zabrani ponovljenje rabuke, katere se je skoraj gotovo bati, ker zdaj še le hoče pritisnoti velika množina de-lalcev iz raznih fabrik, ki so bili do-zdaj še mirni. Bati se je, da se bodo take stvari tudi še drugod po Ogerskem ponavljale in vlada ima na vse kriplje opraviti, da ljudstvo drži v brzdah, da ne plane splošno na Žide. Tako je zdaj stanje na Ogerskem, in da je tako, temu se ni čuditi, ako pomislimo, da imajo židje na Ogerskem v rokah srečo vse dežele, da je od njih odvisno, od kneza pa do kmeta
skoro vse, kar je domače krvi. Mi ne bomo uzrokov napetosti in srda proti Židom na Ogerskem obširno preiskovali; našim čitateljem niso ti uzroki nič novega; a zatrditi nam je za dene« le to, da je zadnji proces v Nyiregi-hazi duhove še veliko bolj razburil in najbrže bil direktni uzrok sedanjih ho-matij na Ogerskem. Prav za to pa smatramo za svojo dolžnost, da o tako ^ažnej dogodbi natanjČneje poročamo in izrekamo svojo misel.
Dnd 1. aprila 1881 je poslala gospa Huri iz Tisza Eszlar-ja 14 etno služkinjo Ester Solymossy po barve v bližnjo vas k židovskemu,trgovcuKohl-mayer-ju. Deklica gre in se vrne mej 11. in 12. uro zjutraj nazaj. Do blizo židovske sinagoge so jo še videli ljudje, a potem je zginola in nooeden ni vedel kam. Gospodinja jo išče pri materi, katera stanuje v istej vasi, a mati tudi ne zna za njo, na kar jo gre mati sama iskat po vsej vasi, in ko gre mimo sinagoge, praša jo sluga sinagoge, česa išči1. Ko mu pov6, da hčere, tolaži jo on, da se uže najde in pristavi, da se je tudi v nekem drugem ogerskem kraju pred nekaterimi leti prav pred judovskimi prazniki zgubila n^ka deklica, ljudje da so judom očitali, da so jo oni ubili, a da so to deklico kesneje mrtvo dobili na polju. Mati Solymossy ni dala tem besedam posebnega pomena.
še le ko je bilo vse iskanja zastonj, in je žena neko noč budila in premiši evala, priBle so jej na misel besede sluge židovske sinagoge; strašna sumnja se obudi v njenem srcu; ona to sumnio razodeva drugim in tudi okrajnemu sodniku, a nobeden je ne posluša. A nič ni tako skrito, da ne bi prišlo na dan. Komaj petletni fantiček Jožefa Suharf-a pravil je mej igranjem drugim otrokom, da je njegov
Podlistek.
Kontovelj-Mokolin-Prosek.
(Zgodovinska črtica spisal M. Sila.)
(Dalje.)
Iz 1. 1775 ste dve bolj znameniti določbi : Pismo papeža Pija VI. iz Rima, v katerem se dovoljuje, d;i dvakrat v tednu sme s- brati priviligirana sv. maša v cerkvi sv. Jerumna na Kontovelju. — Dru<-a p» je pogodba župnika openskeea Matije De-kleve, podpisana od otca Damiana Jakohič. guardliana v Frančiškanskem samostanu v Grhanu, in od g. Josipa Mazarol kapelana v Križu, da vse mrliče, katere morje iz sebe vrže na bregu maj sv. Križem in Bar-kovljem. ima edino župnik openski pokopavati. Razen uie gor navedenih dnevov je moral župnik priti mašavat na Konto-velj dne sv. treh kraljev (G. 4- M. -f- B. = trafipar. Melhior. Baltasar). Za blaeoslov vode je dobival po 8 soldov od vsake biše in za napis Rv. 3 k. pa klobaso (farcimen) ali dva solda, ali kaj sušja (suhega sadja.) Isto tako ie moral openski župnik maša-vati na Kontovelju velikonočni in bin-koštm ponedeljek. Kot plačo pa je dobival župnik od vsake hiše polu čebra vina v leseni o benduni (trgatbi).
Dne sv Josipa (19. mircija) so postavljali Kontovljci novega mežnurja, ki je moral
očo vlovil kristijansko deklico, ka-terej je židovski mesar vrat odrezal.
To je zvedela obupana mati; ona se obrne na gosposko, to tam razodene, preiskava se začne, in starši brat omenjenega fantička, 15 letni Moric Scharf, vsa to potrdi pred sodnijo, kar je manjši brat govoril in še pristavi, da je gledal skozi ključavnico na glavnih vratih sinagoge in videl, kako je omenjani mesar dekletu vrat odrezal, da je potem njegov oČ<3 v družbi z drugimi židi kri v posebne posode lovil in da so judje po dovršenej moritvi odšli iz sinagoge ter njemu ukazali, naj sinagogo zapre. Ko jo prišel potem v sinagogo, ni našel več nobenega sledu umorjenega dekleta, niti kapljice krvi ne, vse je bilo počiščeno. Zdaj je se začela resna preiskava; a precej ko so židje zavohali nevarnost, začeli so misliti na to, kako bi se oprali krivde. Raznesli so vest, da je ubogo dekte skočilo v Tiso, potem da so jo našli v drugej vasi itd. Naposled so po dolgem času raznesli vest, da so ubogo Ester našli mrtvo v Tisi; ob enem pa so, kakor je sam zastopnik Ester-ne matere in privatni zatožnik zatrdil, skušali, tudi mater nesrečne deklice z denarjem podkupiti, da izreče, da ono dekle, katero oni dobć v Tisi, je resnično njena hči; a mati je ponudbo z največo srditostjo zavmola in vso stvar naznanila sodniji. Res se zgodi, da najdejo v Tisi blizo Dade neko mrtvo truplo mlade ženske in po vseh listih se je čitalo, da so našli Ester SoIymossy. Pride komisija; mrtvo truplo je oblečeno v obleko rajnke Ester; priča Julija SakolČaj izreče, da je to truplo ranjke Ester, a potem pridejo na vrsto sošolke in prijateljice rajnke in te izrečejo, da to truplo ni truplo rajnke njih prijateljice in mati tudi izreče,
sosedom spoznat po bokali vina slehernemu in dve »biei« kruha; (•— solvit men-suram vini et duas bigas de pane —«). kakor pravi stari »katapan« openski.
NajstarejŠ« listin«, v katerih se nahaja ime Mokol&n (Mocholan, Morhulan. Moccolan) so menda iz 12. veka. V motnem statutu (zakoniku), ki v početku ima listnico 1150. slasi se čl. 44. I. k.: »Čuvaji občinski naj prevzamejo službo o sv. Jakobu. fn naj jo opravljajo do sv. Sergija; (sv. Jurija?)'—čuvaji (saltarii) Monkolanski naj se delć tiko, da polovica njih naj bo v okraiu Monkolanskem in druga polovici v Kastisinu«. — Ako je pok. dr. Kandier izvestno prepisal, kar pa mnosrokrat ni storil. — Mo tako v IT. knjigi čl. 155.' »v gozdih, Šumah, losih se ume od poti pri Longeri do crradii Mokolnnskega.«
Ker je Rimljan Plinij omenial ljulstvi, ki so za njega dan v naših pokrajinah živela: »Razni rodovi planinski, zlasti pa so znameniti počeoši od Pulja do Trsta Seku"i. Subokrini (Savrini), Katali. Meno-kaleni;« (Plin. 1. 3. c. 24.), — meni Kancler, da potomH poslednjih utegnejo biti Kra-ševej — zlasti devinskega Krasa, in rta njih glavni grad je bil Mokolan, ali kako-vedno piše: Monkolan. (K. Indicaz. p. 178.: V pismu Kandler-jevem v »Osservato'-e Triest.« 1. 1871 g. A. Stepančič-n je oh-8irno razlaganje Menokalenov, čeg, da so to bivali Kelti in sicer Meni. kder je v srednjem veku zapovedoval rifenberški grof:
Kastanjevica. Temnica. Voi9chizza (Voj SČica). B'estovica, Zagraje. Juvanigrad. Lipa, Škrbina, Gorjanska, Komen, Volčji-grad, Gabrovica, Mavhinja. »Ako se nahaja v poslednjem imenu koren Men, to naj slavisti raziskujejo.« pravi Kandier. Kaleni pa so tam biviili, po mnenji istega g. K., kder so po Krasu stanovali pollož-niki devinskega grofi: Slivno, ViSovlje. Presnik. Senpolaj in Prapro l, Trnovica, Samitorica. BriŠče. Opatjeselo, Novavas, Lokvica, Sela, Hudilog, Doberdob. V Se-stjanu so imeli Kaleni svoje pristanišče.« Kar je s početka trdil to z nadaljno razpravo podira, ter Mokolana ne imenuje ne pri M9nih ne pri Kalenih. Da bi stari grad Mogildn dobil imć od dveh keltiških rodov Menov in Kalenov, to moramo določno kot golo izmišljotino zavračati. Ako bi KraSevci res bili nastopniki Plinijevih Menokalenov. gotovo hi se bil natančniše izrazil, da stanujejo mej Trstom in Oglejem, pi on pra^i le, da so počenši od Pulja (Pole) do Trsta najskrajniše ljudstvo« (a Pola ad Tergestis regionem.).
