Poitnlna plačana v gotovini Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta M din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za lno- TRGOVSKI LIST Številka 12. te ln toži se v Ljubljani Časopis za trgovino. industrijof obrt in denarništvo Uredništvo In upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-52. Izhaia *medelJA srede ln petek Liubliana, sreda 26. ianuaria 1938 Cena SHL VSO Argument, ki ne drži V zadnjem »Privrednem pregledu« se nekdo razburja zaradi nastopa gospodarskih ljudi proti ustanovitvi cestnega fonda. Pri tem se dotični člankar sklicuje na to, da se je tudi že Mednarodna trgovinska zbornica izjavila za ustanavljanje cestnih fondov, ker se v večini držav zidajo ceste iz dohodkov posebnih cestnih fondov. Tudi mednarodni kongres za ceste v Washingtonu 1. 1930. se je izjavil za ustanavljanje cestnih fondov. Končno pa se tudi v večini držav grade ceste s pomočjo cestnih fondov. Kakor je to sklicevanje na tuje primere navidezno pravilno, tako pa je dejansko napačno. Kajti predvsem je treba poudariti to, da gospodarska javnost sploh ne ugovarja ustanavljanju cestnih fondov kot takšnih, temveč ugovarja le ustanovitvi centraliziranega cestnega fonda, s katerim bo razpolagala naša birokracija. Ne gre torej tu za noben boj proti cestnim fondom kot takšnim, temveč le proti centraliziranemu cestnemu fondu, kar ponavljamo še enkrat. Zato je tudi sklicevanje na primere v drugih državah čisto odveč. Kajti tudi pri nas se ne ugo varja sami ideji cestnih fondov, temveč le načinu, kakor bi se ti fondi uporabljali. Zagovarjanje koristnosti cestnih fondov je torej čisto odveč in nič drugega ko prazna tavtologija. Ce ustanove v drugih državah cestni fond, potem ga nikdar ne ustanove zato, da bi z njegovimi dohodki favorizirali ene pokrajine na škodo drugih. Pri nas pa se cestni fond ustanavlja prav iz te ga vzroka, kar se iz načrta novega cestnega fonda jasno vidi. Kot dohodki cestnega fonda se določajo takšne doklade, ki se v nekaterih pokrajinah plačujejo v mno go večji meri ko v drugih. Pri določanju izdatkov iz teh fondov Pa nimajo te pokrajne nobene besede. V tem pa je ona velikanska razlika med cestnimi fondi v drugih državah ter centralističnim cestnim fondom, ki se hoče ustanoviti pri nas. Zato pa je tudi odveč vse skli cevanje na tuje primere. Ti primeri za naše razmere ne drže, ker se pri nas vsaka stvar izvede na svoj poseben način. Zato je dostikrat stvar, ki se je izkazala v tujini kot dobra, celo kot izvrstna, pri nas silno slaba, kadar se začne izvajati. Naša praksa je pač nekaj čisto posebnega. Naša javnost se je že mnogo borila proti centralističnemu cestnemu fondu ter navedla proti takšnemu fondu tako močne argumente, da so nekateri že mislili, da je centralistični cestni fond pokopan. To pa nikakor ni res, ker imajo pri nas vse centralistične zamisli zelo trdno življenje, saj se z vsemi mogočimi injekcijami tudi umetno vzdržujejo pri življenju Tako je tudi s centralističnim cestnim fondom. Debate načrt ceu tralističnega fonda ni vzdržal, kljub temu pa je sedaj nekoliko prebarvan prišel zopet na dan in nekateri bi ga s finančnim zakonom, našim pravim zakonodajnim omnibusom, tudi že hoteli uveljaviti. Zato je potrebno, da naša gospodarska javnost znova nastopi proti nameri centralističnega cestnega fonda in da nadaljuje svoj boj, dokler ta fond v resnici ne bo popolnoma pokopan. Ce že hočete cestne fonde — potem ustanovite banovinske cestne fonde, ki se ustanove na tej podlagi, da razpolagajo z dohodki tega fonda one pokrajine, ki so zbrale dohodke za ta fond. Seveda pa morajo biti v upravi tega fonda zastopani v primernem številu tudi zastopniki onih davkoplačevalcev, ki plačujejo prispevke v ta fond. Na vsak način se mora spoštovati demokratično načelo, da tisti, ki prispevajo v fond, morejo tudi kontrolirati njegove izdatke. Strah, da se z banovinskimi fondi ne bi mogle zgraditi velike ceste, ki so v splošnem državnem interesu, je čisto prazen. Kajti tudi vsaka banovina je interesirana na tem, da imajo njene ceste priključek na velike državne ceste in zalo se nihče ne bi branil zgraditi takšnih cest. Pa tudi sporazum glede takšnih cest bi bil med banovinami lahko dosegljiv. Vprašanje reorganizacije našega cestnega omrežja je z banovinskimi cestnimi fondi najhitreje rešljivo. S centralističnim cestnim fondom pa se vsa rešitev le kom-plicira, ker je pač znano, da je v tem pogledu naša birokracija kar mojstrsko usposobljena. Na vse zadnje pa tudi ni nobenega dvoma, da bo režija banovinskih cestnih fondov neprimerno nižja kakor pa režija pri centralističnem cestnem fondu. Zato centralistični cestni fond — nikakor!, avtonomni banovinski cestni fondi pa — vsekakor! Nezadostne zakona o šolskih knjigah Zasebnim založbam prostost poslovania druge strani državne tiskarne ne bodo mogle v isti višini odškodovati države in ji zagotoviti te dohodke. Iz vseh teh razlogov so primorani zbrani predstavniki organizacij protestirati proti takemu načrtu uredbe in pozvati vse prizadete, da se priključijo temu pTO-testu, in vrhu tega apelirati na vso javnost, zlasti še na vse kulturne ustanove. Ker so zbrane prizadete organizacije zavzele proti načrtu omenjene uredlie svoje konkretno stališče in ker imajo tudi obrazložene konkretne predloge, bodo o svojem stališču obvestile vse merodajne činitelje in vso javnost, ministra prosvete pa bodo prosile, naj osnutek uredbe umakne in naj predloži uredbo šele po zaslišanju vseh prizadetih korporacij, kar naj se zgodi z ustno anketo, ki jo je treba sklicati čimprej.. »Slovenec« poroča, da je prosvetno ministrstvo izdelalo na podlagi pooblastil finančnega zakona za 1. 