Pavla Štrukelj, Romi na Slovenskem. Izdala C ankarjeva založba, L jub ljana 1980, 324 s tran i. K n jiga o Rom ih na S lovenskem je prva tem e ljite jša , zaokrožena in ka r se da ce lov ita e tno loška podoba o narodu, ka te rega p reb iva lc i so razk ro p lje n i po vsem svetu. Ime C igan se je uve lja v ilo za ind ijske nom adske skup ine v Evropi že pred več s to le tji. Ime Rom, ki sm o ga p riče li uva ja ti v zadn jih dveh de se tle tjih za vse naše c iga n ske skup ine v Ju g o s la v iji, vse te skup ine pozna jo in ga zasled im o v vseh evropsk ih c igan sk ih s lova rjih . Rom pom eni č lovek; v m nožin i pa ima beseda ob liko Roma in pom eni ljud je (gl. s tr. 26). E vropski C igan i so p rines li im e Rom iz svo je p rvo tne dom ovine . Jez ikos lovc i ugo ta v lja jo , da im a jez ik h ind i besedo d 'öm a, ki pom eni č loveka na na jn iž ji d ružben i les tv ic i; v s ta rem ind ijskem jeziku pa ljud i, ki se u kva rja jo s pe tjem in z g lasbo. Po jez ikovn ih za ko n ito s tih se je beseda »doma« sp rem en ila v »rom a«. S ta re jš i znans tve n ik i, med ka te re sodi tu d i naš F. M i k l o š i č , so dom neva li, da so skup ine in d ijsk ih nom adov zače le po tova ti na zahod že v zače tku našega šte tja . N ovejša p roučevan ja pa kažejo, da se je p riče lo razse ljevan je ljudstva Dom šele med 9. in 11. s to le tje m (kvečjem u že dve s to le tji pred tem ), ko so A rabc i vd rli v Pandžab. O b ivan ju in d ijsk ih nom adov v Evropi kažejo po ro č ila iz s red ­ njega veka, na jš tev ilne jša so iz p rve po lov ice 13. s to le tja . Po dosle j znan ih v ir ih se p o ja v ijo C igan i na današn jem ozem lju Ju g o s la v ije v 14. s to le tju (v D ubrovn iku 1362, L ju b lja n i 1387. le ta; v B is tri p ri V rh n ik i le ta 1452). V S loven iji loč im o tr i pom em bnejše rodove Romov, ki p reb iva jo na D olenjskem , G oren jskem te r v P rekm urju . D o len jsk i a li h rvašk i Romi p reb iva jo po nase ljih v Beli k ra jin i, v o k o lic i K očevja te r v d o lin i K rke te r v o k o lic i K rškega. P rekm urski Romi so se p rise lili iz sosedn jih prede lov M adžarske, A v s tr ije in H rvatske. Na n ji­ hov izvo r kažejo raz like v govo ric i. Danes so razk ro p lje n i po š te v iln ih p rekm ursk ih vaseh. G o ren jsk i Romi p ripa d a jo skup in i S in tov , ki ž iv ijo v A vs tr iji. D anes so d ru ­ ž ine g o ren jsk ih Rom ov razk ro p lje n e po nase ljih v do lin i Save. Leta 1961 je ž ive lo na D olen jskem 595 Romov, v P rekm urju 1870 te r 85 na G oren jskem . V le tu 1964 so pop isa li Rome na dveh pod ro č jih S loven ije : na D olen jskem so jih našte li 1.008 v 205 d ruž inah , na G oren jskem pa 136 ljud i v 34 d ruž inah . Toda po popisu p re ­ b iva ls tva 1971 so našte li v S loven iji sam o 977 Romov: na jveč so jih našte li v ob ­ č in i M urska Sobota , in s ice r 516, v Novem m estu 155, na pod roč ju K rškega 106, v obč in i T rebn je 100, G rosup lje 37 itd. K n jiga o Rom ih na S lovenskem je razde ljena v dva dela. Prvi del z naslovom »Zgodov insko ozadje« nam nudi vpog led v nase ljevanje , ra zš irje n o s t te r v porek lo in d ijsk ih nom adov v Evropi, pa n jihovo nase ljevan je in p rese ljevan je po S loven­ skem . N ekaj več p od robnos ti dob im o še o jez ikovn i in e tn ičn i ded išč in i ind ijsk ih nom adov p ri nas, ka ko r tud i o iz