Se drugo krivo sporočanje o Moko-lanu oi o. Ireneo della Croce mi je za-vrnoti. On pravi : »L. 1371 so vzeli Benečani «rad Mokolan, ki se je pozneje tako razrušil, da sedaj ni o njem druzega sledii nego le ostanki od temeljnega zidišča v vili (nristavi) g. Montanelli z luko primorsko zgradjeno iz lepo obdelanih kamenov.« Po tem bi človek sodil, da je bil Mokolan pri
da to ni truplo njene hčeri, prav tako izrečeta katoliški duhoven in učitelj iz Tisza Eszlarja. Truplo zakopljejo in preiskava se nadaljuje. Vse žide, sumljive, da so bili pri moritvi Ester, zapr<5, in nekateri so se uže tu in tam zagovorili. Mej tem pa izprašujejo tudi one plavičarje, ki so v Tisi našli omenjeno truplo. Eden teh izreče, da je to truplo prišlo iz zgornjih krajev, da ga je pripeljal nek žid pod svojo plavico, pa da so to truplo blizo Dade preoblekli v drugo obleko. On da je vse to pomagal in da je dobil za to plačilo od nekega Žida. Potem da je truplo privezal pod svojo plavico in ga po Tisi še dalje peljal, onkraj Dade pa na suho del, in od tam, da so potem truplo dalje prenesli. Plavičarje so tudi zaprli, in vsa prva preiskava je kazala, da je skoraj gotovo Moric Scharf govoril resnico ter da so židje res umorili ubogo Ester, ter podtek-noli kako drugo truplo, oblekli je v obloko rajnke Ester, plavičarje podkupili in po vsej sili hoteli dokazati, tla se je našlo truplo deklice, ter da je dokazano, da je sama skočila v Tiso ali pa da jo je vrgel kedo drugi. Stvar je itala jako slabo za žide, posebno pa za to, ker je bilo vse krščansko ljudstvo razburjeno, češ, da živenje kri-stijanov ni več varno pred židi, ker rabijo krščansko kri pri verskih obredih, kar je bilo uže od poprej nekoliko znano, a bi bilo s to dogodbo, če je resnična, še bolj potrjeno.
Začne se konečno obravnava v Nyiregihazi. Zaslišalo se je nad 100 prič, pregledala je komisija sinagogo in se prepričala, da je mogoče videti skoz ključavnico v notranje sinagoge ; pregledali so vsa pota, kder je hodila Ester, odkopala je komisija zopet truplo one v Tisi najdeno ženske;
—	zopet so izrekle mnoge priče in
samem mnrii, in da skoraj ni sledu o njem, kar pa nikakor ni res. Kontoveljska »luka« Će<id*, pred nekaj leti po silnem navalu morskih valov razdejana, ni pri samem Mokolan ti, kojega razvaline se Še dobro poznajo na najvišjem griču na Kontovelju, ampak je naj manj polu ure navadnega hola od tam oddaljena. Ne l. 1371, nego
l. 1.181 so hili Benečani vzeli TržaČaoom grad Mokol&'i, in v mirovnej pogodbi od 24. avgusta 1382, v Turinu pisanej, prepuščajo Benečani oglejskemu patriarhu gradova Mohov in »Mohul4n«. Naslednje leto 1382 s« j« Trst, kakor znano, radovoljno iztočil Avstriji, in v spomeniškej listini se izrečno imenujeta oba gradova tržaška Moko in Mokolin, naj mestni stražniki, ki se vsak mesec tja pošiljajo avstrijskim vojvodom zvestobo prisegajo (Gl. Trst in ok. str. 149.) Leta 1414 je i.il ^rad Mo-kolan izročen ljubljanskemu deželnemu glavarstvu v oskrbovanje. Porušili so g;i baje Turki, ki so 1. 1470 tu sem prihrumeli in mnogo vasi požgali in pradov razdejali.
Cerkve openska, repentaborska in pro-seška so imele svoje vinograde v Moko-lanu, kajti vse oni okraj na južnej brežnoj strani starega gradil, kder rodi izvrstni »prosekar« — slavnoznana kapljica bolj t
—	še danes se zove Mokolan.
(Dalje prihodnjič.)
EDIN
OST.
mati rajnke, da jo sicer teško poznati, ker truplo je uže možno gnjilo, a da to truplo je truplo vse druge ženske, ki je morala za več let starša biti od Estere. — Prišli so tudi profesorji medicinske visoke šole v Pešti, ti so drug drugemu oporekali ; eni so izrekli, da je mogoče, da je najdeno truplo čisto mlade ženske, ka-koršna je bila Ester, drugi zopet, da je morala to biti starša ženska in boljšega stanu, kar se pozna posebno po lepih, varovanih nohtih, kakoršnih ne more imeti dekla, itd.; sploh se je poskušalo na razne načine priti do dokazov.
A pri obravnavi so priče tako različno izrekale, da se je skoraj videlo, da je na enej strani razkače-nost, na drugpj pa spridenost govorila. — Mnogo prič, ki so pri preiskavi izrekle na krivdo zatoženih, rekle so pri glavnej obravnavi, da so jih preiskovalni sodniki tako napeljali, nekateri zatoženci so rekli, da so se morali spoznati krive, ker so jih k temu primorali z mukami in sploh jo bila vsa dokazovalna obravnava tako zmešana, ter je pokazala tako gnji-lobo, da mi takraj Litave niti ne moremo raztolmačiti si, kako je sploh mogoča taka obravnava. — A glavna priča, Moric Scharf, sin enega izmej zatožencev, vedno je tudi pri glavnej obravnavi trdil, da je vse do pičice res, kar je prvikrat izrekel, in prav tako je nek plavičar ostal pri tem, da so ono truplo preoblekli v obleko, katero je prinesel nek njegov znanec, žid*
Državni pravdnik pa je od prvega začetka oporekal vsako krivdo zatožencev in se je tudi ustavljal nekaterim dokazom, katere je hotel uvesti privatni tožnik ; kazalo je sploh vse vedenje državnega pravdnika mej obravnavo, kakor da je uže poprej popolnoma prepričan o nekrivdi zatoženih.
Da so zagovorniki, tudi svojo dolžnost storili in vsa sredstva upo-trebili, to nam ni treba niti omeniti, ker gotovo so židje poslali najboljše in dobro prefrigane odvetnike, da njihove ljudi oprostć take krvne zatožbe, katera bi, ako bi bili toženi obsojeni, postala osodopolna za žide.
Kar se še ni tako k malu zgodilo, državni pravdnik je konečno sam šel mej vrste zagovornikov in tožene najboljše zagovarjal ter konečno gledć na to, da so si priče oporekale in da se tudi preiskava ni vršila pravilno in natanjČno, posebno pa, ker so bili tudi zdravniki gledć trupla, najdenega v Tisi, raznega menenja, izrekel, da je prepričan o nedolžnosti zatoženih, vsled Česar je predlagal, naj jih sodišče ne-krivim spozna.
Na tak zatožbeni govor so imeli odvetniki lehko stvar, ni bilo skoro potrebno druzega, nego poživljati se na državnega pravdnika, a toliko težav-neje stališče imel je zastopnik privatne tožbe. On je prerešetal vse dogodke in izjave vseh prič, potem je navedel mnogo slučajev, začenši od leta 1472, 1494, 1629, 1768, 1832, 1840 do 1879, v katerih je bilo po procesu dokazano, da so židje vpotrebavali človeško kri pri cerkvenih obredih; nadalje je to dokazoval s citati iz Tal-muda in drugih židovskih verskih knjig, v katerih je cel6 rečeno, na kak način je treba glavo odrezati, kako je treba zraven moliti itd., potem je dokazal, da ni mogoče, da bi bilo dekle iz samomornega namena skočilo v Tiso in naposled je dokazoval, da so se židje posluževali vseh le mogočih sredstev, da bi bili krivdo od-vrnoli od sebe, in sklenol s predlogom, naj sodišče izreče pravično sodbo, da ne ostane nekaznovano toliko zločinstvo.
