DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING "DAILY NEWSPAPER NO. 281. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 1st, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Usoda Billingsa in Moo- Železnice znižujejo plače in JU v*i_* J v V • J JI neya se zna odločiti v prihodnjih par tednih San Francisco, 29. novembra. Vrhovna sodnija države Cali-fornije naznanja, da bo podala odločitev glede zaprtih delavskih voditeljev, Billingsa in Mooneya tekom tega tedna. Kot znano sta bila Billings in Mooney aretirana in spoznana krivim, da sta tekom neke patriotične parade v San Franciscu, ki se je vršila julija meseca, 1916, zagna-' la bombo, ki je povzročila smrt 10 oseb in je bilo ob istem času 40 oseb ranjenih radi eksplozije.! Tekom sodne obravnave in vse do danes sta oba obsojenca pričala, da sta nedolžna, in da z vso zadevo nista imela ničesar opra- i viti. Milijone ljudi v Zedinjenih državah in po ostalem svetu je verjelo izjavam obeh. Zbirali so denar in pošiljali na gover-nerja države California podpise in prošnje, da se oba obsojenca oprostita. Trije governerji so se že pečali s to zadevo. Gover-ner Stephens je Mooneya porni-lostil, ko je bil obsojen v smrt s tem, da, je spremenil smrtno kazen v dosmrtni zapor, toda je odrekel popolno pomiloščenje. Tudi prihodnji governer, Richardson, ni hotel Mooneya pomi-lostiti, rekoč, da nima na razpolago dokazov, da Mooney ne bi bil kriv. Zadnje leto je pa Billings, ki je bil originalno/obsojen na dosmrtni zapor, naredil prošnjo na najvišjo sodnijo, da! se ga spusti iz ječe. Toda sodnija je ponovno odklonila to prošnjo. Governer Young se je pa izjavil, da bo slučaj nadalje preiskoval in oddal svoje mne- j nje najvišji sodniji. Od tega časa je poteklo že več mesecev. Kot j glavna priča v obravnavi leta 1916, je nastopil neki John Mac-Donald, ki je tedaj pričal, da je videl Mooneya in Billingsa, kako sta zagnala bombo, ki je umorila 10 oseb. Isti MacDonald je pa sedaj zopet prišel pred sodnijo in izjavil, da je po krivem pričal v letu 1916 in da ni videl obeh, kako sta zagnala bombo. Vse je sedaj odvisno od governer ja. Sedanji governer Young je republikanec, in najbrž ne bo naredil ničesar tozadevno. Njegov naslednik je James Rolph, ki prevzame urad s 1. januarjem. Rolph, ki je demokrat, je tekom volivne kampanje oblju-boval, da bo takoj potem, ko prevzame urad, naredil vse, da se slučaj nemudoma pošteno in na postavni način reši. --o-- Naši novi naročniki Pretekli teden so se naročili na slovenski dnevnik "Ameriška Domovina" sledeči naši rojaki: Jos. Jesenko, Girard, Ohio, Vincent Bubnič, Bedford, Ohio, Philip Kršek, Cleveland, Mary Sigmond, Barberton, Ohio, Frank Modic, Cleveland, Anton Berzin, Cleveland in Mary Te-kavc, Cleveland. Vsem novim naročnikom naša prav iskrena zahvala. Najdeno truplo V bližini New York Central železnice, zapadno od Geneva, Ohio, so našli 12. novembra truplo dobro oblečenega mladega moškega, o katerem so pa šele včeraj dognali, da je to 30-letni Milton Benes iz Cleve-landa. Benes je odšel z doma radi nervoznosti, ker, je bil pre-yeč zaposljen s študijami. Oče ^ mati sta včeraj spoznala truplo sina. * Predsednik republike Kube Je odpravil časopisno cenzuro. odpuščajo stare delavce od dela Philadelphia, 29. novembra. Dočim je Pennsylvania železnica odpustila 200 izkušenih delavcev cd dela, je pa ob istem času na-! jela 500 mehikanskih delavcev in jih odposlala v svojo kampo. Dočim so imeli stari delavci 70 centov na uro, bodo dobivali me- j hikanski delavci 40 centov na uro. Za hrano in stanovanje bodo plačevali $8.00 na teden. Na ta način skuša Pennsylvania že-i leznica rešiti problem brezposelnosti. Medtem se pa železniške unije borijo, da se upelje šestur-no delo pri vseh železnicah. V najkrajšem času pride do konference med raznimi unijami železničarjev. šesturno delo na: dan bi se upeljalo za vse železničarje, in namen tega gibanja je, i da dobi toliko več ljudi delo.: Resnica je pa tudi, da so železnice radi splošne gospodarske i depresije močno prizadete. Vse večje železnice so opustile že mnogo osebnih vlakov, ker ni potnikov, pa tudi blaga se ne razpošilja več toliko kot prej. j Poleg tega so pa busi in avtomobili odvzeli železnicam mnogo prometa. Stari kongres je začel z zborovanjem 75 suhaških agentov se bo Na smrt obsojeni oče je bil moralo zagovarjati po nedolžnem tri leta v radi sleparije državnih zaporih Veličastna igra "Pasijon" se bo v kratkem ponovila na slovenskem odru Društvo Kri-sporazumu z Pilsudski se je odpovedal načelstvu vlade Varšava, 29. novembra.—Ministrski , predsednik poljske re-publike, maršal Pilsudski, je da- i nes resigniral iz svojega urada, j Izjavil je, da mu zdravje ne dopušča voditi vladnih poslov, toda zahteval je, da vodi posle vlade "za kulisami." Predsednik republike Mošicki, je imenoval polkovnika Walter Slavika za ministrskega predsednika. Štirje ubiti od "pobeglega" zrakoplova Sporoča se nam Edmonton, Alta, Kanada, 30., stusa Kralja je v novembra. Neki zrakoplov, nad; vodstvom fare sv. Vida, napra-katerim je zrakoplovec zgubil (vilo načrt, da se tekom sezone kontrolo, je ubil štiri otroke in; zopet priredi igra "Pasijon," in sicer pod pokroviteljstvom fare sv. Vida. Polovico čistega preostanka bo šlo za novo cerkev sv. Vida. Sodelovala bo vsa slovenska duhovščina z Rev. Poni-kvarjem kot pokroviteljem prireditve. Ker se prva predstava vrši že 1. marca, je potrebno, da se s pripravami takoj prične. Pozivi