1937./38. načrt o spremembi tega zakona. Po tem načrtu ne bi bila dopustna samo ena izdaja šolskih knjig, namreč državna, temveč tudi dve zasebni izdaji za vsak predmet. Za šole v Sloveniji pa bi se razpisal poseben natečaj za šolske knjige iz narodnega jezika in jugoslovanske književnosti. Učne knjige v dravski banovini bodo imele slovensko besedilo. Iste knjige s srbsko-hrvatskim besedilom se bodo smele uporabljati tudi v drugih banovinah. Dovolitev za prevajanje daje prosvetni minister. Odobrene šolske knjige državne izdaje se bodo tiskale po potrebi glede na jezikovne posebnosti posameznih krajev. To poročilo sicer ni čisto jasno, vendar pa je toliko jasno, da moramo označiti te spremembe kot popolnoma nezadostne in polovičarske. Pri tem pa naglaŠamo, da presojamo vse vprašanje predvsem z gospodarskega stališča, ker odklanjamo vsak monopol glede izdaje šolskih knjig. Odklanjamo ga z vso pravico, ker je dosedanja praksa več ko dokazala, da niso šolske knjige državnih izdaj po svoji kakovosti prav nič posebnega, glede cene pa tudi nič cenejše od knjig zasebnih založb. Pač pa so knjige državnih izdaj zaradi večnega spreminjanja knjig še dražje, kakor pa so bile nekdanje šolske knjige zasebnih izdaj. Saj se bodo šolske knjige kmalu tako zelo menjale, da bodo morali starši vsako leto kupovati same nove knjige. (Samo še na to čakamo, da bo kdo dejal, da je to treba zaradi higiene!) Če bi obveljala predlagana sprememba zakona o šolskih knjigah, potem bi bila razlika samo ta, da bi poleg velikega monopola državne tiskarne dobili še dva manjša monopola za dvoje posebnih podjetij. Mi pa smo proti vsakemu monopolu pri izdaji šolskih knjig, ker je ta monopol čisto nepotreben, o čemer smo se tudi že prepričali. Država ima s tem, da mora vsaka knjiga imeti aprobacijo prosvetnega ministrstva, itak dovolj veliko ingerenco, da ne bo v šolski knjigi nič napačnega. Drugih skrbi pa državi tudi imeti ni treba in naj prepusti te skrbi zasebnim založbam, ki bodo že poskrbele, da bodo šolske knjige dobre in tudi cenene. Kajti zasebne založbe bodo gotovo bolj pazile na kakovost šolskih knjig, kakor pa bi se to gledalo pri državnih izdajah, ker so zasebne založbe inte-resirane na tein, da so njih knjige dolgo predpisane, kar pa morejo doseči le s kvalitetnimi knjigami. Izkušnja pa je zasebne založbe tudi že davno poučila, da se predraga šolska knjiga slabo prodaja, pa naj bo stokrat predpisana. Ne razumemo pa tudi to, da se bodo za knjige v Sloveniji razpisali natečaji le za šolske knjige iz narodnega jezika in jugoslovanske književnosti. Zahtevamo nasprotno, da so tudi iz drugih predmetov knjige v slovenskem besedilu. Drugače se nam bo še pripetilo, da naši otroci niti ne bodo poznali slovenskih imen za rastline. Vprašanje šolskih knjig je danes pri skrajno centraliMranem šolstvu silno težko urediti in je menda res tako, da so mogoče le polovičarske rešitve. Toda polovičarske rešitve še nikdar niso bile dobre in zato je treba ves sistem našega šolstva spremeniti!! Centralizem se dosedaj še na nobenem polju ni posebno priporočil. Kljub centralizaciji šolstva pa je že danes dosegljivo to, da se spoštuje načelo svobode poslovanja tudi pri izdajanju šolskih knjig. Ta pravica naših zasebnih založb in naših knjigarn se mora varovati. Na vsak način pa naj bo že enkrat konec eksperimentiranja s šolskimi knjigami, ker so starši že z drugimi davki tako zelo obremenjeni, da smejo zahtevati tu vsaj malo obzirnosti do sebe. Starši plačujejo vse te šolske knjige in res skrajni čas bi bil, da bil imeli tudi oni nekaj besede o tem, kdaj naj se izdajajo nove knjige in katere. Mislimo, da pač nihče ne bi tako skrbel, da imajo otroci dobre knjige, kakor ravno starši. Proti monopolu ne tiska Iz vse države složni protesti proti monopolu Predstavniki tiskarstva iz vse države, zastopanega po Zvezi organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije, predstavniki vseh faktorjev po Udruženju grafičnih faktorjev Jugoslavije, predstavniki tiskarskega delavstva po Savezu grafič-kih radnika Jugoslavije, vseh knjigarnarjev in papirničarjev po Udruženju trgovaca knjiga i pa-pira savske in dravske banovine, privatna založništva in založniki, predstavniki knjigovezov, zastopanih po Udruženju zanatlija za grad i srez Zagreb, in končno predstavniki Zanatske i Trgovinske industrijske komore v Zagrebu so razpravljali ob udeležbi delegatov iz Ljubljane, Zagreba, S-plita, Osijeka, Novega Sada, Beograda in Sarajeva na svoji konferenci, ki se je vršila dne 23. januarja 1938 v Zagrebu, o osnutku uredbe o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije. Po obširni razpravi o vsem besedilu imenovanega osnutka so nesporno ugotovili, da ta načrt predvideva popolno monopolizacijo izdajanja, tiskanja in prodajanja vseh tiskovin za državo, državne in samoupravne urade, dalje enako monopolizacijo šolskih knjig vseh državnih šol, monopoliziranje risank, vožbank, pisank, učil za vse šole in podobnega, in končno posebno izdajanje zakonov, uredb in pravilnikov tako, da se bodo smatrala samo besedila teh izdaj za avtentična. Zaradi tega bi trpela ogromno škodo privatna tiskarska podjetja, knjigarne, papirne trgovine, knjigoveznice, založniki in izdajatelji, ki se danes bavijo s temi posli in, vršeči to svojo misijo, izvršujejo tudi svoje gospodarsko poslanstvo, obenem pa zaposlujejo pri tem delovanju kulturno in ročno delavstvo vseh panog, ki so v zvezi s tem delovanjem. Z nameravanim monopoliziranjem izdajanja, izdelovanja in prodajanja navedenih tiskovin ne bi nastala samo velika brezposelnost v vrstah teh gospodarskih panog, ki že itak niso zadosti zaposlene, temveč bi bilo to gospodarstvo s svojim delavstvom tudi materialno uničeno, ker bi državne tiskarne uživale ugodnost neplačevanja carine, prevoza, taks, državnih in samoupravnih davščin in bi mogle prevzemati tudi privatna dela. S' tem