A k ljubu temu prepričevalnemu govoru se sodišče ni moglo prepričati o krivdi zatoženih Židov in je spoznalo nekrive vse zatožene. Mladeniča Morica Scharf-a pa zdaj ne vedri kara dati. Stanoval je dosedaj v komitatnej hiši, a zdaj se mu ponujajo razni ljudje, mej njimi tudi baron Hirsch, bogat žid v Parizu, da ga vzamejo k sebi, a Moric je odbil vsem in pojde, kakor se sliši, zopet k svojim starišem. Ti zadnji in vsi drugi za-toženi židje pa se preselijo iz Tisza Eszlar v druge kraje in je Scharfova družina uže došla v Pešto; a tam se je baš to dni vzdignolo ljudstvo proti židom in terja, da Scharfova družina ne sme ostati v Peštu, vsled česar jo stari Scharf zdaj pod varstvom policije in bo moral skoraj gotovo iz Ogerske.
To je kolikor mogoče na kratko vsa dogodba v Tisza-Eszlar-jn, ki nam kažo jako žalostno stanje na Ogrskem v vseh javnih zadevah.
Vse poprašuje zdaj: »Če so židje nedolžni, kam pa je prišla uboga Ester Solymossy ? S zemlje ni zginola, kakor kak duh; to je enkrat gotovo. Prav ta nerešena zagonetka pa je razburila ogersko ljudstvo v takej meri, da bodo imela Ogerska vlada Se mnogo opraviti, predno pomiri duhove, kar kaže posebno velikanska rabuka v PeŠti. Iztoczi je postal imenitna osoba; njegov upliv raste in naj dela in piše židovska štampa proti njemu, kar jej ljubo*
Mi ne bomo trdili, da ogerski sodniki in državni pravdnik niso sodili po svojem prepričanju ; žalostno za Ogersko, ako bi se moglo drugače trditi; mi nočemo v dvom staviti poštenost sodnikov ; ali po vsem sodimo, da so židje imeli taka sredstva na razpolaganje, da so dokaze tako zmedli, da sodniki skoraj niso mogli izreči svoj »kriv«. Stvar še bolj natančno preiskavati, bilo bi listu celč nevarno. A to smemo zatrditi, da po dokončanem procesu v Nyiregyhazi in k ljubu izrečene sodbe vest ljudstva in javno menenje ni pomiijeno in zadovoljno. Dokler ne pride na dan, kaj se je prav za prav zgodilo z onim nesrečnim dekletom, bode kristjansko ljudstvo le vedno vpraševalo : »Kam pa je prišla Ester Solymossy ?«
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarski patent od 5. t. m. sklicuje predarelski deželni zbor na 16. avgusta in koroški na 3. septembra.
Oališki deželni namestnik grof Potočki jo vendar odstopil, ker se je njegova srčna bolezen zadnje dni tako pohujšala, da se mora zdržavati vsa-cega dela. Njeg. veličanstvo, cesar mu je pri odstopu poslal lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za vspešno delovanje ter mu je podelil vćliki križ reda sv. Štefana. Za deželnega namestnika v Galiciji je imenovan Po-tockijev namestnik Zaleski ter mu je cesar h krati podelil tajno svetovalstvo.
Nemški cesar je 7. t. m. po-poludne prišel iz Gostinskih toplic v Solnograd, kder so ga pozdravili deželni namestnik grof Thun, vojaški poveljnik general KntJpfler, deželni glavar in mestni župan. Zvečer gaje obiskal nadvojvoda Ljudevit Viktor. Drugi dan zjutraj ob dx/2 pa se je odpeljal v Išl. — Naš cesar se mu je iz Išla odpeljal naproti do Ebensee, kder sta se oba vladarja prav srčno pozdravila in potem oba skupaj v Išl odpeljala, kamor sta prišla opoludno; tu ju je pričakovala naša cesarica, ki je nemškega cesarja do njegovega stano-
vanja spremila. Ob treh popoludne je bil obed in je naš cesar prišel po nemškega cesarja. Ob petih je bil skupen sprehod v Ljubno, ob sedmih zvečer pa predstava v gledišči. Ta večer je priSel v Išl tudi portugalski prestolni nastopnik in sta ga sprejela oba cesarja, ko sta se vrnola z sprehoda. — 9. t. m. dopoludne je obiskal naš nemškega cesaija, ter se je celo uro pri njem mudil. Ob treh popoludne pa je nemški cesar odpotoval; naš cesar in portugalski prestolni nastopnik sta ga spremila na kolodvor, kder se je prav srčno poslovil.
Po Ogerskem so v mnozih krajih začeli napadati jude ; povod temu daje nyiregihaska pravda, v katerej so bili vsi zatoženi judje nedolžnim spoznani. Kaže se, da je na Ogerskem judovsko prašanje dozorelo i da bo treba vladi tudi z njim računiti. (Glej članek.)
Vnanje dežele.
» O las Crnogorca« z gorki mi besedami omenja poroko knežinje Zorke s knezom Karagiorgievičem (Črnim Jurjem), ki so obhaja danes na Cetinji; omenja gorkega prijateljstva, ki je vedno vezalo obe srbski knežji hiši in pristavlja, kako so spoštovali in slavili črnogorski vladike spomin Topolj-skega junaka, Črnega Jutja, Serbije očeta.
Kraszeroski je izpuščen iz zapora proti temu, da je vložil 30.000 mark kavcije in da ostane pod policijskim nadzorstvom. Napotil se je iz Be rolina v Draždane, kamor sta ga spremila njegov zagovornik i nek višji policijski uradnik.
Grof Ckambord, o katerem so prvi zdravniki izrekli, da ima neozdravljivo bolezen i da mu je le malo dni Še odločenih, ozdravel je popolnoma in hodi uže na lov.
Upor v Badajocu je popolnoma zadušen; zaprli so upornike, katerim se ni posrečil ubeg čez mejo na Portugalsko. A s tem upor na Španskem ni še zadušen, marveč znamenja kažo na splošno revolucijo. V Negari, deželi stara Kastilija, uprl se je oddelek konjice, ki je tam v posadki ter se umaknol v gore. Začele so se uporne demonstracije tudi v Barceloni, vendar se trdi, da se je mir zopet napravil. Glas je tudi počil, da se je drug polk v Badajoci uprl. Španija stoji na ognjeniku i ne bomo se čudili, ako v malo dneh dobomo vest o sp ošnej revoluciji, ker v mnogih krajih se zbirajo tako imenovani »Voluntarios de la libertad« (prostovoljni borilci za svobodo) in po mestih se čujejo kriki : »Abajos los Borbonos 1« — Kralj je sicer vsled teh dogodeb za vse kraljestvo ustavo zač isno preklical ter ministerstvo pooblastil, naj okliče obsedni stan v vsakej deželi, kder bi se mu to potrebno zdelo. A ta strogost mu nič ne pomore, ker duhove še le bolj vzburi m mrzkost do vlade in celo kralja pomnoži. Španski kralj se je v zadnjih časih premalo brigal za španjsko ljudstvo, imel je druge, nepotrebne skrbi, ki niso srca podlož-nikov ogrevale.
Kitajska vlada je v zadnjih časih nakupila v Ameriki za pet milijonov dolarjev streliva in orožja; to kaže, da so pripravlja za vojno.
Dopisi.
lz koprskega okraja* 1- avg.
»Soča« je naznanila, da je goriško glavarstvo županstvom goriškega okraja poslalo okrožnico, v katerej priporoča, nsij županstva z vsem uplivom delajo na to, da se odpravijo javni plesi itd. Tudi v koprskem okraji so te vrste plesi skoraj vsako nedeljo v kakej vasi, včasih tudi v več vaseh, in žalibog mora se reči, da ti plesi ne vplivajo srečno na javno nrav-
nost. Mnogokrat se zgodi, da kateri, preveč razvnet od plesa in božje kapljic«, sitnosti stresa, in zgodi se mu, kakor pravi neka pesmica: »Matiček zavriska z neznansko močjo, nazaj pa pritiska s krvavo glavo.« Ako ni nevarnosti življenja. večjidel tiho prenaša, kar je stek-nol, in le svojim najzvestejšim pajdašem objavi svoje maševalne namere. Včasih pa boj postane osodepolen. kakor je bil na plesu v Kubedu predzadnjo nedeljo. Nekemu Bazovičanu je bila razbita če-pinja. da je v nekoliko di eh zdihnol dušo, in zdaj borilce gonijo Žandarji, da se jim odsoui plačilo za delo. Te dni so odpeljali dva iz TruŠk; eden je edini otrok, drugi iz premožne hiše; dolže ju, da sta ta dva pobila omenjenega nesrečnika. Ker imajo ti plesi tolikokrat nesrečen učinek, gotovo bi dobro bilo, da se kolikor mogoče omeje »n zabranijo. Vendar pa bi se moralo poskrbeti, da mladina dobi druge vrste zabavo, pri katerej bi ne bilo samo telesnega užitka, ampak tudi vedrenja dušnega in blažila srčnega. Nekdanji Grki so se skušali pri olimpijskih svečanostih s dušnimi zmožnostmi in telesnimi spretnostmi in bili so krepkega telesa in bistrega duha, bili so junaki. Zdajni rod bi to mogel dohiti v čitalnicah in sokolovih društvih.