je se torej vse igralce in sodelavce, ki so že igrali prej pri "Pasijonu," da pridejo tozadevno na sestanek, ki se vrši v petek zvečer, 5. decembra, ob 7:30 v Knausovi dvorani. Oglasi se lahko vsak, ki je pripravljen sodelovati. Sestavil se bo zapisnik vseh starih in novih sotrudnikov in igralcev. Koder jih od ene družine igra več, pa ne morejo vsi priti na sestanek, naj se zmenijo med seboj poprej, kako bod<5 sodelovali. Starši ali druge osebe lahko zastopajo, na Detroit, Mich., 29. novembra. — Zvezne oblasti naznanjajoi, da pride te dni pred zvezno sodnijo v Detroitu na vrsto 75 sedanjih in bivših zveznih prohi-bicijskih agentov, katere so obdolžili, da so sleparili z denarjem in da so za dobro podkupnino dovoljevali gotovim osebam, da so nemoteno tihotapile žganje in pivo iz Kanade v Zedinjene države. Včeraj je bilo izdanih od generalnega zveznega pravd-nika 75 varantov. Varanti so i bili odposlani v Detroit z naro-|čilom, da se prizadete osebe nemudoma aretira in postavi pred | sodnijo. V Detroitu in okolici se nahaja 150 prohibfcijskih agentov, in 75 izmed njih jih je ; seda j obtoženih nepostavnega delovanja, že novembra meseca, 1928, je bilo obtoženih 33 suhaških agentov in pronajdenih krivim, sedaj se pa javnost čudi, ko je ponovno obtoženih 75 agentov. Vlada trdi, da so zvez-: ni prohibicijski agenti sami po-j magali tihotapcem, da so lahko nemoteno preko meje dovažali i žganje in pivo iz Kanade. Dočim vlada plačuje $175.00 na ; mesec prohibicijskim agentom, | so tihotapci z žganjem plačevali I po $500 na mesec, kar je seveda premotilo vladne uslužbence, da so "sodelovali" s tihotapci'. ranil nadalnje štiri pri Fort Chipewye, 500 milj od tega mesta. Zrakoplov je zadel v velik kup gasolinskih sodov, za katerimi so se otroci skrivali. Štirje otroci so bili na mestu ubiti. Zrakoplovcu in potnikom se pa ni ničesar zgodilo. Slepec je potoval 2,200 daleč v Florido Miami, Florida, 29. novembra. — Maja meseca je s 1 e p i J. D. Lambert zapustil mesto Akron, O., in se podal z nekim Roma Kintz proti Floridi. In danes sta dospela v mesto Miami. Hodila sta šest mesecev po poti, ki znaša 2200 milj In s seboj sta vso pot vlekla voziček, na katerem sta imela kuhinjsko posodo in druge potrebščine. Vsem laškim delavcem znižajo plače Rim, 30. novembra. V ponde- j tem sestanku otroke. Pridite ljek, 1. decembra gre v veljavo vsi, ki ste videli ali slišali prvo Danes se je zbral kongres k zasedanju Washington, 29. novembra. — Senatorji in poslanci se nahajajo tu v polnem številu, da začnejo z zasedanjem, ki naj traja do 4. marca. Kot je slišati med senatorji in poslanci, bo tvorila brezposelnost glavni problem kongresa. Poleg tega pa imajo posamezni senatorji vse polno problemov, katere bodo skušali prinesti na dan tekom zasedanja. Kanada bo baje postala kraljevina Ottawa, 30. novembra.—Videti je kot da bodo kraljevine zopet prišle v modo. V parlamentu Kanada bo stavljen te dni predlog, da se Kanada proglasi za kraljevino in da se opusti ime dominion. Namesto go-vernerja bi bil na čelu vlade pod-kralj. nova vladna odredba, glasom ka^ tere bo vsem laškim delavcem in vprizoritev "Pasijona." Vsi boste z veseljem sprejeti. Na se- vsem uradnikom znižana plača ■ stanku se bo vse potrebno dogo-za približno 12 procentov. Ob- j vorilo in naredil se bo celoten enem se znižajo cene vseh po-[načrt za resno delo, tako da se trebščin za 10 procentov. Zni- j bo "Pasijon" v vseh ozirih zbolj-žanje plač prizadene vse od Mus- \ šal in izpopolnil. Ne pozabite solinija do zadnjega delavca. Zaposljena policija Preteklo soboto je policija pod vodstvom kapitana Potts aretirala 71 oseb, nekatere radi gemblanja, druge radi kršitve prohibicije. * Albanija je praznovala včeraj 18. obletnico svoje neodvisnosti. V resnici so pa tam danes Italijani gospodarji. torej na sestanek 5. decembra v Knausovi dvorani. Listnica uredništva Naročnik. — Poslali ste nam pismo glede slovenskega radio programa. Prosili bi vas pa, da se vselej, kadar pišete nam ali pa drugemu časopisu, podpišete in pridenete tudi svoj naslov, ker se sicer ne moremo ozirati na pisma. 35 v za nore Preteklo soboto je obsodil zvezni sodnik West v Cleve-landu 35 oseb, ki so vse priznale, da so kršile prohibicijo. Dobili so primeroma male denarne kazni, in od 30 do 60 dni zapora. Bulkley odpotoval Sinoči je odpotoval v Washington novo izvoljeni senator Robert J. Bulkley, ki bo danes zaprisežen v senatu. Člani "Crusaders" so mu pripravili, predno je odpotoval, veliko od-hodnico. Poroka Na Zahvalni dan se je vršila poroka Mr. James O'Rourke z Miss Mary Kramarsich, 1419 E. 39th St. Poročni obredi so bili izvršeni v hrvatski cerkvi sv. Pavla. Mlademu paru naše prav iskrene čestitke! *Novi ameriški poslanik v Mehiki je prepovedal vsako opojno pijačo v poslanstvu. V suhaških vrstah vre. Celo suhači so za glasovanje o prohibiciji Washington, 29. novembra. — Prominentni voditelji prohibi-bicijskega gibanja se posvetujejo te dni, kako bi se prišlo do narodnega glasovanja glede prohibicije. Dasi so bili od nekdaj na delu za upeljavo prohibicije, pa so dognali sedaj, da ameriški narod ni za prohibicijo, in da prohibicija ni prinesla onega, kar se je od nje pričakovalo. Dosedaj niso sicer še ničesar de-finitivnega sklenili, kajti predno pride stvar v javnost, je treba zveze z mokrimi. In tega se suhači najbolj bojijo. V kongresu namreč imajo večino suhači, toda med temi suhači jih je nekaj takih, ki bi volili z mokrimi. Toda