bi se ne oškodovala samo kulturna privatna delavnost, temveč tudi državne finance, ker privatna podjetja ne bodo imela zaslužka in zavoljo tega ne bodo mogla plačevati davka, carin, taks in ostalih javnih in samoupravnih dajatev, dočim z Motorne vlake v Slovenijo! V Beogradu so začeli resno razpravljati o tem, če se naj bi uvedli motorni vlaki tudi v Sloveniji. Mislimo, da je dovolj žalostno, če so v Beogradu šele začeli razpravljati o tem, če naj v Sloveniji to store ali ne, ker bi morali že davno skleniti, da se v Sloveniji uvedejo motorni vlaki. Še več! Ti bi morali že davno obratovati in od tega bi železnica že davno imela lep dobiček, ves tujski promet v Sloveniji pa bi dobil mogočen impulz. Tako je izven vsakega dvoma, da je med tednom in pri sedanjih visokih železniških cenah promet posebno velik in da zato vlačijo lokomotive na pol prazne vlake. Toda 20—30 potnikov, kolikor je treba za motorne vagone, je vedno in železnici bi se ti vagoni bogato obrestovali. Ker bi pa bilo potem tudi več zvez, bi bilo tudi več potnikov. Olajšati treba potnikom potovanje, pa bo več potnikov. Sedaj pa se z večnimi zamudami ter slabimi zvezami potovanje samo otežkoča. Zlasti na gorenjski progi ter na progi Ljubljana—Maribor in Ljubljana—Zagreb bi se morali motorni vlaki takoj uvesti. Sama sebi odvzema železnica dohodke, če ne uvede v Sloveniji čimprej motorne vlake. Zato nič več ne razpravljati, temveč storiti! Razpravljanja je res že bilo zadosti! Drž. hip. banka zgradi v Splitu palačo Generalni direktor Drž. hipotekarne banke dr. Gjuričič je prišel v Split, da najde stavbišče za palačo, ki jo hoče zgraditi Drž. hip. banka za svojo podružnico. Palača mora stati v sredini mesta, na lepem prostoru in če bo treba tudi katero hišo podreti, nič zato. Denarja ne bo škoda, samo da dobi podružnica Drž. hipotekarne banke v Splitu res reprezentativno palačo. Lepo je to, da bo zgradila Drž. hip. banka v Splitu palačo! Toda zakaj ne misli tudi na to, da zgradi lepo palačo tudi v Ljubljani? Naj bi tudi Ljubljani, kjer ima velikanske zaslužke, pokazala malo pozornosti! Vsaj za vse one milijone slovenskega pupilnega denarja naj bi se revanširala z gradnjo lepe palače. Mislimo, da sme Ljubljana zahtevati za sebe isto pažnjo, kakor je je deležen Split. 10.000 d nagrade razpisuje pisec tega članka dopisniku članka: »Nevzdržno stanje v brežiškem Posavju«, ki je izšel v nekem ljubljanskem dnevniku dne 17. decembra 1937. V tem članku se omenja: ,Cena mladim prascem, ki so prodajna specialiteta našega sreza je za polovico padla.’ Dobro, morda je to res, toda jaz nisem kmetovalec in ne morem to presoditi. Toda nadaljnje besede dopisnika so pa prava demagogija in neresnica. Piše namreč: ,Nasprotno so pa vsi predmeti, ki jih morata kupiti kmet in kmetski delavec, od obleke do usnja in vseh železnih in drugih potrebščin, podraženi do 100%!!!.’ Nisem tudi ž.elezninar, da bi vedel, v koliko se je železnina res podražila in če se je podražila zaradi večjega oboroževanja vseh držav. Toda, kako je z manufakturo, to pa dobro vem in glede manufakture velja naslednje: Še nikdar po vojni ni bilo blago tako poceni kakor sedaj. Klot, ki je stal pred 10 leti din 40'—, se dobi danes po din 15'—. Srajce, že narejene, se dobe od din 19'— navzgor, tako da se mi trgovci sami čudimo, kako je mogoče za tako ceno na-napraviti srajco! Isto velja tudi za druge predmete. Že medsebojna konkurenca trgovcev je danes tako huda, da o kakem izkoriščanju konsumenta ne more biti govora. Manufaktura se ni prav nič podražila ter je neumnost pisati, da se je vse podražilo do 100%. Tako se samo dela nerazpoloženje do trgovcev. Ali je morda to namen? Mi trgovci smo seveda vsega krivi. Nikomur ni pomagano, če se izigrava en stan proti drugemu. Sicer pa: dopisnik misli, da lahko svojo trditev dokaže, evo mu nagrade! Proračun ministra za liudtko Politične vesti m mm mm a"m.*a uimviiv ■ vVII zdravi e m socialno politiko Ekspoze ministra Cvetkoviča Finansiranje beograjskega velesejma Družba za prirejanje velesejma ■in razstav v Beogradu, ki je lastnica beograjskega velesejma, je imela pod predsedstvom Milana Stojanoviča svoj redni letni občni ztor. Pri tej priliki je podala tudi poročilo o finančnem stanju velesejma. Poročilo pravi med drugim: Po proračunu za leto 1937 bi smeli znašati vsi izdatki 7,700.000 dinarjev. Od tega zneska je bilo ■namenjeno 6,600.000 din za zgraditev velesejma. Po zaključnih računih za leto 1937. pa je bilo iz dano 1,564.193 din, za zidanje velesejma pa 13,368.412 din. Skup na vsota izdatkov se je torej zvišala na 14,932.606 din in je torej presegla proračun za 7,2 milijona dinarjev. Velesejem se je finansiral uporabo vsega premoženja družbe, poleg tega pa se je morala družba zadolžiti pri Občinski hranilnici v Beogradu najprej za šest milijonov dinarjev, pozneje pa še za tri milijone dinarjev proti 7odstotnim obrestim. V novembru 1937 pa je bilo sklenjeno novo posojilo pri Občinski hranilnici v Beogradu v višini 1,5 milijona dinarjev. Od te vsote pa je bil izkoriščen le 1 milijon dinarjev, ker je bila uprava hranilnice upravičena, da posodi družbi le 10 milijonov dinarjev. Ker je Občinska hranilnica uvidela težko stanje velesejma, je znižala obrestno mero na 6%. Novi proračun za leto 1938. je predložen v višini 4 023.573 din, dohodki pa so predvideni s 4 milijoni 700.000 din, da bi znašal su-ficit 676.426 din. Ker pa se bo letos velesejem povečal še za 40.000 ha, bo treba še najeti posojilo 3 milijonov din. Sirite "*ovski list«! Iz ekspozeja, ki ga je podal na seji finančnega odbora minister Cvetkovič o proračunu svojega ministrstva in o delu ministrstva, posnemamo naslednje: Sedanji proračun je drugi, ki ga predlaga skupščini kot minister za ljudsko zdravje in