ro č ilih d ružbene rom ske skupnos ti te r o poskusih in p rizadevan jih , da bi se Romi p ri nas s ta ln o nase lili. D rugi del kn jig e p rinaša podrobne jš i o ris ž iv lje n ja Rom ov na S lovenskem . V tem de lu razp rave so posam ezna pog lav ja , ki so zan im iva tud i za geografa . V p rv i v rs ti se seznanim o z več jim i rom sk im i nase lji pa z n jihov im i zase lk i in posam ezn im i d ruž inam i, ki so razk ro p lje n e po D o len jskem , G oren jskem in v P rek­ m urju . Prav tako nam delo ponuja tem e ljne podatke o po k lic ih in d rug ih gospo ­ d a rsk ih d e javnos tih Rom ov in n jihov ih d ruž in (kovači, izde lova lc i svedrov, b rusač i in d e žn ika rji, d ro b ilc i kam en ja , p le ta rji pa p rekupčeva lc i kon j itd.). N ada lje se se­ znan im o še s p reh rano Romov, pa z n jihov im i dom ovi (šotor, vagon, baraka , h iša), ka ko r tud i z n o tra n jo u re d itv ijo dom a ozirom a s tanovan jskega p rosto ra . A v to rica podrobne je op isu je n jihova ob la č ila in nošn jo , pa n jihovo znan je o dom ačem zd ra ­ v ils tvu , o iz roč ilu d ru ž insk ih ce rem on ia lov in ve rovan j (npr. o b iča ji povezan i z m ej­ n ik i č lovekovega ž iv lje n ja ). Ni izpuščen preg led o tro šk ih iger, ka ko r tud i ne legend, verovan ja in v raževerja , ka r je a v to rica zb ira la in zap isova la v času svo jega več ko t deset le t tra ja jo če g a p roučevan ja Romov na S lovenskem . P redstav ljene so še n jihove pesm i, pa zap isk i o rom sk ih godben ik ih te r p rav ljice . V posebnem pog lav ju so p rikazan i Romi, ko t se p o ja v lja jo v s lovenskem ljudskem iz roč ilu a li pa v lepo­ s lov ju . š irše g a pom ena je tud i pog lav je , ki p rikazu je p rila go je va n je Romov sodob­ nem u nač inu ž iv lje n ja in dela. Na koncu razprave je ob jav ljen s lova r rom skih besed; v njem so za je ta vsa tr i rom ska nareč ja v S loven iji. K njiga Romi na S lovenskem ie delo, ki s svo jo vseb insko in s troko vn o ter znanstveno pog lo b ljen o s tjo in d o ku m e n tiran o s tjo p reds tav lja tem e ljno de lo . Nanj se bodo m ora li nas lo n iti vs i t is ti, ki jih s kakršnega ko li v id ika zan im a jo Romi v naših h itro se sp rem in ja jo č ih po g o jih dela in ž iv ljen ja . Z a to bo kn jiga dobrodošla tud i vsem geogra fom . M ilan N atek Marija Makarovič, Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem. Založ ila G oren je- M uta — tova rna po ljede lskega o rod ja , km etijsk ih s tro jev in liva rsk ih izdelkov, L jub ljana 1979, 205 s tran i. Tud i o b like in nač in i ž iv lje n ja podeželskega p reb iva ls tva so na jbo lj neposre­ den odm ev na jra z lične jš ih sestav in geogra fskega oko lja . V njih se neposredno pre ­ p le ta jo odnosi med p ro izva ja ln im i sredstv i in p ro izvodn im i s ilam i. Tehno loške sp re ­ m embe, ki so pogojene z nap redkom in razvojem p ro izva ja ln ih sil, vnaša jo nove p r­ v ine tud i v ž iv ljen je km ečkih nase lij in n jihovega p reb iva ls tva . Podoba je, da m eha­ n izac ija km etijs tva postopom a sp rem in ja tud i nekdan jo č lovekovo eks is tenčno na ­ vezanost na km ečko zem ljo . Z a to mu posta ja zem ljiška posest čeda lje bo lj sam o ena izmed m nogih današn jih p ro izva ja ln ih dobrin . S tem pa spoznavam o, da je tud i na podeže lju č u tit i čeda lje m očne jšo od tu jenos t. Ta se ne po jav