zadeva je prišla tako daleč, da se bo prihodnji kongres na vsak način pečal z vprašanjem, da se skličejo narodne konvencije v posameznih državah, na katerih konvencijah bo narod potom svojih zastopnikov odločeval, kaj naj se naredi s prohibicijo. Brezposelnost in prohibicija, to bosta dva največja problema prihodnjega kongresa. V Kanadi bodo bičali bančne roparje Winnipeg, Man., 29. novembra — Tu je bilo danes obsoje-nih pet bančnih roparjev, ki so; odnesli dvem bankam manjše vscte. Vsak ropar je dobil 15 let zapora, poleg tega pa bo bi- j čan, in sicer bo sodnik odredil, da dobi 10 močnih udarcev z bi-; čem. Po dolgi bolezni V soboto zjutraj je preminul i po dolgi bolezni Frank šali, o katerem smo že na kratko poročali. Ranjki je bil star 55 let. V Ameriki je bival 33 let. Tu' zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena šuštaršič, tri sinove in eno hčer, v starem kraju pa dva brata in eno sestro. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 18905 Shawnee Ave. pod vodstvom A. F. Svetek. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! * šest oseb je bilo ubitih od vlaka v mestu Macerata, Italija. Napaden restavrant Preteklo soboto so prišli v j restavrant Tom Farcasa, 3002 Superior Ave., štiri banditi, ki j so z revolverji ustrahovali na-vzočih osem gostov, nakar so jim preiskali vse žepe in dobili okoli $300. Za v slovo so par-krat ustrelili v strop, nakar so hiteli proti avtomobilu, ki pa radi mraza ni mogel naprej. | Aduti so potem peš pobegnili, toda policija je bila že po radiu obveščena in je šla na zasledovanje. Pozneje so prijeli ene-1 ga izmed banditov. Ognejgasci in žganje Ognjegasci so bili sinoči poklicani v hišo na 1288 W. 83d j St. Ogenj je bil takoj zadušen in je naredil le $25 škode, toda ognjegasci so dobili v hiši 150 galon žganja, katerega so odnesli na policijsko postajo. Aretiran ni bil nihče, ker je bila hiša prazna. Ta ne gre na lim Edward Dawson je včeraj dobil dva sladko govoreča moška, ki sta mu začela.praviti, naj vza-, me denar ip banke in ga vloži v njih podjetje. Dawson je bil pri j vclji, toda je rekel, da mora iti domov po bančno knjižico. Ko je bil doma, je telefoniral po policijo, ki je oba sleparja prijela. Računi V uradu "Ameriške Domovine" na 6117 St. Clair Ave. lahko vsak čas plačate račune za elektriko, plin, telefon ali vodo. Prihranite si denar in čas, da vam ni treba voziti se v mesto. * V Chicagi je bilo vzetih letos 34,553 poročnih licenc. Lansko leto v istem času pa 40,380. V marcu mesecu, 1927, je bil George Newton iz Clevelanda obsojen v dosmrtno ječo, potem ko je bil spoznan krivim, da je zadavil dve uri starega otroka. Da je bil Newton pred tremi leti obsojen v dosmrtno ječo, si je najbolj prizadeval tedajni pomožni državni pravdnik Jack Persky. Toda že nekaj dni potem, ko je bil Newton obsojen je Persky dognal, da je poslal nedolžnega moža v dosmrtni zapor. Začel je takoj delovati, da ga dobi iz zaporov, toda je kmalu sprevidel, da se moža lahko v par urah naredi krivim in pošlje v ječo, toda ga dobiti iz zaporov je pa druga stvar. Tri leta je Persky deloval, predno se mu je posrečilo dobiti Newtona iz zaporov. Dva dni potem, ko je bil Newton obsojen, je Perskyu povedal drugi <5ržavni pravdnik, da koroner-jeva porota ni dognala, da je bil otrok zadavljen, pač pa je umrl naravne smrti. Tudi na izkopanem truplu otroka niso mogli dobiti nobenega znaka nasilja. Tedaj je Persky začel delati, da dobi nedolžnega človeka iz ječe. Persky je šel naj-prvo v Columbus, kjer je govoril z Newtonom, nakar je bil še bolj prepričan, da je mož nedolžen. Persky in sodnik, ki je Newtona obsodil, sta šla do go-vernerja Cooperja, ki je razložil, da se morajo predložiti vsi zapisniki vseh obravnav in zaprisežena izjava glede nedolžnosti, nadalje izjava, kdo je zakrivil, da se je na sodniji krivo pričalo in stotere druge podrobnosti. Ko je bil ves ta material zbran, je bil predložen državnemu odboru za pomiloščenje, ki je študiral vso zadevo več mesecev. Končno je dobil governer zadevo v roke in tudi tu je. spala več mesecev, a nedolžni mož je zdihoval v ječi. Šele 18. novembra sta bila Newton in Persky poklicana pred pomiloščevalni odbor, in 21. novembra je bil Newton izpuščen in se nahaja v Cleve-landu, kjer išče delo. Persky je obljubil, da mu bo delo pre-skrbel. -o- Prva cesta tlakana s kavčukom odprta za promet Passaic, N. J., novembra. Prva javna cesta, ki je tlakana s kavčkom je bila danes odprta za promet javnosti. Tovarna, ki izdeluje kavčuk, trdi, da se bo v splošnem zmanjšal šum in ropot, ki ga povzročajo avtomobili, dočim so stroški za zgraditev enake ceste ravno tako veliki, kot če bi bila cesta zgrajena z opeko, asfaltom, konkretom ali enakim blagom. -o- Smrtna kosa Sinoči je umrla v cvetju mladosti Ana Miljenovič, hči poznane hrvatske družine, ki je dolgo vrsto let vodila gostilno na 31. cesti in St. Clair Ave. Ranjka je bila stara 20 let, in najstarejša izmed otrok v družini. Poleg staršev zapušča še dve sestri in štiri brate. Pogreb se vrši v sredo dopoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons, iz hiše žalosti na 3047 St. Clair Ave. Iskreno sožalje staršem! Poroka V soboto se je vršila poroka Mr. Jos. Baraga, 1226 E. 59th St. z Miss Mary Ban. Iskrene čestitke zakonskemu paru. ž AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1ST, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) slovenia*! daily newspaper Published dally except Sundays and Holidays j na pevka, mora sleherni pripO-znati. želimo jo še slišati peti! I Večkrat se sliši tega in onega: i "čisbakse" pa ne morem slišati! ___ ___„ j Da ste slišali igrati harmoniko naročnina: pri nedeljskem programu Mr. Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Resnika, no, dobili bi drugo sod-Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 , M Rp • 11Triptr.:u „,, Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.QD uu" lvlr- nebnlK Je umelnlK na Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne poSiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 281. Mon. Dec. 1st, 1930. bo. Mr harmoniki, kar je pokazal z igranjem "overture" in "pod dvo-glavim orlom." Bravo, Mr. Res-nik, sodeluj še pri slov. radio programu in ob priliki nam zaigraj "Mlade vojake." Da, neki prijatelji, po narodnosti Čeh, me je opozoril na naš radio program in povedal mi je sledeče: 'V nedeljo nas je bila večja družba zbrana na mojem domu in z navdušenjem smo sledili slovenske-i mu programu' — in pri vsem je Ipovdarjal, 'oni, ki je igral har-Med našimi ljudmi, v naših razmerah, imamo od časa:moniko, se nam je pa najbolj do časa gotove potrebščine, dogodke, ki pridejo nepričako- dopadel.' vano med nas. Pridejo in se jih ne moremo ogniti. In naj- čehi so poznani kot izvrstni večkrat se zgodi, da nas najdejo take prilike nepripravlje- muzikantje in v obče jako mu-ne, pa ne moremo v pravem trenutku ukreniti, kar bi pri- Izikaličen narod in o pohvali od V pomoč potrebnim jalo in odgovarjalo razmeram. V mislih imamo današnje slabe čase. Ljudje so brez dela, in ti ljudje, ki so se dolga leta preživljali z malim denarjem, niso mogli hraniti del svojega zaslužka, da bi imeli njih smo lahko ponosni tudi mi. V. C. in več navzočih. ro nič pred seboj. Marsikaterega sem opazil, ki ni mogel nikamor s svojim avtomobilom; vozniki so se jezili na vso moč nad ubogo paro, ki kljub vsem brcam in kletvicam ni hotela z - , Cleveland, O.—Zahvalni dan kaj za slabe čase. In ti nasi rojaki so člani naših podpornih je Za nami, ki nam je poslal z društev, in morajo plačevati mesečno svoje asesmente. zimskimi vetrovi hud mraz in Asesment je podlaga, temelj vsakega društva in pod- čevelj na debelo snega. Vreme porne bratske organizacije. Kakor hitro ne plačate ases- je bilo tako, da se ni videlo sko-menta, zmanjka denarja pri organizaciji, in ona vam v takem slučaju ne more plačati poškodninske, bolniške ali druge podpore. Zato je pa na vsak način potrebno, da se ases-nienti točno plačujejo'vsak mesec, da se nabira denar in da je pripravljeH za izplačilo ob vsakem času. Pa pridejo razmere, ko nima naš delavec, ki je član te ali one podporne organizacije, niti da bi nesel kaj v usta, kaj mesta. Parkrat je tudi zabliska- šele, da bi plačeval društva. In take čase imamo danes pod _0_ slavno republikansko administracijo. In ravno te razmere TUDj yj MORATE TELOVADITI...! so nam dale misliti, da je treba nekaj ukreniti v enakih slu- _ čajih ki se ponavljajo od časa do časa. s • ni trebn0( da nam pri_ Konvencije nas.h jednot in zvez se ukvarjajo z razno- nese starost poleg sivih las tudi vrstnim, malenkostni., kadar se zb.rajo, toda največkrat se telegno slabost in okornost. Po_ pozab, na večje stvari, k. so b.stvenega in pnncipielnega glejte angleške sportnike> ki te_ pomena. . . , kajo po stadionu, akoravno so Slovenska Dobrodelna Zveza, bratska podporna orga- prekoračili že 60 ali 65. leto. n.zacija v državi Ohio, je bila prva, ki je upeljala starostno lo in zagrmelo, kar je znamenje dolge in ostre zime, katero nam je že spomladi prerokoval žlahtni gospod Hoover. O, veste, je tudi dobro, da pade dosti snega, ker je mesto najelo mnogo delavcev, ki čistijo ceste. Opazoval sem jih in so nekateri kar cepetali brez pravega obuvala in rokavic. Toda bili so vseeno veseli, ker bodo vsaj vedeli kakšen je denar. Da se jih je vsaj nebo usmililo na Zahvalni dan in so jim vetrovi poslali malo zaslužka. Rojaki, dobro si zapomnimo naše trgovce ter pomislimo, kako so oni prizadeti v tej krizi. Ker so nam oni zvesti v slabih časih, bodimo tudi mi njim v dobrih in velik naroden greh ima vsak, kdor nosi tujcem denar, ko so dobri časi. V slabih pa prosi pri domačih trgovcih pomoči. Ali jo je vreden? Poglejmo naše slovenske groceriste. Oni so vam žrtvovali vse svoje moči, so trdo delali in zakladali za vas, ker jim niste mogli plačevati. Pazimo, da jih gotovo podpremo, kadar pričnemo zopet delati. Hud mraz in sneg je povzročil, da so bile vse prireditve na Zahvalni dan bolj slabo obiskane. Veselimo se, da bo kmalu zato-nilo to slabo leto. 12 suhih in slabih let imamo že za seboj; naše žitnice so se izčrpale in vpitje za prehrano sili v ospredje. Po mojem skromnem mnenju nam bo prineslo leto 1931 boljše čase. Naročnik. podporo za svoje člane. En član, delegat, se je spomnil na starostno podporo za člane organizacije, in konvencija ni Vedeti moramo, da je človeško telo živ organizem, ki hoče žive- hotela sprejeti predloga. Pa so potem člani odglasovali pri > se: Kdor Poseda in po-splošnem glasovanju z ogromno večino, da so za starostno lega' kd+or telefJ[\enan (cetudl podporo, in obenem so bili tudi pri volji plačevati za tako fe v aKv,tu vf°' kdor;se Z™*' podporo. Danes se nahaja v blagajni Slovenske Dobrodel- lo gl^>e' ProPada- Mlslce ne Zveze $40,000.00 za starostno podporo članov, kateri Pfopadajo, delazmoznost srca in denar so člani in članice znosili skupaj kot marljive čebelice. pljuc Pr°Pada> ves