soc. politiko. Čeprav proračun še ni dosegel višine v letu 1930., pa se mu je vendarle posrečilo dvigniti proračun za 25 milijonov dinarjev, t. j. za 45 milijonov več, kakor pa je znašal proračun ministrstva za leto 1936/37. Organizacija zdravstvene službe Ne strinja s prejšnjim mnenjem, da bi bil problem ljudskega zdravja samo stvar medicine in zdravnikov, temveč je to vprašanje v najožji zvezi s kulturnim in gospodarskim stanjem naroda. V tem smislu je treba tudi reševati vse vprašanje. Kot svoji dve glavni nalogi je smatralo ministrstvo: 1. da zdravstveno službo čim bolj napravi učinkovito in jo spravi iz sedanjega zastoja in 2. da se prouče vse vrste zdravstvene službe, zdravstveno stanje ljudstva in njegove potrebe ter da se na podlagi tako dobl jenih ugotovitev izdajo potrebni zakonski ukrepi in pripravijo potrebna sredstva za zboljšanje ljudskega zdravstvenega stanja. V zadnjih dveh letih so bili storjeni marsikateri ukrepi, da se vsaj do neke mere zboljša težko stanje, v katerem so se nahajale številne bolnišnice. Iz posojil, ki so bila dosedaj najeta v višini 30 milijonov din, so se začeli graditi v nekaterih večjih bolnišnicah novi paviljoni (tako v Ljubljani, Nišu, Splitu, Skoplju in Beogradu). Manjše vsote pa so bile nakazane tudi nekaterim manjšim bolnišnicam. Ta pomoč nikakor ne zadostuje, ker so mnoge državne in banovinske bolnišnice v zelo slabem stanju. Vrhu tega pa moramo zgraditi tudi nekatere posebne bolnišnice, zlasti za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov ter za duševne bolnike. Za te bolnike nimamo niti primeroma dovolj postelj. Potrebne pa so nam še otroške bolnišnice, bolnišnice za zdravljenje akutnih nalezljivih bolezni, za ortopedijo, za ženske bolezni, porodnišnice itd. Minister Cvetkovič je napovedal, da bo v realizacijo svojega programa v kratkem predložil naslednje, predloge in ukrepe: 1. novi zakon o bolnišnicah, 2. ustanovitev sanitetnega fonda, s katerim bi se zagotovila potrebna sredstva za zgraditev novih in popravilo starih bolnišnic. 3. V kratkem se bo s sodelovanjem vseh zainteresiranih činite-ljev začelo delati na tem, da se za vsako bolnišnico izdela generalni načrt, kako se mora vsa ureditev bolnišnice zboljšati. 4. Da bi se ta vprašanja čim ster je mnenja, da se je izkazala vsa kritika te uredbe v prejšnji proračunski razpravi kot neutemeljena. Delavske mezde so neprestano padale vse do konca 1. 1936. in' so se začele dvigati šele po uveljavljenju uredbe o minimalnih mezdah (?). V nekaterih krogih se skuša zanikati ta uspeh ter se govori, da je bilo povečanje mezd paralizirano s podražitvijo živil. To pa ni res, ker se vidi iz indeksnih številk Narodne banke za cene v Beogradu na drobno, da so se mezde zvišale za 1'7% več, kakor pa so se podražile življenjske potrebščine. Posebno važno pa je to, da so delavci sedaj bolj redno zaposleni, kar je povečalo kupno silo delavskih slojev. Posebno velik je dvig mezd v krajih, kjer je bil standard delavskih rodbin posebno nizek. V teh krajih je delovala uredba o minimalnih mezdah posebno koristno. Druga važna uredba je bila uredba o kolektivnih pogodbah in o razsodišioi. Pretirani konflikti 'med kapitalom in delovno silo najbolj škodujejo narodnemu gospodarstvu. Stavke kot najtežje sredstvo v gospodarskem boju morejo, nepravilno ali zlonamerno uporabljene, povzročiti največje ovire v gospodarskem življenju. Namen uredbe je baš ta, da ublaži vse ostre konflikte med kapitalom in delovno silo ter da omogoči prijateljske sporazume med obema skupinama. Velike važnosti je tudi uvedba pokojninskega zavarovanja delavcev. Poleg tega pa je bilo pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence razširjeno na vso državo. S tem je dobila vsa naša socialna zakonodaja svojo zaključeno oblik o. Vprašanje brezposelnosti ima pri nas še vedno čisto svoj poseben značaj. Glede industrijskih delavcev to vprašanje sploh ni pereče, pač pa glede zaposlitve delovne sile, ki prihaja z vasi. Tu je edino sredstvo, da se najde možnost, kako bi se ta delovna sila zopet vrnila svojemu prvotnemu poklicu, to je kmetijstvu. Poleg tega pa je ministrstvo tudi skrbelo, da so dobivali brezposelni delavci podpore. Z uredbo o pomoči brezposelnim delavcem je bila maksimalna pomoč tem delavcem povečana od 6 na 26 tednov. Ta uredba pa tudi predvideva graditev delavskih zavetišč ter delavskih stanovanj. V ta namen se bodo dajala mestnim občinam ali brezobrestna ali posojila poželo nizki obrestni meri, da si bodo mogli delavci sezidati stanovanja. Sredstva v ta namen so že zagotovljena ter bomo mogli vsako leto v ta namen plasirati okoli 90 milijonov din. V ministrstvu se izdeluje načrt, po katerem se bodo mogli podeliti delavcem ogromni milijoni, toda ne v obliki podpor, temveč v obliki poštenega in dobrega dela. Izseljenci Po statističnih podatkih se je lani izselilo iz naše države v evropske države 16.000 ljudi, kar je za 50°/o več ko prejšnje leto. V čezmorske kraje pa se je izselilo 5000 ljudi. Zvišal pa se je tudi dotok denarja izseljencev ter dosegel v letu 1937. 300 milijonov dinarjev, dočim je znašal v 1. 