V	Čitalnicah bi se mladina učila lepega petja, ki srce blaži, — bi 2 branjem in razpravljanjem domačih in svetskih dogodkov raiširjevala delokrog svojega znanja — pri deklamacijah, pri predstavah gle-diščnih iger bi imela priložnost se ska-zati, da se zadovoli prirojenej častiželjl in zraven prebuja pravi ponos, brez katerega moški nič nema moškega na sebi. Prav ta ponos je treba napeljati v pravi tir, da se mladenič ne bo bahal s tem, kako je ali sš zbadljevimi besedami ali pa s fovčem v kozji rog u gnal druzega mladeniča, ampak da se bo skazaval z ozbil-nim mišljenjem, z stanovitnim naporom, kako bi polahčal sebi in svojemu rodu neprijazno stanje, — z napredkom v vednostih, — z spoznavanjem sredstev, ki vsakega stanovitnega vodijo do blagostanja itd. V zadnjih letih so se v mnogih vaseh vstanovile godbe. Godba, ako je prava, lepa je, ali videti je, da se dotič-r.iki radijo godbe le zato, da bi mogli pri plesih gost', torej le iz kruhoborskega namena, in res uže godci drug drugemu kruhek izpodjedajo. Jaz bi svetoval, naj bi se različna godbenska društva potak-nilo, da bi poffela mej seboj tekmovati, katero je izvrstnejSe. Zato bi se hotelo pribaviti kakih premij, odlikovanj, določiti kraj in dan, kder bi se s^Šle razne bande, ki bi pred zbranim občinstvom pokazale svojo umetnost. Ako bi k takej muzikaloej razstavi pristopili še pevski zbori raznih čitalnic, potem »Sokoli« z svojimi predstavami, in kakšen deklamator, ki bi v kakej koristnej zadevi razlagal občinstvu, imeli bi majhne olimpiške igre v slovenskoj obleki. Da bi se občinstvo bolj zanimalo za te narodne veselice, in da bi se ložej vdomačile po vsej deželi, napravil bi dotični odbor za vsako leto slovesnost v drugem kraji, in določili in objavili bi se uže naprej (zadosti Časa) ali premije ali odlikovanja namenjena zmagovalcem v godbi, v petji, itd. Mislim, da bi se s tem dal primeren pravac duševnemu gibanji, prebujevali bi se duhovi, prebudilo bi se občinstvo, posebno mladina, da bi poznalo slajše veselje, nego je na solnčnej žegi skakati, prah požirati in splakovatl u a z nezmernim pitjem. Ta predlog se bo marsikateremu zdel ali preveč nov ali pa nasprotno antidiiuviulen, zato naj kateri drugi rodoljub objavi svoje mnenje, kako bi se dalo narod napeliati na steze, na katerej bi se razveseljeval, učil in napredoval. Najnovejša godba se je vstano-vila v Šmarji pri Kopru, in se je nedavno uže poskusila, ko je slavila zmago narodnih kandidatov za deželni zbor, k katerej so prav Smaričanl veliko pripomogli. Skupno so storili ovacijo svojemu župniku in oekanu g. Slakerji, ki je uže 25 let tamkej dušni pastir in sploh priljubljen.
V	probudo narodnega duha bo godba gotovo mnogo pripomogla, k njej naj se k malo pridruži pevski zbor, da se bo glasila mila slovenska pesem in gubilo kro-karsko kvakanje: »La bionda si, la mora 11 o'.« (Na taka tekmovanja pevcev se je nže pred leti mislilo na Goriškem, ko je še deloval »Slavec«. Tako stvar more sprožiti in izvršiti le kako narodno društvo, v prvej vrsti »E linost«, katera bi moralo pobirati v tak namen darove. Ured.)
Iz Podgrada. 7. avgusta.
Ni dolgo tega, ko sem potoval po Goriškem ; videl sem tam dokaj lepih i krasnih krajev, polja, vinogradov, bost in travnikov itd. Božji blagoslov biva v istini tamkej; trta jako dobro obeta in tudi sadja se vidi tu obilo; da, človeku se srce radu|e veselja, mej tem, ko naši tužni isterski kraji ne premorejo takovih prl-ielkov ; pa kako bi jih imeli? saj ravnanje i obdelovanje zemlje je pri našem ne-oinikanem, le po naravi vstvarjenem kmetu še na Noetovem stolčku, ker se pri nas nahajajo večinoma le slabi, goli in neobdelani kraji, to je kras. — Tudi stanja i bivališča se odlikujejo dokaj pri-
EDINOST.
jetnejše na Goriškem napram našim v Istri; a ljudje so dokaj marljivejši, nego naši, i snaga i re 1 vlada na Goriškem, da je veselje. — Pa temu se ni čuditi, kajti tam so uvedene Šole v vsakej glav-nej občini, in v Gorici in na Vipavskem celo kinetiške šole, in omika napreduje v vsakem oziru. Će se človek ozre na obče-valna pota i skladovne ceste, uže to mu kaže, kakov je tam napredek mimo Istre 1 Kajti ugodne ceste so občevanju i trgovini ono sredstvo, koje vede do blagostanja i omike. Prehodil, prepotoval sem po tej deželi marsikol po stranskih, skla-dovnih in občinskih potih, po Krasu, Vipavskem, Goriškem in Tolminskem; zanimale so me ceste sosebno Tolminske, katere je dodelal nekdanji okrajni glavar gosp. Winkler. O kaka dobrota i korist je to tamošnjim hribovcem 1 res hvaležni na veke morajo biti temu plemenitemu gospodu za toliko dobrote. — Vse to kaže, da so na Goriškem cestni odbori dokaj marljivi glede gleštanja skladovnih cest, a tudi cestni zalogi morajo biti dokaj bo-
Žati, kajti gredć skozi Rihemberk proti jdovščini sem videl tu pa tam predela-vanje in popravljanje skladne ceste, celo po mosteh 3em opazil, da cesta stoji zidana, kakor stare Benetke, na dragocenih kraških hrastovih kolih; ker, kakor sem se očividno prepričal, ne manjka se tam tudi kamenja, na kar bi ce^ta bila gotovo trajnejša in ceneja, nego s hrastovimi koli. Vidno je iz tega, da more biti »pri ovej potrati« cestni zalog dokaj bogat, aH pa more biti cestni odbor kratkoviden in potraten. — Pri Dornbergu sem videl dragocen, jako okusen, po amerikansko narejen železni most čez reko Vipavo, tam se nahaja tudi sloveče vinarstvo i sadjarstvo, jako uit eto društvo, to društvo Ima v vlasti poskuševalen vinograd, ter tam pa tam zapazi potovalec po mnogih krajih po novej osnovi nasajene vinograde z mnogovrstnimi tujimi trsniini plemeni. Tudi sem poizvedel, da ima to društvo mnogo vinograjskega in kletarskega orodja i priprave, i da vlada in Goriško kmetijsko društvo dokaj podpirate ovo društvo.
Nadalje se mora priznavati veliki na-
Sredek o prepotrebnem pogojzdovanju na [rasu. To so vse lepe stvari, kar more marljivega i o stvari veščega človeka zanimati.
Domače in razne vesti.
Zarad velicega praznika
bode prihodnja številka »Edinosti« končana uže v torek zvečer in se bode dobivala v sredo uže rano po tobakarnah.
Tržaške novosti* V četrtek se je vršila v mestnem zboru delitev darov iz ustanove Ecconomo. Prosilcev je bilo 43001 Podporo je dobilo 230 osob, in razdelilo se je preko 4000 gld.
Politično aretiranje. V noči od nedelje na ponedeljek je policija aretirala čevljarja iz Honk, Balbinutti-ja. Govori se, da je ta v zvezi s gosp. Grego, ki je i zaprt zaradi političnih prestopkov. — Mihovil Grego, ki jejbil aretiran dne 4. t. m., kakor smo poročali, radi političnih zadev, bil je v četrtek izpuščen iz zapora. Tako je bil aretiran i čevljar Anton Balbinutti iz Honk, tudi tega so izpustili in zajedno izgnali iz Trsta in okolice v Ronke.