organizem In sedaj pa druga potreba. Več društev je že na glavni jPropada: Nf ^arjajte se na urad Slovenske Dobrodelne Zveze poslalo oisma, da imajo fuzab kl zahteva locltev več članov, kine morejo plačevati asesmenta. Prosili so de!a V16 68110 m use™°'ne f glavni urad Zveze, če bi mogel tozadevno kaj ukreniti. Časi l^arjajte se na stroj, ki bogato so slabi, člani težko plačujejo. Tajniki in društvene blagaj- IladoI"eStuje vase delo, vse to je ne imajo mnogo sitnosti s tem. res' ah ce f1 7S6m te™ °,rgam- In baš v takem slučaju bi Slovenska Dobrodelna Zveza fem propada' tedaJ Je treba nc" Iahko mnogo pomagala svojim članom. Ako bi namreč na J ukrenitl-konvencijah ne "čamali" o vsakovrstnih nepotrebnih stva- Kaj je gimnastika i eh, pač pa se brigali za prave gospodarske in finančne za- To so proste vaje, ki pa so bi-deve, ki SO v korist Članstvu. stveno drugačne od onih, ki smo Vsem onim, ki ste že kakih 15 ali več let v Ameriki, je jih vadili v šoli. Stare proste gotovo znano, da imamo od časa do časa prav slabe čase tu- i vaje so bile trde in oglate. Giba-kaj. In kadar so slabi časi, tudi zaslužka ni. In če zaslužka nja so vsebovale prav malo, večini, se tudi asesment ne more plačati. Ali pa se plača z veliko noma smo premikali ude iz ene težavo s tem, da se išče posojilo, ali 6a prosi društvenega drže v drugo. Pa saj te vaje ni-tajnika, da založi. so bile za telo, temveč za oko, v Takim rojakom, članom Slovenske Dobrodelne Zveze masi izvedene so nudile lepo sli-ali pa članom drugih podpornih bratskih organizacij, bi bilo ko. Gimnastika pa ima drug na-scveda mnogo pomagano, ako bi Zveza ali katerakoli druga men. Krepiti hoče mišice in si-siovenska bratska podporna Jednota imela poseben sklad |cer prav vse: n^ nogah in na za take slučaje. Tak sklad dobiti je prav lahko, in nihče ne rokah, na ramah in na hrbtu, na bi bil pri tem prizadet. prsih in na trebuhu. Drug na- Konvencija bi morala namreč povišati, oziroma odre-jmen gimnastike pa je: povečati diti, da se asesment zviša za en cent na mesec na člana in gibljivost sklepov. Saj se mar-članico. Ako ima organizacija 10,000 članov, pomeni to, da sikdo ne more globoko pripogni-se dobi v skupno blagajno $100.00 na mesec, na leto $1200. ti — križ je postal trd, sklepi so Navadno imamo dve ali tri leta dobrega dela, potem pa | "zarjaveli," mišice so se neko-pride kriza. Tekom dobrih let, ki prinašajo zaslužek, bi liko skrčile. So poklici, ki slabo spravljali ta denar v posebno blagajno ter bi pomagali vplivajo na držanje telesa. Kdor članom plačevati asesment. Seveda, bi se morali člani ob- mora na primer po ves dan sede-vezati, da bodo vrnili, kar bi Zveza založila za nje. Toda po- ti — to so na4primer dijaki, pi-magano bi jim bilo v dnevih sile in brezposelnosti. Na dru- sarji, šivilje itd. — temu se hr-gi strani se pa nobenem članu ali članici ne bi poznalo, ako bet nekoliko zakrivi, pi;sni koš se bi plačevali en cent več na mesec. In če bi bilo dva centa na povesi, ramena silijo naprej, vse mesec? Komu se pozna, tudi najbolj siromašnemu ne. to ima lahko trajne težke posle-O tem bo treba nekaj pomisliti, in "Ameriška Domovi- dice, da se pa odpraviti z gimna-na" vas bo še večkrat spomnila tozadevno pred konvencijo, stičnimi vajami, ki pretegnejo Skupno smo storili že dosti dobrega, pa bomo še, ako se za- mišice na prsih in krepijo mišice vedamo, da je treba delati za narod v dobrih in slabih časih, na hrbtu. Primer: Stojte pokonci, pete skupaj. Roki visita dol in sicer pod trupom tako, da sta mezinca skupaj. Iz tega položaja suvajte z iztegnjenima rokama dio orkestra z lahkoto opazimo -kozi odročenje v visoko odroče-lepo vezanje melodije, pozna se, 11Je nazaj, čutili boste, da se kje zahteva kompozicija miline. Pri tej vaji prsni koš izboči, da kje visokost in kje nižino, čast prsne mišice raztegnejo, če dr. Wm. Lauschetu za ves trud, boste to vajo ponovili 6 do 12 in priznanje za izbiro lepega: in sicer redno vsak dan, te-programa. Novost programa je, daj boste brezdvomno opazili da z spremljevanjem orkestra uspeh. poje tudi kvartet in to — res Takih in podobnih vaj je koli-lepo. želeti bi bilo, da imenovani kor hočete. Vendar bi bila gim-kvartet še ponovno sodeluje. nastika dolgočasna, ko bi hote-Da je Miss Koželj res izvrst- i la le napake telesa odpravljati. Cleveland (Collinwood), O.— čast in priznanje vodstvu slov. radio programa, da se je zavzel in nam pošilja potom radia tako lep varietni program. Ne morem, da bi se ne ustavil pri programu predzadnjo nedelje. Bil je res lep program; z veseljem človek prisluškuje leperftu petju in godbi. Da je vodstvo programa res pod veščo roko, je kaj lahko opaziti. Pri igranju ra- To je mimogrede. Prvi in pra-v smoter gimnastike je šola celega telesa. Vse mišice je treba krepiti, vse sklepe raztegniti. Delati je treba živahno, pol zares, pol za smeh in ura telovadbe ni le koristna, temveč tudi zabavna. če krepimo vse dele telesa harmonično, tedaj se bo to poznalo tudi na obliki in na dr-žanju telesa. Telo samo bo postalo izraz moči, obvladanja in harmonije. Katere vaje naj delamo Za noge: Tecite na mestu! Dvigajte kolena do vodoravne lege in še višje. Nihajte noge naprej in nazaj! Poskusite na mestu. Napravite dvajset počepov, itd. Za trup: Ležite na hrbet, nato se dvignite v sedenje (z rokami vzročite) in zopet počasi* ležite nazaj. Vstanite! Vadite odklone na desno in levo! Pripogni-te se in se zopet vzravnajte! Vadite kroženje s trupom, itd. Za