1936. samo 240 milijonov din. Med izseljenci je okoli 50% Hrvatov, 45% Slovencev in 5% drugih. Skupno število vseh tujih delavcev v naši državi znaša 26.000. Veliko socialno delo vlade je našlo svoje priznanje tudi v tem, da je bila Jugoslavija izvoljena na mednarodni konferenci za delo v upravni odbor mednarodnega urada za delo. Končno je govoril minister Cvetkovič Se o invalidskem vprašanju ter napovedal, da se pripravlja načrt novega invalidskega zakona, s katerim bi se to vprašanje definitivno rešilo. Člani vladne večine so sprejeli ekspoze ministra za ljudsko zdravje in socialno politiko z odobravanjem. Po primeroma kratki debati je finančni odbor predloženi proračun sprejel. „7a-Ta" toži zagrebškega V Jugoslaviji je res vse mogoče. Tako je mogoče tudi to, da loži veleblagovnica zagrebškega župana, ker je dal zapreti njeno podružnico v Zagrebu. Kakor pišejo zagrebški listi, je stvar v naslednjem: Veleblagovnica »Ta-Ta« je dosegla nekoliko obrtnih dovoljenj za poslovanje svoje podružnice v Zagrebu, ki je bila otvorjena aprila meseca v Zagrebu v novi palači »Assicurazioni Generali« v Pre-radovičevi ulici. Kmalu po otvoritvi te podružnice je odredila obrtna oblast mestnega poglavarstva, da se ta podružnica po uredbi o pravilneje rešila, se bodo imeno- prepovedi ^ veleblagovnic^ zapre. vali posebni odbori strokovnjakov. 5. Da bi se vse bolnišnice pravilno preskrbovale s potrebnimi zdravili in zdravstvenimi pripomočki, namerava ustanoviti minister posebno lekarniško in sanitetno skladišče. Socialna politika Na polju soc. zakonodaje je bilo preteklo leto posebno uspešno. Delo ministrstva se je gibalo v dveh smereh: da uredi delovne odnošaje v državi in da omogoči produktivno sodelovanje kapitala in delovne sile. Posegajoč pogumno v najtežja vprašanja je izdalo ministrstvo uredbo o minimalnih mezdah, ki je dala pozitivne rezultate. Mini- Ker tega ni storila podružnica sa ma, je obrtna oblast zapečatila prostore, ki so ostali zaprti do danes. Banska uprava je sklep mestnega poglavarstva o zaprtju podružnice veleblagovnice »Ta-Ta« potrdila, pravni zastopnik firme »Ta-Ta« pa je vložil pritožbo na upravno sodišče v Zagrebu. Sodišče pa še ni razpisalo razprave do danes. V primeru, da bi sodišče potrdilo odlok mestnega poglavarstva, se bo veleblagovnica »Ta-Ta« pritožila na državni svet, ki je zadnja instanca. Sedaj pa je pravni zastopnik veleblagovnice »Ta-Ta« vložil proti predsedniku zagrebške mestne občine Teodoru Pejčiču tožbo kot onemu, ki je izdal odlok, da se zagrebška podružnica veleblagov- nice »Ta-Ta« zapre. Zastopnik veleblagovnice »Ta-Ta« zahteva, da plača župan veleblagovnici »Ta-Ta« 200.000 din odškodnine za škodo, ki jo je imela veleblagovnica »Ta-Ta«, ker je morala zapreti svojo podružnico kljub svojim prejetim obrtnim koncesijam ter je morala ves čas zaprtja podružnice plačevati lastnici hiše najemnino za zaprte lokale. Lokale pa je imela po pogodbi najete za eno leto. Tožba je bila vložena pri zagrebškem okrožnem sodišču. Veleblagovnica »Ta-Ta« v svoji tožbi nadalje zahteva, da mestna občina jamči za plačilo zahtevane odškodnine. Tudi na to tožbo še ni razpisana razprava. Ko pa pride do nje, se pričakuje, da bo zahteval pravni zastopnik zagrebške mestne občine odložitev razprave za tako dolgo, dokler se ne reši pritožba veleblagovnice »Ta-Ta« na upravno sodišče. Tako je torej tožen zagrebški župan, ker je v smislu takrat veljavne uredbe o prepovedi veleblagovnic storil to, kar je predpisovala uredba. Sedaj bi samo še hoteli doživeti, da bi tožila veleblagovnica »Ta-Ta« vsakogar, ki bi trdil o njej, da je veleblagovnica. Poročilo o občnem zboru Konzorcija »Trgovskega lista« in o predsedstvom seji Zveze trgovskih združenj objavimo v petek. Bolgarski vojni minister Lukov ter notranji minister Krasnovski sta odstopila. Za vojnega ministra je bil imenovan general Teodoriij Daskalov, poveljnik garnizije v Plevnu, za notranjega ministra dosedanji prosvetni minister Nikolaj Nikolajev, za prosvetnega ministra pa bivši rektor sofijskega vseučilišča prof. Manev. ' Prof. Jorga se je sedaj odločil, da vstopi v Gogovo stranko in da nastopi pri volitvah na strani Goge. Na prihodnjih romunskih parlamentarnih volitvah bo nastopilo 21 strank, med njimi tudi židovska nacionalna stranka. V Grčiji so bili aretirani številni opozicionalci. Večina aretirancev je bila prepeljana na grške otoke v internacijo. Nekateri trde, da je bila organizirana zarota proti kralju in ministrskemu predsedniku Metaxasu. Svet Zveze narodov se sestane danes v sredo na svojo stoto sejo. Moral bi se sestati že 17. januarja, a je bilo zasedanje zaradi krize francoske vlade odloženo. Na dnevnem redu zasedanja so zlasti pritožbe židovske manjšine v Romuniji proti ukrepom nove romunske vlade glede Židov. Svet pa bo tudi razpravljal o palestinskem vprašanju, aleksandrinskem plebiscitu ter o mandatu nad Južno Afriko. .Glavno vprašanje pa bo reorganizacija Zveze narodov. Po angleškem načrtu naj bi se pravila Zveze narodov spremenila tako, da bi se ta popolnoma ločila od mirovnih pogodb. Tudi določbe glede sankcij naj bi se spremenile. Nekateri upajo, da bi bilo mogoče po reorganizaciji Zveze narodov pridobiti Združene države Sev. Amerike za vstop v Zvezo narodov. Romunija namerava baje odpovedati manjšinsko pogodbo, da se s tem izogne v Ženevi vsaki debati o sedanji protižidovski politiki romunske vlade. Angleški pogoji za sporazum z Italijo so po poročilu lista »Daily Express« naslednji: Italijanska protiangleška radijska propaganda ' na Bližnjem vzhodu se mora ustaviti. Italija naj sodeluje z Vel. Britanijo na Daljnem vzhodu. Italija naj pristane na reformo Zveze narodov. Urediti se morajo odnošaji med Italijo in Francijo in protiangleška propaganda med Arabci se mora nehati. Francija bo dobila v Angliji večje posojilo, da bo mogla svoje oboroževanje dokončati v pospešenem tempu. Angleži nikakor ne morejo dopustiti, da bi zaradi slabega stanja franka trpelo francosko oboroževanje. Nemški parlament bo sklican 30. januarja. Na seji bo podal Hitler obširno poročilo o nemški notranji in zunanji politiki. Madžarski zunanji minister Ka-nya je imel v madžarskem parlamentu govor o zunanje-političnem položaju. V svojem govoru je zlasti nastopil proti govoricam, da je Italija tako vezana v Sredozemskem morju, da se ne bi mogla več zanimati za srednje-evropska vprašanja. To absolutno ni res. Enako ni res, da bi Italija pozvala Madžarsko