Nesreča. Mate Juri<5, osemintrideset-letni težak, doma z Voloskega, bivajoč na Golavki št. 146, ponesrečil je pri delu na Lloydovern parniku; slučajno pade z krova v notranji del parnika, ter si hudo poškoduje hrbet. Ponesrečenega moža so prenesli v mestno bolnišnico.
Ivan Prek, hlapec, napravljal je tekočino za desinfekciranje. Ali pri tem delu se mu ponesreči, da se posoda, napolnjena z žvepijeno kislino, zdrobi in Preka polije in ga poškodva na roki, prsih in nogi.
V kovačnici v ulici Giuliani je vrtača (stroj) trinajstletnemu Jožefu Bregantu tri prste odnesla. Hudo poškodovanega so odnesli v bolnišnico. — Oni čistilec čevljev, o katerem smo poročali, da se je hotel umoriti, umrl je v četrtek v bolnišnici.
Tepež. Dragotin Petelin in Edvard Osvabieila sta se ravsala na borsuem trgu. Petelin pobije tekmeca tako hudo, da se ta nezavesten zgrudi na tla. Petelina straže primejo in odpeljejo v senco. — V ulici Istituto sta se zbesedila nek hišni gospodar in nek mlekar. Hišni gospodar 8 kamnom pobije nasprotnika, da je bil ta ves krvav; straže pridejo, najdejo le ranjenca, ranilec pa je zginol, in vse iskanje straž je ostalo brezvspešno.
Nož. To orodje je pri nas na dnevnem redu, ker nekateri si mislijo, da brez tega se je z lepa nemogoče sporazumeti pobotati. Tako si misli ogljar Defll ippi. V torek ob petih popoldne je dninar Antoni Pegolo cepil drva v ulici Cordaioli. Ugljar Defihppj pu je nekoliko korakov od njega drug posel opravljal. Na kar Delilippi pozove Pe-ola. Ta se mu, nič slabega sluteč, približa; Defilippi pa. ne spregovorivši besede, mahne po njem z nožem, ter ga bulo poškodva na vratu. Ranjenca so prenesli v bolnišnico, napad-nika pa, krvoločnega subjekta, nže več krat kaznovanega zaradi prelivanja krvi,"
odpeljali v trančo. — Uprav ta din proti večeru se je dninar Jurij Vovk zbesedil z nekim še do zdaj nepoznatim težakom na molu S. Carlo zaradi dela. Poslednji v prepiru potegne nož in Vovka rani mej rebra. Ranilec je pobegnol in se prikril. —• Mornar Henrik Giacomini, domačin, šel je v ponedeljek v bolnišnico z teško poškodovanim levim očesom. On pripoveduje, da se je z dvema prijateljema v nedeljo o polunoči od plesa pri sv. Jakobu vračal v mesto, in ko so prišli v ulico del Bosco, napade jih jata — sedem lopovov, on in pa prijatelja se jim postavijo v bran. V metežu pa ga jeden onih lopovov sune v levo oko z železnim drogom. Zdravniki so izrekli, da zgubi oko, ker rana je nevarna. — Tudi Ženske so se dajale ta teden, a reči tnoramo na žensko stran, da ne z noži — ampak z navadnim polenom — če prav i poleno ni znak olike in civilizacije — vsekako na je bolj zdravo. Stiriinšt.iridesetletna Luiza Pirano, bivajoča v ulici Boscbetto št. tO, morala je iti v bolnišnico, da si zdravi poškodovane ude. Ta se je pretepala z drugo botro, ki jej hudo izdela obraz, levo roko in hrbet.
Tatvina. V sredo po noči sta zlezla dva dolgoprsteža v Lloydovo lekarno v ulici Sanita in nameravala odnesti velik bakren kotel in drugo. V tem pa pride lekarnar, ki poltenjaka splaŠi. — Pekovski učenec Jožet Z. bi rad popival, a denarja ni? Kaj stori? Gre v neko štacuno, ter tam na ime očeta kupi vrečo sladkorja, vredno 29 gld., potem sladkor drugam proda in hajdi — v krčmo. V sredo pa so tega mladega ptička straže ulovile, ter ga spravile na varno. — V sredo popoldne straže ustavijo težaka, ki je na kolodvoru ukral voziček, na kojem je bila železnična šina. Dva njegova prijatelja sta pete odnesla. — Straža je tudi v svoje mreže zajela neko ptico, ker je ta obrala nekega trgovskega agenta, ko se je v njenej družbi nahajal.
Polleljftko. V četrtek zvečer je javna straža odpeljala v zapor kovača, ker je ta v starem mestu grdo in surovo počenjal z svojo ljubico zaradi ljubosum nosti; on pravi, da je bil primoran tako počenjati z nezvesto.
Izpred aodliča. Vihart Alojzij in Ivan Kozman, Štiriindvajsetletna mladeniča, oba kamenoseka, obdolžena sta tatvine, in sicer, Vihart je dne 12. julija t. 1., na sejmu v Sežani odnesel bil Jožefi Kljun mošniiček s 8 gld. 32 kr.; Koaman pa uprav isti dan, na istem kraju, L. Sobru mošnjiček s 12 gld. Prvi je obstal tatvino, le zagovarjati se je hotel, da je ukradeni denar povrnol dotičnej, prej Še — nego je prišel žendarjem v pest; kar pa nf res. Drugi pa je tatvino zanikoval. Na to sta bila oba obsojena v poldrugoletnopoostreno ječo. in po prestanej kazni bosta romala v ljubljansko korekcijsko hiSo, kder bosta, dokler se ne poboljSata. — Edenindvajset-letni Anton Iskra, teiak, in dvajsetletni Arislodem Dilena, težak, morala sta se zagovarjati radi tatvine. Dni 8. julija t. 1. sta ta dva tiČa ukradla Antonu Benešu, domačinu, uro z srebrno verižico, vredno 14 gld., mej tem, ko je BeneŠ prav mirno svoje oči pasel nad razloženimi knjigami Dase-ja v ulici Ponte Rosso. To je pa videl Juraj Tic, inspektor agentov javnih straž, ki je tudi tatova zalezoval in ko-nečno aretiral. Oba sta bila kriva tatvine spoznana in obsojena v osemnajstmesečno poostreno ječo, in se je tudi sodišče izreklo, da se zapreta potem v poslinlco.
Italijanskemu kongulu v Trftiu se v javnih listih očita, da iredento podpira; toliko je gotovo, da je «In-dipendente«, iredentovsk list v Trstu, njegov uradni organ i da se on i njegovi uradniki pajdašijo z urednikom In sode-lalci tega lista. Vse to je obudilo občno pozornost ter omajalo zaupanje, da Ima italijanska vlada poštene misli z Avstriio.
Letno poročilo c. kr. višje realke v Ciorlcl obsega nemški spis: ■ Odoaker in seinen Beziehungen zum byzantlnischen Kaiser Zeno und zu dem ostgothischen Konig Theodoriclu. od prof Kleissl: in šolske vesti. Iz zadnjih povzemamo, da je imela realka 17 učiteljev in (s pripravnim razredom) 178 učencev. Iz-mej teh je 17 dobilo spričevala z odliko 126 prvega reda. Za zrelostni izpit se je oglasilo 9 sedmošolcev. Italijanov je bilo 123, Slovencev samo 28, in Nemcev 24.
Na UržavneJ srlinnazlji v Pazinu je v minolem šolskem letu podučeviilo poleg ravnatelja 9 profesorjev, 4 gimn. učitelji, 1 suplent, učitelj pri-pravljavnega razreda in učitelj petja; mej temi je po rodu 6 Slovencev. Učencev je bilo konec leta 143, mej temi 5 prlvati-stov. Odličnjakov je bilo 19, prvi red jih je dobilo 75, drugi red 17, tretji red '9.. ponavljavno preskuŠnjo sme jih delati 1». Od privatistov so trije propali, dva nista bila izprašana. — Po narodnosti je bilo 71 Italijanov, 46 Hrvatov, 19 Slovencev, 7 Nemcev. — UČnl jezik je nemški; hrva-Ščina ali italijanščina je zapovedan predmet onim, kateri so si pri vstopu na gimnazijo enega teh »deželnih« jezikov^ izbrali, brez ozira na narodnost. Hrvatski jezik uči naš rojak prof. Davorin Nema-
ti ič.„po 2 uri na teden v vsakem razredu. — Štipendije 23 dijakov so znašale 2392 gold. 13 kr., država je dala dijakom podpore 1200 gold.; sicer so še dali podpore: preČ. škofijski ordinarijat v Trstu 530 gld., slavni deželni odbor v Poreču 230 gld„ bratovščina hrvatskih ljudi v Kastvu 35 gld. — Program ima na čelu nadaljevanje lanske razprave, ki jo je spisal dr. K. Lecbner: »Das grosse Sterben in Deutsch-land in den Jahren 1348—1851«.