roke: Roki na prsa in suvajte naprej, vstran in gor čim hitreje. Delajte z rokami velike kroge naprej in nazaj, mimo čela ali mimo bokov! Ležite na trebuh in se oprite z rokami ob tla, nato iztegnite roki, da se opirate le na dlani in na prste nog; krčite roki in jih iztegnite. Moški osemkrat, ženske trikrat, itd. Kdo, kdaj in kako? Gimnastika je prav za vse, za otroke in za stare ljudi. Razlika je le v načinu izvajanja. Mlajši bodo izvajali posamezne gibe hitro in živahno, starejši nekoliko previdnejše. Posamezne vaje je treba pridno ponavljati; lahko se izvajajo po dvajset- in še večkrat. Delati je treba do prijetne utrujenosti, do potenja. Ves čas morate globoko dihati, okno naj bo odprto. Najboljši čas za gimnastiko je zjutraj pred zajtrkom. Tudi predno greste spat, se je dobro razgibati. To je zlasti važno za one, ki jim glava polna misli ne da počivati. Izdatno gibanje pritegne v mišice toliko krvi, da je vlaga razbremenjena, krvni pritisk na možgane se torej zmanjša. Glavno je, da ne telovadite s polnim želodcem. Tudi prebava je naporno delo za telo, ki potrebuje dovolj krvi. Zato ne smemo takoj po jedi gimnasti-cirati, pač pa šele po dveh, treh urah. Za vsakdanjo gimnastiko je treba računati dobre četrt ure. To zadostuje, da razgibljemo vse sklepe in da se držimo na gotovi stopnji čilosti. Za one pa, ki so nagnjeni k debelosti, ali za one, ki se že od svoje mladosti niso več igrali ali se na drug način razgibali, je četrt ure dnevno premalo. Poleg gimnastike morajo veliko hoditi, in sicer hitro hoditi. To je več vredno kakor post ali vse druge metode za shujšanje. K debelosti so nagnjeni zlasti flegmatični ljudje. Ti so počasni v hoji, počasni pri plavanju in povsod. Taki izpre-hodi jim malo koristijo, kvečjemu zboljšajo tek, treba je volje in svoj tempo gibanja poostriti. Kdor hoče shujšati, zanj je telovadba brez potenja malo vredna. V gimnastiki n a j izbira srednjetežke vaje, ki naj jih pa čim dalje • časa izvaja. Poleg gimnastike in vztrajne hoje naj skuša gojiti turistiko, smučanje, drsanje, veslanje in podobno. Tudi pleše lahko, če je zrak in ozračje čisto — namreč kemično in moralno. Pogosto so ljudje mnenja, da je višek gimnastike v akrobatskem zvijanju. To je docela napačno. Niti hrbtenice niti drugih sklepov ne smemo razgibati čez normalno mejo. To velja za športnike, pa tudi za vse druge. Tako zvijanje je morda zanimivo, je pa telesno kvarno. Ko se urimo v gimnastiki, si moramo prizadevati, da pritegnemo celo telo k delu. Lokalno, to je na gotove dele telesa ome> jeno gibanje ni naravno, tudi ne izdatno, če vidimo klone trupa, tedaj moramo to gibanje ojači-ti s primernimi kretnjami rok. Pravtako sodelujeta roki, če na primer stojimo na levi nogi, desno pa vadimo nihanje naprej in nazaj. Od začetka je vseeno, kako to izgleda, sčasoma bo pa prišel lep stil gibanja sam ob sebi. Nikar ne držite roki v bok, kadar delate poskoke. Pri poskokih imata roki nalogo, da pomagata pri odrivu in da lovi ta ravnovesje. Naravni čut za gibanje pa tudi naravna smotre nost zahteva tako. In ta naravni čut deluje popolnejše, kakoi zamoremo s pomočjo uma in volje. — Kdo je učil srne skakati, kdo ptice letati, in vendar je njih stil gibanja najlepši, njih smo trenost popolna. Skratka: pri gimnastiki se gibljimo naravno In dihalne vaje? Starejši gimnaštični sistemi so jih priporočali, ker krepijo dihalne mišice, ker širijo gibi j i vost koša. Sodobna veda o telesnih vajah ne obrajta več dihalnih vaj brez izdatnega kreta-nja celega telesa. Zakaj dogna-no je, da rabi telo več zraka, oziroma da rabi kri več kisika le takrat, kadar srce hitreje deluje. Tako je na primer pri teku ali pri plavanju: mišice morajo opravljati veliko delo, rabijo torej več krvi, srce deluje hitreje in tako moramo tudi hitreje dihati. Vse to pa se godi avtomatično, dihalni centrum kontrolira jakost in tempo dihanja po potrebi. Kam pa naj gre odvisen vdihan kisik, kadar delamo dihalne vaje stoje pri odprtem oknu? Takrat vaje niso normalne, sicer krepijo dihalne mišice, motijo pa kemičen proces v telesu, ki ne spada v področje naše volje. S tega vidika ne bomo vadili dihalnih vaj direktno, palč pa pri teku, med hitro hojo, pri plavanju,, pa tudi med izvajanjem gimnastičnih vaj. Tako delo bo istočasno vaja mišic, srca in dihalnih organov. Malo popra in soli Škrat (ki si je pa v zadnjem času polomil zadnje ostanke svojih rožičkov, če jih je sploh kdaj imel, in ki ne more nikogar po-bosti), pravi, da se je "Pire obesil na večerno zarjo. . ." No, to bo najbrže samo njegova pobožna želj a, da njemu (Škratu) obe, jutranja in večerna zarja enako dobro služita. — Če je kdo, ki se obupno lovi le še za večerno zarjo, je to nekdo drugi, ne pa Pire in njegovo podjetje. Iščite ga, morda vam ne bo treba iti daleč. . . Tista mama, ki so Janezku povedali, da je Rozinov Jaka odkril Kanado, so se grdo zlagali ter dali s tem Janezku slab vzgled. Rozinov Jaka ni odkril Kanade in tega tudi nikjer ne trdi, pač pa je odkril brezrogati škrat prosperiteta republikanske stranke, katero odkritje ni bilo do sedaj dano še nobenemu drugemu jasnovidcu. O le naprej, o le naprej, dokler je še vetra kej. . . * "Na pomoč!" je prav človekoljubni klic, katerega se posebno radi poslužujejo tisti, ki se utapljajo. . . včasih pa tudi podjetja (tiskarne republikanskih glasil pri tem niso izvzete), ki drve svojemu krahu nasproti. Tako so na primer naši ljubi in dragi "republikanci" poklicali "Na pomoč" v