k izstopu iz Zveze narodov. Madžarsko zanima Zveza narodov predvsem zaradi madžarskih manjšin v drugih državah in zato to zanimanje ne bo ugasnilo. Končno je nag lasal Kanya, da so madžarsko-nemški odnošaji še vedno dobri. Boji na španskih frontah so nekoliko popustili, zato pa so tem živahnejši letalski boji. Zlasti pa se z obeh strani bomdardirajo razna mesta, da civilno prebivalstvo najbolj trpi od delovanja letalcev. Nacionalistična letala so bombardirala mesto Puigcerdo v Pirenejih, ki leži tik ob francoski meji. 11 bomb je padlo na francosko ozemlje, pa tudi več granat protiletalskih topov. Francoska vlada je takoj protestirala pri Francovi vladi zaradi tega bombardiranja. Sodijo, da so hotela letala porušiti železniško zvezo med Francijo in republikansko Španijo. Francova ofenziva proti Teruelu se je posrečila in so se republikam-ske čete umaknile iz mesta. Zasedle so postojanke okoli mesta. Kitajska delegacija pri Zvezi narodov je izjavila, da Kitajska tudi zadnjih japonskih mirovnih predlogov ne more sprejeti. Japonski vojni minister je predložil skupno z mornariškim in letalskim ministrom parlamentu izredni vojni proračun v višini 4 milijard jen za nadaljevanje vojn« na Kitajskem. Nizozemska je znatno okrepila svoje vojno ladjevje in zračne sile v Nizozemski Indiji. Nizozemske oblasti so namreč ugotovile, da se je začelo otb obali pojavljati vedno več ribiških ladij. Med ribiči pa Je mnogo preoblečenih japonskih oficirjev. Štev;‘12. Denarstvo Razpis banovinskega obligacijskega posojila za sanacijo zadružništva Zadnji »Službeni list« objavlja naslednji razpis bana dr. Natlačna: Dravska banovina razpisuje 5% -no obligacijsko posojilo za sanacijo zadružništva v dravski banovini v nominalnem znesku 63 milijonov dinarjev. Posojilo bo razdeljeno na ustrezno število obveznic v zneskih po 1.000. 10.000, 100.000 in 500 tisoč dinarjev. Emisijski tečaj obveznic, ki se bodo glasile na prinosnika, bo enak nominalu. Obrestna mera je 5%. Obresti bo izplačevala banovinska blagajna proti predložitvi kuponov, ki bodo dospevali v plačilo 15. januarja in 15. julija vsakega leta. Posojilo se bo amortiziralo v 20 letih z žrebanjem obveznic v mesecu januarju vsakega leta po amortizačnem načrtu. Prvo žrebanje bo v januarju 1939. Kot jamstvo za redno odplačevanje zastavlja banovina svoj dohodek iz trošarine na vino in žganje do višine vsakoletne anuitete. Vpisovanje posojila bo v blagajni banske uiprave in pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani dne 26. in 27. januarja 1938 med uradnimi urami. Najetje tega posojila je odobril ministrski svet na svoji seji dne 31. decembra 1937. Previsoka Obrestna mera Pokojninskega zavoda Pokojninski zavod zahteva od zasebnikov celo od hipotek na prvem mestu celih 9% obresti. To je vsekakor pretirano visoka obrestna mera, zlasti v današnjih časih. Ze celo pa je pretirano, če zahteva tako visoko obrestno mero socialni zavod. Vemo, da se bo govorilo, da je tako visoka obrestna mera potrebna zaradi rentabilitetnega računa. Toda to ne drži. 9°/« ža hipotekarno posojilo je preveč in če sloni na tako pretirani visoki obrestni meri rentabilitetni račun, potem je ta napačen in ga je treba revidirati. Sicer pa tudi ni nikjer zapisano, da ne bi Pokojninski zavod mogel svoje režije zmanjšati. Naše gospodarstvo potrebuje cenene kredite in prav nič pretirano ni, če se pričakuje, da bi te morali dati predvsem domači socialni zavodi. Težko pa bo dopovedati, da je tako visoka obrestna mera nujna, če dajejo tuje zavarovalnice posojila po znatno nižji obrestni meri. Kontrolna knjiga za potrdila o zavarovanju valute Finančni minister je izdal na Podlagi 7. odst. čl. 16. pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa odlok, da morajo izvozniki od 15. februarja dalje voditi kontrolno knjigo potrdil o zavarovanju valute po obrazcu, ki ga bo predpisal bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva. V knjigo bodo morali zapisovati vsako Potrdilo, nato pa na podlagi svojih dokumentov izpolnjevati posamezne rubrike, kakor jih določa kontrolna knjiga za izvoznike.- Davčna uprava mora vsako kontrolno knjigo potrditi. Za to potrditev pa ne plača izvoznik nobene pristojbine. Knjige bo dal na- tisniti bančni in valutni oddelek, prodajale pa jih bodo davčne uprave. /7ZtOMsUitist''! • Vzajemna hranilnica v Ljubljani je sklenila, da zaradi dobrega do- toka novih vlog osvobodi vse stare vloge do 5000 din. če te vloge ne bodo dvignjene, jih bo hranilnica prenesla na novi račun ter bodo vsak hip izplačljive. Banska uprava v Splitu namerava najeti pri Drž. hip. banki posojilo v višini 50 milijonov din. 10 milijonov din bi se porabilo za dograditev banske palače, 40 milijonov pa v druge investicijske namene. Francoski frank se je še nadalje popravil, kar je predvsem posledica dobrega sprejema nove Chau-tempsove vlade v parlamentu. Do-čim je bilo treba v soboto plačati za funt v Londonu 150,37 franka, je bil v ponedeljek tečaj funta v Londonu 150,25 fr. fr. Zlata podloga Švice se je pretekli teden znova zvišala, čeprav ne v tej meri ko prejšnji teden. Narasla je namreč za 28 (prejšnji teden za 98) na 2824 milijonov švic. frankov. Prvič po 1. 1932. je Švica zopet pripustila tuja posojila na švicarskem domačem trgu. Zelo so se povečala v Švici konverzijska posojila ter je bilo za 492 posojil spremenjenih v posojila z nižjo obrestno mero. L. 1936 je bilo takšnih konverzijskih posojil le za 245 milijonov šv. frankov. Takse naj se Upravičene zahteve Centrale industriiskih korporacij Centrala industrijskih korporacij je izdelala na podlagi predlogov svojih članic obširen predlog, kako naj se pri končni redakciji finančnega zakona za 1. 