Jezik pri sodnljl. Iz »Naše Sloge« broj 15 od 1. avgusta poviemamo to-le: »Nek lokalen, zakoten i jako malo Čitan list v Trstu, (Po okoliščinah soditi, čita jo ga le tri osobe, te so.* urednik, korektor in državni pravdnlk), napada v svojej poslednjej Številki — ki je bila i zaplenjena, hrvatski jezik, kojega da včasi rabi tukajšnja mestna civilna pretura. Pripoveda se, da se dva mlada avskultanta vsojata reševati spise v slovenskem jeziku, kateri ni jezik tržaške pokrajine. (V to pokrajino spada mesto z okolico). Vse to še ni bilo dovelj, nego je še dodal, da je ta dvojica Šibka v italijanskem jeziku in zategadelj rešujeta v slovenščini. Konečno priporoča visokemu apelu, naj od kandidatov pravosodja zabjteva popolno znanje italijanščine. No, laž ima kratke noge. Resnica je, da sta rešila ulogo slovenski, kakor zakon veleva. Ta listič ni hotel povedati, da se je to zgodilo z slovenskimi vlogami, moralo bi ga biti sram kot liberalca, da 8e slovenski spisi reševajo v tujem jeziku, Naj zvedo, da prav laliko sle-hern Hrvat reši slovensko ulogo, kajti pri učenih i naobraženih nije nijedne razlike mej obema jezikoma. Naj tudi zvedo, da se Sloven-Hrvat ne zadovoljava, da se mu slovenski ali hrvatski spisi rešujejo v tujem jezik; na hrvatski ali slovenski jezik i hrvatsko ali slovensko rešitev. Fiat justitia! Kar se pa tiče mladeničev, da niso povsem vešči italijanščine, moramo opaziti, da sta oba obiskovala vlaško gimnazijo in da znata toliko italijanski,
kolikor 8lehern avskultant italijanske na rodnosti. Uprav zdaj nam je prilika dana, da priporočamo visokemu apelu, da se morajo sodbeni činovniki v Istri naučili
hrvaščine, da je morajo pisati, kajti ni več umestno, da naš narod ne vidi še ničesa hrvaškega pri istrskih sodnijah. Evo polja Italijanom, da se nauče hrvaščine.
IZ Vipave nam pišejo: Pri materi božji v Logu se zvonik s kositarjem pokriva, in 6. t. m. bi bil imel kositarski mojster Poniž iz Ajdovščine ravno svoje delo na zvoniku dovršiti, pa nesreča hoče, da napčno na neko stolico stopi, in dol pade. Padel je 12 sežnjev globoko, ravno na cerkveno streho, tako, da opeko in remeljne prebije in na strehi obtiči. Z veliko silo ga spravijo po strehi skoz zvonik v mežnarijo, pošljejo brž po zdravnika v Ajdovščino, in po duhovna v Vipavo, mu vsaj sv. poslednje olje podeliti — pa komaj deset minut potem uže svojo dušo izdahne, ker cela leva stran je bila kar sesuta, in čepinja na glavi vsa razbita. Rajnki je uže dvakrat v malo letih iz visocih odrov padel.
Slovenski dijaki so priredili 5. t. m. v Smarji veliko veselico, katere se je udeležilo mnogo ljudstva. Na Veliki §maren pa namerjavajo napraviti enako veselico slovenski dijaki v Kranju. In na Primorskem? Tukaj vse spi. Ali manjka dijakom narodnega duha? ali edinosti? Žalostne razmere!
V Ostrem pri UraNlnlku nastali so nemiri mej tamošnji mi rudokopi. Predvčerajšnjem popoludne so se odposlale tri kompanije domačega 17. pešpolka tja, da napravijo red.
„dospodarskl list*', glasilo c. k. kmetijskega društva v Gorici, prinesel je v zadnji, 7. številki te-le podučne sestavke : 1. Poročilo o delovaeju c. kr. kmetijskega društva v Gorici za leto 1882 — 2. Kako stojimo zdaj s trtno ušjo (filoksero) — 3. Enostranska organska in rudninska gnojila — 4. Poročilo podano c. kr. kmetijskemu društvu od presojevalne komisije odposlane k vinarski razstavi v Dorn-berg dne 6. maja t. 1. — 5. Razglas.
• Gospodom »Sokolom«, kateri - se jutri udeležć izleta na Op-A čino, naznanja podpisani, da je zbirališče »pri Judtmanu«, via Coroneo štev. 23 točno ob 3. uri popoludne, odhod iz Trsta ob pol štirih i odhod iz Opčine ob 9. uri zvečer, i upa, da se udeleži lepo število članov.
ODBOR.
m
m
Ponarejeni bankovci. V Inomostu na Tirolskem in na Gornjem Avstrijskem so te dni banke dobile več bankovcev po 50 gld., ki so pa ponarejeni. Teško jih je spoznati, le formata so manjšega od navadnih pravih.
Na Ischiji Še vedno pokopavajo mrtve, prekopavajo razvaline in gradijo barake, vlada dela, kar more, in pomoč od vseh strani je velika; nadvojvoda Albreht je tudi dal 2000 fr. in po mnogih avstrijskih mestih se nabira za nesrečne Ischiote. V Trstu so do včeraj nabrali uže 17522
frankov in 2<>3 gld. 5"» kr.. gotovo lepa svota za začetek. Po Italijanskem, posebno pa v Rimu, so veterani z vozmi se po ulicah vozili in nabirali darove ; prvi dan so nabrali deset tisoč lir in vse potno zlatenine; gospe so odpenjale na ulicah svoje brasolete, uhane in drugo zlato okrasje, pa ga metale pobiralcem na voz. Nek italijanski list poroča šaljivo, da je gotovo sam minister Depretis potisnol onej nuni, o katerej smo poročali zadnjič, list z loterijskimi Številkami v roko, — ker ta slučaj je imel tako dober uspeh za državne finance, da se skoro pokrijejo vladni troŠki na Ischiji s tem, kar ljudstvo zastavi v loteriji; omenjeni list je preračunil, da so ljudje na one Številke po vsej Italiji samo do zdaj stavili okolo 1 milijon lir. Če se pomisli, da Še vedno stavijo one številke, potem utegne oni list skoraj prav imeti. In skoraj je gotovo, da ubog ubozemu največ pomaga.
Kolera v Egiptu, ako smemo verovati uradnim poročilom, ponehava, vzlasti v Kahiri. V Aleksandriji pa raste, tam je umrlo 8. t. m. 17 osob. Tudi v Berutu, pomorskem mestu v malej Aziji, prikazala se je, umrli so 3 ljudje. Tukaj posebna komisija pridno dela priprave, — pogosto ima seje. V zadnjej seji je bil sprejet predlog g. Bohota, da se Lloydove vožnje mej Trstom in Aleksandrljo pretržejo, in kakor se denes sliši, je vlada uže dala dotično zapoved. Za Trst bo to velika škoda; toda zdravje nad vse.
GopM i Miške stvari.
C. k. ministarstvo trgovine je dovolilo gosp. H. baronu Morpurgu, da sme pričeti začetna tehnična dela »Tranrwaya na paro« za lokalno progo Trst-OpČine-Sežana. Koncesija je veljavna za šest mesecev.
Minister Pino dober zdravnik.
Minister baron Pino potuje in se pod-učuje po Holandiji, po Belgi)i, Angleški, Francoski, on se hoče svojimi očmi prepričati o napredku trgovine in obrtnije, posebno pa o tamošnjih sredstvih za promet, in naravno je, da hoče vse, kar tam vidi dobrega in koristnega, tudi v Avstriji uvesti, kolikor dopuščajo naše razmere. Menda je baron Pino prvi minister, ki je šel na potovanje, da se uči, kar kaže, da je baron Pino genijalen človek, ki se je otresel birokratične oskosrčnosti in omejenosti, ter da mu je res mar za napredek naše države. Ena najlepših idej našega trgovinskega ministra je nekda ustvarjenje novega pomorskega društva za zvezo ■t Ameriko z obilnim kapitalom in državno podporo. Minister Pino je skoraj gotovo prepričan, da je za Avstrijo velika nesreča, da so vsa prometna sredstva, bodisi železnice, bodisi pomorsko društvo Lloyd, v rokah mogočnih Rothschildov in po njih v rokah Židov. Židje imajo uže dolgo ves monopol v rokah, in precej ko je nastopilo sedanje ministerstvo, mislilo je na to, kako bi Avstrijo rešilo nesrečnega gopo-darstva. Ustvarilo je »Landerbanko« in le Škoda, da je Bontoux podlegel zarad neprevidnosti udarcem Rothschilda, kajti on je nameraval še mnogo od Rotbscnilda neodvisnega kapitala privabiti v našo državo. Toda naše ministerstvo nadaljuje, če tudi počasi in previdno, začeto nalogo in |e gledć železnic nastopilo pot osvobo-jenja od nevarnih upljivov s tem, da je uže pokupilo nekatere železnice in da je, sklenolo grajenje nove proge Hrpelje-Trst katero črto utegne tudi direktno zvezati z Rudolfovo železnico, ako se južna železnica ne uda pogojem države. Uže to, da je ministerstvo sprejelo načelo državnih železnic je največega pomenu.