zadnjem času osebo, ki naj naredi čudeže in napolni list z oglasi, pri tem pa so se poslu-žili prav človekoljubnega, človeškega in delavskosolidarnega načina, da so dali brco poštenemu in vestnemu delavcu, ki se je deset let nečloveško trudil, od zore do mraka, za podjetje in njegov obstoj. . . Prav po republi kansko! "Na pomoč!" je klic in pol. Porabiti se da ob vseh prilikah in okoliščinah. "Na pomoč!" je na primer naslov povesti, ki izhaja v "Ameriški Domovini" (ki meni in drugim čitateljem zelo ugaja); z vzklikom "Na pomoč!" se pozdravljajo gasilci v domovini, in krik "Na pomoč!" je v ustih nekaterih časnikarjev že nad deset let. Temu njihovemu kriku so se še vedno odzvali naši dobromisleči delavci z delom in denarjem; valili so v brezda-njo jamo tisočake in tisočake, rezultat pa je ta, da se je podjetje, katerega so gradili s svojimi žulji, spremenilo v trdnjavo stranke delavskih izkoriščevalcev. . . "Na pomoč!", češ, da gre volk, je klical majhen pastirček, ki je iz kmetov, ki so tam blizu delali na polju, norce bril. Kmetje so mu hiteli na pomoč ter šele pozneje vedno izprevideli, da volka nikjer ni, da pastirček iz njih norce brije in da jih vleče za nos. Ko pa se je volk res pojavil, so bili pastirčkovi klici "Na pomoč!" zaman, kmetje-delavci so izprevideli, da jih poba vleče, in volk je raztrgal njega in lljego-ve ovce. .. Kdo ve, če se bodo naši dobromisleči delavci še odzivali klicu na pomoč naših delavskih laži-prijateljev, kadar bo volk res pred njihovimi vrati? V tej zgodbici leži velik moralni nauk, katerega naj bi nekoliko preštudirali tisti, ki so požgali za seboj vse mostove, ki so jih vezali s elevelandskim slovenskim delavstvom. J. 11. Če verjamete, al' pa ne... M. K.: JAZ IMAM PA ORGLICE Jaj imam pa orglice, orglice /srebrne. Kadar nanje zaigram — se mladost povrne--- Spet pozdravi cerkvica bela me vrh grička, spet zapoje sred polja zlatega mi ptička. Grob samoten se odpre. Iz globin molčanja vstaja rajnka mamica, lepa kakor sanja. In z njo oživijo vsi davni moji spevi, vriski, smehi, sladki sni. . . Zlati, zlati dnevi! Jaz imam pa orglice, orglice srebrne. Kadar nanje zaigram — se vsa sreča vrne--- Komunisti in fašisti v hudem boju v Nemčiji Berlin, 25). novembra. 40 oseb je bilo ranjenih v velikem spopadu med fašisti in komunisti v mestu Eutin, Nemčija Spopad je nastal takoj tekom govora Julis Leverja, socialističnega voditelja. Se mi že uteplje in se mi. In pošteno sem si opekel prste. Saj sem že tolikokrat sklenil, da bom pustil "žensko vprašanje" pri miru, ker jim ne pridem na konec in jim ne pridem. Od samega vraga so in je najbolje, da človek nima žnjimi ngbenega opravka. Toda tako me mika, da bi samo enkrat imel zadnjo besedo in vedno premišljujem, kako bi jim eno zagodel, da bi se mi ne mogle izviti in da bi se na njih račun enkrat pošteno smejal in jim strgal korenček: šlek, šlek! že dlje časa sem tuhtal, kje bi jih potipal, da bi jih šegetalo. Da bi jim mogel le eno zagosti, pa bi zopet lahko mirno spal. Ej, kako bi se mi duša smejala, če bi videl, kako pihajo same jeze, pa si ne morejo pomagati. Pa mi je padla ena v glavo, ki se mi je zdela, da bo orajt in da bi jim zavezal njih gibčne jezičke za nekaj časa. Spomnil sem se na naše starokrajske blince, ki so naša narodna jed posebne sorte. Vedel sem, da se blincev ne more drugače speči, kot v staro-krajskih hišnih pečeh. Vedel sem, da v Clevelandu in okolici ni nobene take peči, torej sem sklepal iz tega, da nobena ne bo mogla speči blinca. Pa sem jih zadnji teden prijazno pobaral, naj mi ena speče en tak blinc. Saj nisem bil toliko lakomen nanj, ampak hotel sem spraviti naše ženske v zadrego, da bom lahko enkrat videl: vidite, vse znate, zabavljat in >se kregat, blincev pa le ne znate speči. Pa mislite, da sem jih spravil v zadrego? Hudiča sem jih spravil v zadrego, namalanega! Kaj ne prileti v petek dopoldne v naš ofic Strnadov fant in na vso sapo vpraša za Jakata. Hitro ne-sem svoj nos k oknu in on mi izroči velik papirnat zaboj, lepo s špago prevezan in z napisom: za gospoda Jakata. Ker ravno živimo v znamenju klobas, sem takoj sklenil: klobase bodo. Hitro razvijem zavoj in pred strmečimi očmi se prikaže velikanski in še gorak in v vsem svojem veličanstvu — blinc. Na, pa sem si zopet opekel prste! Pa je splavalo vse moje škodoželjno veselje po vodi. Pa če bi ga bila spekla mama Strnadova, ki je iz Rakitne doma, kjer vem, da so znali peči blince, se ne bi čudil, toda spekla ga je "Miss Ljubljana," Pep-ca Strnadova, ki je v Ameriki rojena in ne na blincih, ampak na keksih gori zrasla.. Pa še drobno pisemce je priložila, da bo moj nos 'še daljši in da me bo prav pošteno zafrknila, da bom imel za nekaj časa zadosti teh naših žensk. Tole mi je pisala: "Dragi Jaka! Tukaj ti pošiljam zaželjeni blinc, da ne boš mislil, da jih ameriške keksarke ne znamo speč. Znamo jih, znamo, ne pa samo zažgane kokoši z vaselinom mazat. Rada bi te videla, kako si se pripravljal v Kanadi, ko si srajce pral. Vem, da so bile srajce po pranju ravno tako rujave, kot lubje, ob katerega si srajce opletal. Spodnje hlače so ti pa po vodi šle, ha, ha! Good for you! Ta blinc sem pa ravno tako zamesila in ugnetla, kakor Ribničan glino za lonce, da boš vedel, želim, da bi ti ta blinc dobro teknil in ti tvoj jezik malo ostrgal, da ne boš vedno zabavljal čez nas ženske. Z blineovim pozdravom Josephine Strnad. A Rojak pride k odvetniku in mu reče, da bi rad vložil tožbo proti sosedu, ker mu