1938/39. znižajo nekatere takse. Zahteva Centrale industrijskih korporacij je nad vse upravičena, ker res ni treba, da bi finančni zakon prinašal vedno samo nova bremena, temveč naj bi tudi popravil napake, ki so se zgodile v prejšnjih zakonih. In v taksnem zakonu je napak vse polno! Centrala industrijskih korporacij — in z njenimi predlogi se strinja vsa gospodarska javnost — zahteva, da se spremene naslednje določbe taksnega zakona: 1. Po čl. 60. taksnega zakona začne teči rok za zastaranje taksnih prestopkov, storjenih na zasebnih listinah, šele z dnem, ko je za nje zvedela oblast. Praktično [»omeni to, da taksni prestopki, nastali zaradi nezadostnega ali nekolkovanja zasebnih listin sploh nikoli ne zastarajo. Zato naj se zakonsko besedilo spremeni v tem smislu, da zastarajo takšna dejanja v 10 letih najkasneje. 2. Taksa na račune, po tar. postavki 34. naj se zniža ter naj znaša brez ozira na število pol za zneske: nad 50 do 500 din 1 din, nad 500 do 1000 din 2 din in nad 1000 din 3 din. 3. Od plačila pobotniškc takse naj se izrečno izvzamejo pobotnice, s katerimi potrjuje nameščenec povračilo potnih stroškov in podobno, ki jih je imel za delodajalca. 4. Pri tar. postavki 52., ki določa takse za tožbe na upravno sodišče in pritožbe na državna svet, naj se določi, da dobi stranka takso povrnjeno, če je s svojo tožbo zmagala. To je tudi edino pravično, ker vendar ne more imeti stranka, ker se ji je storila krivica, še stroške, ker se je borila za svojo pravico. Skupni davek na poslovni promet Glede skupnega davka na poslovni promet naj se izvedejo naslednje spremembe: 1. V 1. st. 3. odst. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet naj se vzame iz davčne osnove na skupni davek rabat ter naj se v ta namen brišejo na navedenem mestu besede: »ki obsega tudi rabat«. 2. § 8. zakona o skupnem davku na poslovni promet naj se doda naslednje besedilo: »llabati in bonifikacije, ki se naprej dogovore, se ne vštejejo v davčno osnovo. Terjatve za v ipromet stavljeno blago ali za izvršene usluge, katerih neizterljivost je dokazana na podlagi ikonkurza, poravnalnega postopanja, brezuspešne izvršbe ali na ikak drug uraden način, se morajo odbiti od davčne osnove.« 3. V § 4. odst. 7. od zakona o skup-davku na poslovni promet naj se besedilo 4. točke spremeni takole: »Blago iz tujine, za katero je v carinski tarifi (pod katero se razumejo tudi pripombe in opombe k posameznim postavkam ali delom carinske tarife) predvidena oprostitev od plačevanja carine, ako in kolikor ni namenjeno za nadaljnjo prodajo.« Trošarine 1. Trošarina na sladkor naj se zavoljo večje potrošnje zniža na znosno višino. 2. Iz istega razloga naj se tudi zniža državna trošarina na pivo ter maksimira banovinska in občinska trošarina. 3. Državna trošarina na električni tok za razsvetljavo naj se zniža na din 0-20 za kilovatno uro. Električni tok, ki se uporablja za pogon motorjev in raznih drugih naprav, za razsvetljavo obratnih prostorov naj se oprosti državne trošarine. Državne trošarine naj se oprosti tudi električni tok, ki se uporablja za proizvajanje lesovine. S' posebno določbo naj se določi, da samoupravna telesa ne smejo pobirati od električnega toka ne trošarine ne kakšne druge davščine. 4. § 72. toč. 12 zakona o državni trošarini naj se doda naslednja določim: »Tehnična ocetna kislina v jakosti do 80%, ki je namenjena za industrijske in obrtniške svrhe in ki ni uporabna za jed, ni zavezana niti državni niti banovinski niti občinski trošarini. 5. § 79. zakona o drž. trošarini naj se doda naslednje besedilo: »Ne sme se nalagati občinska trošarina na pogonsko silo in material za njeno proizvajanje niti ne na surovine, polizdelke in pomožna sredstva proizvodnje za izdelovanje blaga, ki je namenjeno izvozu iz občine ali ki se prevaža čez občinsko območje. Občinska trošarina na premete, namenjene za široke sloje potrošnikov, zlasti pa za predmete navedene v § 1. zakona o pobijanju draginje ne sme presegati 3% vrednosti blaga.« 6. Trošarina na olje in masti za mažo naj se ukine ali pa vsaj zniža na 50 din za 100 kg: Sporazum z bukovim lesom Sklepi variavske konference Evropska konvencija za bukovino, ki je bila ustanovljena lansko leto na Dunaju, je imela svoje prvo zasedanje v dneh od 17. do 19. januarja v Varšavi, in sicer pod predsedstvom grofa Ostrovv-skega de Ravita. Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska in Romunija, ki so članice konvencije, so poslale na konferenco po dva do tri delegate. Poleg tega je sodelovala na konferenci tudi delegacija angleških uvoznikov trdega lesa pod vodstvom Mr. Leonarda Arnotta, zastopnika tvrdke Pharaoh Gane & Co., Limited, v Londonu. Konferenca je potekla v duhu popolne enodušnosti. Razpravljalo se je o prodajnih možnostih za bukovino v letošnjem letu ter se ugotovilo, da letošnja proizvodnja bukovine ustreza pričakovanemu povpraševanju na trgih. Splošno mnenje je bilo, da je svoje dni sklenjeni kontingent 450.000 ton, znižan za 5 odstotkov, primeren sedanjim razmeram. Ta kvota je bila med štiri države članice konvencije razdeljena takole: Jugoslavija 170.000 m3 Romunija 130.000 m3 Češkoslovaška 94.000 m3 Poljska 56.000 m3 skupno 450.000 m3 Po zaključku -konference je dal izvršilni odbor konvencije o svo- jem zasedanju naslednji komunike: Izvršilni odlmr E. B. C. je imel v dneh od 17. do 19. januarja svoje prvo zasedanje, katerega so se udeležili delegati vseh držav, ki so včlanjene v konvenciji, in sicer Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Romunije, ter zastopniki British Hardwood Agents and Bro-kers Assotiation. Predmet razprave je bila praktična izvedba konvencije. Sklenjeno je bilo, da se uvede redna prodajna statistika ko tudi informativna služba ter se s tem ustvari jasen pregled o celotni mednarodni kupčiji z bukovino ter da se na podlagi teh podatkov in