Znano je, da je Rothschild od nekdaj zapiral pot vsakej finančnej moči, ki se je Avstriji ponujala iz inostranskega in da ima Avstrijo kolikor toliko prikleneno na svojo finančno vlast. A baron Pino je šel zdaj sam iskat drugih kapitalov, da ž njimi osvobodi državo Rothschildovega jarma, kar je plemenito delo, vredno priznanja, Če pomislimo, da so njegovi predniki žrto-vali srečo in dobro države na korist Roth-schildovim finančnim operacijam.
Razen tega je Lloyd stavil tudi prevelike zahteve na našo državo, za vsako novo odprto vožno črto trebalo je nove iiržavne podpore, in mnogo črt se je največ zato začelo, da so ravnatelji Lloyda imeli priliko zahtevati od države novih podpor; znano je, kako ti ravnatelji vedno potujejo na Dunaj in tam trkajo na duri ministrov in še viših osob. Baron Pino je nasproten vsakemu povišanju subvencije društvu Lloyd; zatorej so bila zastonj vsa prizadevanja od strani državnih poslancev, ki so ob enem ravnatelji Lloyda, zastonj se je trudil tudi Rothschildov agent v Trstu, baron Morpurgo, da bi kaj izposloval v tej zadevi, ministri so ga zavrnoli na poslance, pa sedanja večina državnega zbora nič ne zna >handle, handle«, in zato tudi ni na dobrem glasu pri Židih. »Lloyd« ima letne državne podpore skoro dva milijona; pol milijona porabi društvo, da plača dobre obresti svojim delničarjem, par sto tisoč gre vsako leto v reservni zaklad; drugo gre pa za plače, mastne »tantieme«
EDINOST.
itd. gosp. ravnateljem, ki brez pravega dela in skrbi bogata. Vse vožne črte so pasivne.
Eri vcem tem pa vidimo prav lepe bilance,
atere se delajo tako, kakor boljše kaže Rothschildu in njegovim hlapcem.
Znano je. kako teško plačujejo skoraj vsi stanovi svoje davke, in da hi država potem polnila žepe Rothschildom !? potem ko je znano, da prav ti finančni kralji nam uničujejo obrtnijo in trgovino s tem. da vse ži'e denarnega in druzega prometa sebi vsi uživajo.
Menda je bila zadosti britka skušnja leta 1873. ko so judovski baroni začeli pravi divji ples. kateregaje Rothschild najprej začel, potem pa ustavi), kateri ples pa je te- jal neStevilno žrtev in pabnol v nesrečo vse polno družin. Da se enkrat odkriža teh finančnih baronov, ki so navadno strašno ošabni proti ubogim, a pred ministri ostudnejSe beračijo, nego berači iz navade, prav je, da sedanje mlnister-stvo posnema ogersko vlado, in osnuje, kakor ona, novo pomorsko društvo.
Ako Llovd ne zna izkoristiti velikanskih virov trgovine v jutrovih deželah, kar gotovo zato ne zna in ne more, ker je postal molznica za nekatere finančne barone, ali pa njih reponosre. kateri dobivajo veliko tisoč forintov le za to, da vsako leto po enkrat ali dvakrat pridejo v kako sejo, naj ga zdrava konkurenca uči, kako je je treba delati; a Trst in vsa Avstrija ne sme trpeti zarnd interesov posameznikov. Znano je po Trstu, da se tam nastavljajo uradniki le po protekcijah, ne gleda se na to, krike skušnje, kake zmožnosti ima. da je le žid, aH pa klečeplaz Židov. Naj se to društvo ozira na kapacitete, naj zniža plače svojim odbornikom in glavnim agentom. ki so boljše plačevani, kakor ministri, uotem ne bodo več pasivne skoraj vse črte. in Lioyd bo napredoval na korist vse države.
Konkurenca novega društva morda L!oyda zdrami iz spanja, ona ga morda tudi reši izključljivega gospodarstva Roth-schildov, in prav zarad tega je nad vse želeti, da j>rej ko prej neha Lloydov monopol, ki je iz tega društva napravil zavod za sinekure (za preskrbovanje ljubimcev). Krize je treba temu društvu, da ozdravi, in ako je resnica, da je minister Pino uže preskrbe) lek v obliki konkurenčnega društva, potem moramo nj. pre-vzvišenosti le čestitati in pripoznati, da je izvrsten zdravnik glavne bolezni, na katerej boleha Trst.
To je občno menenje v Trstu, katerega javno izpovedati si pa skoraj nobeden ne upa, in le en tržaški italijanski list si je tipal pred kratkem kaj enacega povedati.
Kakor baron Pino Lloydu, naj bi pa tudi drugi gospodje ministri postali dobri zdravniki in na žilo potipali marsikaterim zavodom v Trstu, ker tukaj je treba odpraviti Se nekatere druge monopole in sinekure, katero oboje kazi naše socijalne in politične razmere; npamo, da izgled barona Pino-ta najde posnemanje, ker le z radikalnimi zdravili more Trst postati to, kar bi moral biti za-se in za vso Avstrijo.
Petrolje se utegne podražiti, ker se je v Novem Jorku ustanovilo društvo, ki je zložilo 15 milijonov dolarjev, da pokupi ziloge petrolja in potem podraži petrolje po svojej volji.
Iz llolca nam poročajo 10. t. m., da je nadvojvoda Franc Ferdinand, pri-šedši iz Koroškega, ogledal si trdnjavo na Predelu in bovški Klnži, ter 9. t. m. v Bovcu v gostilni pri »Pošti« prenočil, vrnivši se drugi dan rano čez Predil v Beichenau.
Dunajska borna
dne tO. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld.	— kr.
Enotni drž. dolg v srebru "9 n	70 »
Zlata renta......99 »	70 .
5% avst. renta . . . . 93 •	50 •
Delnice narodne banke . «	— •
Kreditne delnice .... 297 ■	tO «
London 10 lir sterlin . . 119 »	70 »
Napoleon.......9 »	49 »
C. Itr. cekini......5 »	65 »
Hiša na prodaj.
V Verdeli blizo cerkve sv. Ivana proda se hiša št. 814 prostovoljno, katera obstoji iz pritličja, dveh kuhinj, ene sobe in kleti. V prvem nodstropji 3 sobe in hodnik; zraven hiše je lep vrt, dvorišča z vodnjakom. v katerem nikdar vode ne zmanjka. Več o tem se poizve pri s'arem cerkovniku pri sv. Ivanu.	3—1
Tržno poročilo.
Kava. — Menenje dobro, kupčija živahna, cene više. — Prodalo se je te dni 5 do 60i:0 vreč Rio srednje baže po 40 do 56 gld., 1500 vreč San los po 54 do 62 gld., 500 vreč popra Batavia po 66 do 68 gin., 2000 vreč popra Singnpore 751/, gld., 150 zabojev sladke škorje po 43 gld.
Sladkor — še precej dosti praŠanja, zarad tega živahna kupčija; prodalo se je 6000 vreč sladkorja po 29'/, do 31'/, gld.
Sadje — popolnoma zanemarjeno, cene niže.
Olje — še precej dobra kupčija; namizno 00 <lo 70 gld., jedilno 37 do 42 gld.
Petrolje. — Gene jako trdne z nagibom. da še poskočijo. Denes prodaja se po 1Ql gld.
Žito. — Kupčija sicer omejena; cene pri vsem tem trdne in više. Prodalo se je nad 6010 metr. stot. ruske in podonavske pšenice po 101/, do 11 gld.
Domači prtdelki. — Maslo dobro naravno 88 do 98 gld.
Les — v dobrem obrajtu in še precej živahna kupčija po nespremenjenih cenah.
Seno — dobro konjsko gld 1.30 do gld. 1.7U.
Borano poročilo.