lja sam o med d ruž inam i ozirom a posam eznim i gospodars tv i, tem več predvsem med č lovekom in zem ljo te r dom ačijo . O snovni e tno lošk i izs ledki p roučevan ja o b lik in s is tem ov m edsebo jne pom oči na vasi na S lovenskem so tud i za geogra fa izrednega pom ena. M ars ikda j m orem o še le na n jihov i osnovi do je ti vsakd a n ji u trip in p rep le tenos t dela in ž iv ljen ja km eč­ kega nase lja ko t č is to sam osto jne in zaokrožene soc ia ln e in p ro izvodne enote. Vse do nedavnega so narava in znača j km ečkega dela pogo jeva li ob ilica ljud i po km etijah , p rep rosta , večinom a na dom u izdelanem o rod ju s loneča te h no lo g ija ob ­ de lovan ja zem lje in p rede lovan ja p ride lkov te r sam ooskrbna usm erjenost dom ačij. V e liko š te v ilo po km etijah živečega p reb iva ls tva je b ilo sposobno, ob pom oči vp rež­ ne ž iv ine, ročno obde la ti zna tno večja km etijska zem ljišča ko t danes. Pri tem m oram o upošteva ti, da je b ila z vsakim novim km etijsk im orod jem in s tro jem , ki sta se p riče la uve lja v lja ti, na novo p revrednotena do tedan ja fu n kc ija in p ro izvodna nam em bnost km etijskega zem ljišča . N ekdan jo in današn jo sosedsko pom oč na s lovenskem podeželju, kako r tud i vz roke za n jeno razraščan je in upadan je v zadn jih dese tle tjih podrobne je razč le ­ n ju je dr. M. M a k a r o v i č e v a v om enjen i kn jig i, š tu d ija je nasta la v le tih 1973— 1977, in s ice r na pod lag i večjega š tev ila m onog ra fsk ih raz iskovan j o m ed­ sebo jn i pom oči na podeželju. V kn jig i op isane ob like vza jem ne pom oči na vasi s lo n ijo na p ro u č itva h nas ledn jih nase lij: N edelica in Jeruza lem v severovzhodni S loven iji, Ze lenbreg pod S tro jn o na Koroškem , S tu d o r v Boh in ju , Šm ihel pod N a­ nosom, Pregara na Koprskem , Predgrad v P o ljansk i do lin i ob Ko lp i in O rehovec pri Š en tje rne ju na D o len jskem . V le tu 1976 je p reuč ila m edsebojno pom oč še v Buče- čovc ih p ri L ju tom eru te r v L ibn i pri K rškem . V kn jig i pa so upoštevan i tud i rezu l­ ta ti p rouč itev vza jem ne vaške pom oči v Zdenski vasi v D obrepo ljah , ki jih je o p ra ­ v ila A. N o v a k o v a iz K ran ja . R azlične so (bile) o b like m edsebojne pom oči na s lovenskem podeželju. Na prvem m estu je m edsebojna pom oč pre težno de lovnega znača ja . Posam ezna g o ­ spodars tva si pom aga jo med seboj ob raz ličn ih km ečkih op rav ilih , in s ice r na pod lag i ta ko jšn je a li kasne jše v rn itve pom oči p ri enakem a li podobnem delu (npr. se jan je , žetev, m lačev, o ran je , g radn ja ), da lje na pod lagi p o v rn itve izposo jene ž iv i­ ne (prip rega), o rod ja a li s tro ja . Izredno razv ita je m edsebojna pom oč, ki jo posa­ m ezn ik a li ce lo tn o nase lje izkazu je bod is i posam ezniku a li skup in i vaščanov ob e lem en ta rn ih nezgodah a li bo leznih, o s ta re lim in osam>ljenim vaščanom itd. V kn jig i so o risan i g lavn i in na jpogoste jš i sode lavc i, ki se vk lju ču je jo v vza jem no vaško pom oč. Pri tem so s posebno pozo rnos tjo o risana ženska, m oška, o troška a li m ešana dela, ki te rja jo ljud i raz ličn ih spo lov in s ta ro s ti. A v to rica nas seznani z ob likam i in nač in i dogova rjan ja o m edsebojn i pom oči, ka ko r tud i o u re jan ju , op rede ljevan ju in v redno ten ju te pom oči.