informacij doseže stabilizacija razmer na trgu z bukovino. S proučitvijo položaja na trgu je bilo ugotovljeno, da so zaloge v izvozniških državah v primeri z lanskim letom znatno manjše ter da so se po dunajski konferenci cene na angleškem trgu utrdile za razne vrste, ki so imele prej še neugodne cene ter da je sposobnost tega trga za prevzemanje blaga nespremenjeno dobra. Položaj in tendenca na drugih trgih sta še nadalje zadovoljiva. Izvršilni odbor, ki ima nalogo, da kontrolira izvajanje konvencije ter zlasti razvoj dotoka blaga na trge, je sklenil, da bo imel svojo prihodnjo sejo v Pragi. Dražba krzna Poročilo o dražbi krzna, ki ie bila v Liubiiani dne 24. in 25. januarja 1938 0 kvaliteti blaga je treba reči, da že nekaj let ni bila tako dobra kakor letos. Tudi množina krzna je bila prilično velika, znamenje, da so lovci letos divjad in roparice dobro lovili. Cene so proti onim lanskega leta padle zlasti za lisice. Temu je krivo predvsem to, da je Nemčija, ki je bila vedno glavni uvoznik naših lisic, v zadnjem času prepovedala uvoz naših lisic na nemški trg. Tu bo pač treba poskrbeti, da se dovoli do dražbe, ki bo meseca marca, uvoz naših lisic v Nemčijo. Drugi razlog padca cenam lisic pa je ta, da mnogi prodajalci prodajajo svoje blago pod roko po raznih gostilnah in na sejmu samem. Zgodilo se je, da so prodali prvovrstne lisice po din 70‘— do 80’— in še manj. Če krzno pod roko prodajajo neupravičenci, zlasti divji lovci, je to še razumljivo. Lisice so kupovali kupci za Anglijo in Francijo. Letos so popolnoma iz- ostali kupci iz Italije, pač pa so bili zastopani iz Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in Švedske, poleg navedenih iz Francije in Anglije. Na dražbi dosežene cene za krzno so bile naslednje: din Lisice, gorske 130—150 Lisice, poljske (zelo malo zanimanja) 110 Lisice, posebni kosi do 200 Kune, zlatice 850—890 Kune, belice 475—555 Dihurji 70— 90 Vidre 230 Polhi (brez zanimanja) Zajci, divji 7'20 Zajci, divji, jesenski 1-50 Srne 10—13 Gamsi 11 Jeleni 1 kg 15 Jazbeci 77—80 Divje svinje 10 Domači zajci 1'90 Domače mačke 6 Te cene se razumejo za krzno prima kvalitete po klasifikaciji. Prihodnja dražba bo 7. marca 1938. Dobave - licitacije ■■■■■■■nav” Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. januarja ponudbe za dobavo samotne opeke; do 4. februarja za dobavo azbestnih in grafitnih vrvic ter azbestnih plošč. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo 200 raznih ščetk. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo raznega platna. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 28. januarja ponudbe za dobavo dvigalnih tehtnic; do 29. januarja za dobavo lesnega oglja; do 31. januarja za dobavo lipovega, in smrekovega lesa. Dne 4. februarja se vrši pri isti direkciji licitacija za dobavo karbida, mila, glicerina, sode, voska ter 1500 m- klobučine (filca). Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo stroja za odstranjevanje barve in rje. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Splitu sprejema ponudbe za dobavo cirkularne žage. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo žel. podkovlc in ploščic, raznih sesalk, telefonskih garnitur, cilindrskih stekel, plavljenega jekla, vijakov ter plinskih cevi. Dne 10. februarja bo pri isti komandi licitacija za dobavo raznih gasilskih potrebščin ter aparatov za gašenje. Komanda pom. arzenala v Vivtu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo delta-kovine, raznih cevi. kabla, žice, vrvice, posod iz jekla, svinčenega belila, svinčenega in železnega minija, do 9. februarja za dobavo azbesta, linoleja, lepila, jadrenine, platna; do 12. februarja za dobavo ladijskih svetilk, vrvice, cevi, lepenke i. dr., govejega loja, lepila, paste, arzenika, špirita, raznih kislin, grafitnih loncev, bakrene pločevine, papirnate lepenke ter lesa (gred); do 14. februarja za dobavo krogličnih ležajev, mreže iz medene žice, jeklene verige, fibra v šlpkah, klin-gerlt. plošč, jeklenih pocinkanih vrvi, fosfor-bakra, nafte, katrana in smole. Pri isti komandi bo dne 10. februarja licitacija za dobavo samotne opeke in dne 11. februarja za dobavo kotlovih cevi. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo 1500 kg tračnikov/ LICITACIJE: Dne 27. januarja bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine fižola, olja, kisa ter kavinih konzerv in dne 28. januarja za dobavo 60.000 kg zdroba ter 15.000 kg olja za potrebe vojaštva. Dne 31. januarja bo v intendan-turi štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo večje množine ovsa in pšenice. Dne 3. februarja bo v intendan-turi štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo večje količine pšenice. Dne 3. februarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija m dobavo večje množinJe petroleja. Dne 15. februarja bo v gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo kompletnih skretnic. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Nepravi optimizem Stara navada je pri nas, da se z oficialnih mest vse presoja optimistično. Tako smo brali te dni velike slavospeve o silnem dvigu našega izvoza. Od 1. 1930. še nismo imeli tako velikega izvoza. To je sicer res, toda še bolj res je, da smo imeli v prejšnjih letih še večji izvoz. Nadalje se govori, da so v zadnjih mesecih hranilne vloge narasle. Tudi to je res. A še bolj je res, da so te znatno nižje kakor so bile pred krizo. Zakaj torej slavospevi? Tudi o padcu brezposelnosti se mnogo govori. Res je, da je ta padla, toda še bolj res je, da bi morala biti zaposlenost mnogo večja kakor pa je, ker smo dosegli šele število zavarovancev v 1. 1930. To se pravi, da je ves naraščaj sedmih let še nezaposlen. Optimizem je lepa reč, kadar služi kot podnet za večje in intenzivnejše delo. Sidte „Tc$