Borsa omahljiva vsled neugodnih poročil iz Londona, revolucije na Španskem in nemirov na Ogerskem. — Pri vsem tem P11 so kurzi državnih papirjev stanovitno dobri.
Na vse uretiivalcB Avstro-Osers^e.
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiSeIvan Karol Kunz-schmidt v seji dne 1. junija t 1. sklenoli, da dajo v najem dosedanje prostore s 1. septembrom 1883 in proiajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, torei ■koro zastonj« da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. septembra.
To le blago je ge v zalogi; 4500 Ženskih košulj iz najfinejSega angleškega Sifona s pravimi Švicarskimi ve-zeninimi ušitki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld 16.50 tucat.
1000 ženskih ničnih korsetov prav iste hale, prav dolgih in s po vsej dolžini vši-timi Švicarskimi vezeninami, najule-gantnejše napravljenih, prava krusota za vsako damo, komad gld. 1.50, tucat po gld. 16.50. 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih s6 švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečega kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16.50 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld 1.50 komad, ali gld. 16»50 tucat. 1500 tucatov proerinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd. obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih Ženskih fačolov za čez rame Iz najfineje berolinske volne z dolgimi franžami v raznih barvah, kakor belih, mjavih, drapanih, kariranih, turških, komad gld. 1 20, tucat 12.50 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivi kot najlepša obleka Še celdpo 20 letnej rabi, poprej gld. 12.—, zdaj le gld. 485 komad. 500 svilnatih odej (koltrov) iz najtežje lyon-ske svile, z višnjevimi, belimi, rudečimi in rumenimi progami po gld. 4. komad, čudno nizka cena. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teSkega platna za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.85. tucat 15. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remunera-cijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz fran-C' skeea pozlačenega brona. Plastika 7. dolgo verigo; za natanjčnost se jamči 2 h ti.
Naročbe proti gotovem denaru (po poštne! nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. posti) je treba pošiljati na	3-2
Erbschafts-Vervvaltung Rabinowicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20.
Nad kavarno »aH' antica Torre* v
II. nadstropju hiše št. 27 v ulici Riborgo. vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t. m.
NOVA BANKA,
pravilno dovoljena po visokej namestniji z odlokom št. 18401 in po slavnem mestnem magistratu z odlokom St. .'{55'\ in sicer bode ta zavod dajal poRojila na vsako vratne j ivne vrednostne listine in na listke od tržaSke zastavnice (Monte di pietA.j
Da bode slav. občinstvo vedno točno postreženo, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer.	8-2
Čuda obrtstva.
M" Le 4 gold.
ena s patentom previđena ura je nlhalom in bitjem, ki bije ur« in po-luure
v najfinejše polira nem okviru iz orehovine, z bronciranimi uteži za nihalo. Razen teh prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči
patentirano kazali^e sveti
v zelo cudovitej višnjevej čaralno lepej svitlobi in se
lO let Jamči
za lepo svitlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so začarani o toj Se nezaslišano nizkej ceni. Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bralca opozoriti na to, da kar se sploh nahajajo ure, do kaj taeega, tako praktičnega i neverjetno cenega še nikoli ni bilo in morebiti tudi BC v 100 letih	ne bode.
iVABITEV. Te od mene naznanjene ure — 4 gld. — imajo na kazaliSči v zlatih črtah napis •PATENT. Ne manj pozora vredne so spodaj stoječe cene za Žepne ure, katerih ceni se ie čuditi, ker uŽe Skrinjica in pa teška veriga iz double-zlata, katero dobi vsak naročnik, toliko stane, kolikor se terja za vse; vsled tega ravna tisti, kateri naroči tako uro, le v svojem lastnem interesu.
2300 žepnih urnaeilinder
z močno posrebrneno Skrinjico iz nikel-a; okusno graviran o in giloSirano z ploSnato šipo in kazališčem iz emaila, kakor tudi močno pozlačeno verižico, da se od zlata ne razloči,
Proda se
ali pa
hiša
J
se
da
5. 80-
v najem
ena hiSa v najboljSem stanu z bami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem je vedno najboljša voda, — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo šla mimo tudi železnica Herpelje-ICozina-Trst. Za pogoje in razjasnila ob moti so je na
G. B. ANGELI
mirodilnica (drogerija) na lesnem trgu v Trstu.	3- 3
Vits
na minuto vrejene. — Vse skupaj le gld. 4 90; iste iz pravega 13 lotnega srebra, punciranega po dot c. k. uradu in močno pozlačena, 1« gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz težkega 14 kar. zlata poskušnnega po c k. punclrarskim uradu) poprej gld. 45 —, zdaj za ničevo ceno od le
805O lcotknih ur,
z močno posrebrnenih Skrinjicah iz nikel-a, okusno graviranih in giloširanih tekočih na 15 mhinah natanjčno na minuto vrnjenih, z ploSnato Sipo, emailiranem kazališčem In prekrasno verižico, najboljSe repasiranih le 7 gld. Iste kotkne ure iz teškega 13 lotnega srebrn, punciranega po dot. c. k. uradu in močno pozlačenih le 10 gld.
1500 Washlnfftonsklh re-montvarnih ur
iz močno posrebrnenega nikel-a ali double-zlate, brez ključa se navijajo z mehanično napravo za kazala, ploSnato šipn, kazališče iz emaita in kazalom za sekunde, urejenih na sekundo, z preciznim kolesjem, najboljša ura sv?t&, cena s prekrasno verižico vred le gld. 8.30.
lOOO srebernih remon tvarni H ur
iz pristnega 13 lotnega punciranega srebra, navija se brez ključa, s kazalno pripravo in pristnim privilegijem, plošnata Sipa, KazaliSče iz emaila, kazalo za sekunde, na minute urejeno, neverjntno, Se nikoli kaj taeega, nizk>» cena, poprej 35 gld. ada j le gld. 12.50 Da gre dobro
0V jamčim & let.
Naročila po poŠti, ali po brzojavu, katera
se izvrSujejo po poStnem povzetji ali	poprej
poslanem denarji, se imajo glasiti:	3—1
8CHAPIRA. Glavno zalolitta patentnih fabrilklk ur a nihali. Dunaj, Leopoldstadt III. SchifTamtsgasss 20
LtTBfiFi
Mirodilnica (drogerija)
m tovarno šopkov
odlikovana na kmetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1885.
"Velika, zaloga
barv m Ij etili na olje in naravnih, firnežev vpakovrstnih angleških, francoskih in domačih, povlaka amerikanska za Či-titi parkete, da se precej svitlć, kakor tudi 12—11	barvenib firnežev za sobna tla.
Zastopstvo in zaloga imenitnega firneža ža ko-' " ~ iEFRANC iz F*ariza in Florenoe.
Stiskalnice sa rno
ubuuc	j. ajj.o, up.|ii»'®j"«	unvij
PH. MAYFARTH <t Comp.
najnovejSe sisteme, trebajo le malo prostora. odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, nego poprešnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene, 10—6	(Prešanje.)	se izdelujejo v vsih velikostih za pri-
vatne, kakor tudi za več« producente, kakor posebnost. Poroštvo, spričevala mid 1103 nže oddanih tiskalnic. Narise in cenike na vsako pračanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konstrukcije. Naročbe o pravem času zaželene.
Dunaj II. Praterstrasse 6(i. Tovarna v Frankobrodu n. M.
Prva kranjska
Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj)
na parogon s6 stroji
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti
Salicilni hlebčki proti kataru močijo in razstopijo sluz (schleim), pomagajo
proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratntm bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphteriti«. Skatlja 20 kr
Sladčice iz gume Proti kaSlju in hripavosti. V skatljah 10 kr.
17 cloflnAfra	iz najčistejšega sladnega izlečka. lebko prebavljive, redivne ustavljajočekaželj,
i3ldUWCc \L Sldlliltlid lAlt^cl namočdne in uničujote sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih,
v prsih in v vratu. V Skatljah 10 kr.	.
•	Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so gotov pripomoček proti sla-
rlieDCKl IZ rlieiei IllUIlZd. bosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogibljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr.
ni kLxi ; • C^^frk«:^^ Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo preti glistami za IlieDCkl IZ aanionine. otroke in odraščene. I skatlja 10 kr,; 100 hlebčkov 70 kr., 1000 hlebčkov gld. 6.50.
! Sv c?A/jo Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline tllClJCKI IL »UUty. prebavljavnih organov. I skatlja 10 kr.
Hlebčki iz tamarinde, prijetno, topilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, ikatljioa po 20 eoldov.
S0T" Razprodajalci dobć odbitek (rabat). Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20
Lastnik, drufitvo »EDINOST«.. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.