je rekel lansko leto, da je gorila. "še lansko leto vam je to rekel, pa šele letos vložite tožbo? Zakaj ga pa niste tožili že prej ?" "Zato, ker sem bil včeraj v zverinjaku in sem šele tedaj videl, kakšna spaka je ta — gorila." dva tedna v kanadskih gozdovih uiiniiHiiiiHiuiiiuimimmiHiiiiniimiiH Piše JAKA DEBEVEC "Joe, moose se je obrnil, ušel nama bo!" zakličem. "Sedaj pa kar streljaj, Jack," reče Joe. Lepe besede, dobri Joe, in hvaležen sem ti za povelje, ampak lažje je reči, kot pa delati. Na jezeru niso bili ravno veliki valovi, ravno toliki, da so se delali mali kolobarčki, toda dovolj veliki, da so zibali čoln. Kakor rečeno, se je videlo samo polovico moosove glave iz vode in pol tilnika ,to je bil ves cilj, ki sem ga imel. Moose je pa tudi videl, da ga nekdo preganja, pa je plaval na vso moč, se oziral nazaj in plaval sedaj v to, sedaj v ono smer. Pod seboj gugajoči čoln, pred seboj pa negotov cilj — pa streljaj, če moreš. Toda tukaj se je bilo treba izkazati in porabiti priliko, ki morda ne pride nikdar več v življenju, da ustrelim moosa. Joe ni smel nič popustiti z veslanjem, ker bi se mose preveč oddaljil, pa sem pokleknil na dnu čolna, skrbno pomeril v moosov tilnik in sprožil. Vedel nisem, sem li zadel, ali ne, ker žival je plavala z enako hitrostjo kot prej. Pomerim drugič, in sicer sedaj v njegov križ, ki se je dobro razločil v vodi. Sprožim in krogla zadene, ker v tistem hipu se moose vzpne pokonci v vsej svoji mogočni postavi ,potem pa zopet pade v vodo, nato pa s podvojeno močjo plava dalje. "Jack, počakaj, da zaveslam tako, da bo kazal proti nama svojo desno stran in meri v vrat, sicer nama bo ušel," reče Joe, kateremu se je pokazala na obrazu skrb, če morda zgubiva moosa. Joe zavesla na vse kriplje malo proti desni, da sem dobil pred seboj moosov vrat in sprožim naravnost v tilnik. Prisegel bi bil, da sem zadel, ker sem bil skrbno pomeril, toda moose ni kazal nikakega znamenja, da je zadet. Zopet pomerim in ustrelim, toda ravno takrat se Joe močno upre v vesla in krogla sfrči nad moosovo glavo in zareže daleč proč od njega ostro brazdo v vodo. Joe je bil že izmučen in videlo se je, da postaja razdalja med moosom in čolnom čimdalje večja. Vedel sem, da če ne bom poslal moosu kake svinčenke v ta pravo "žilicojj da ga bova izgubila. Joe je najbrž vedel, da se Potrudim kolikor največ mogoče in se je popolnoma zanesel name. Dasi je imel poleg sebe svojo karabinko, ni segel po nji, da bi on končal z moosom bojni Ples, ampak je hotel, da opravim vse delo sam. V karabinki sem imel samo še eno patrono •n na to sem postavil vse svoje upanje in čast. Skrbno pomerim v moosov vrat, ravno za ušesom in čakam, da bo čoln kolikor mogoče mirno stal na vocli. Ko le prišel ugoden trenotek, sprožim. Natanko sem videl, da se •'ti moose stresel, potem je pa za-C°1 kopati z nogami po vodi, da J« voda visoko brizgala. Joe je Pa veslal na vso moč proti njemu, ker je videl, da moose pojema in je skušal preprečiti, da bi izginil pod vodo. Ker sem videl, da se moose še vedno brani iti mirnim potom v v^čna lovišča in da misli veslati "Oe prav v njegovo bližino, mu ves prestrašen zakličem: "Joe, nikar ne veslaj blizu •mjosa, saj vidiš, kako se premelje po vodi. Pa naj sune en-'trat s svojimi rogmi v čoln in ga prevrne, pa se bova šla kopat v globoko jezero." v "Je že dobro, Jack, saj ne bom 8(;1 prav do njega, dokler ne po-kr'ne. Kakor hitro pogine, ga Ugrabi za rogove, da ne izgine Pod vodo, pa ga bova vlekla na 0,)režje." Moose je še parkrat udaril .s Prednjimi nogami po vodi, po-tem ko je pa umiril, nagnil gla-0 Postrani in žalostno poginil. j, ko je bil boj končan, in dobil svoj lovski plen, se mi Jc Pa skoro škoda zdelo lepe ži-aH, da je moral dati svoje živ-Jt,»je, da zadosti lovski strasti človeka. Pa še z zvijačo sva ga zvabila k sebi in ga potem za-vratno umorila! Joe zavesla čoln prav tik moosa tako, da je bil zadnji goneč čolna, kjer sem jaz sedel, pri moosovi glavi. Zgrabim moosa za rogove, najprej bolj polahko, in ga malo potresem, da vidim, če je še kaj življenja v njem. Moose ni dal nobenega znamenja življenja od sebe, nakar ga krepko zgrabim in s težavo potegnem mossovo glavo na čoln, da se mi ne izmuzne v globočino. Šele se daj sem si oddahnil. Izpolnila se mi je vroča želja, da sem ustrelil moosa in sedaj šele sem užival vso slast zmagovalca v sebi. Kakor sem bil pri streljanju miren in ravnodušen, tako se me je sedaj polastila nekaka mrzlica in samega razburjenja, so se mi roke tako tresle, da nisem mogel deti cigarete v usta. Menda je bilo to nekako mrzlično veselje, da sem dosegel svoj cilj in prav čudno je, da samega veselja nisem skočil v vodo. Nisem pa pozabil dati duška svojemu notranjemu čuvstvu in sem to navdušenje tudi izrazil tako, da sem vrgel kapo v zrak in zavriskal iz prepolnih prs, da se je razlegalo daleč po jezerski gladini. Kapo, ki je padla v vodo, sva potem ulovila, čeravno sem rekel Jovu, da mi ni nič zanjo sedaj, ko imam moosa. Joe me je pa samo gledal in se zadovoljno smehljal moji navdušenosti. Tudi on je bil vesel plena, ker vodniki, ki pripeljejo lovca k plenu, so deležni ravno tako pohvale, ali pa še večje, kot lovec. In če lovec cilj zgreši, mu vodnik ne pozabi poveličevati njegovo nerodnost. Joe je stopil v zadnji konec čolna in si ogledal moosa. Z veščim očesom ga je pretehtal in izjavil, da je moose star pet let in da tehta okrog 1200 funtov. Saj je bil pa res tudi tak, kot kak lepo re-jen junec. Povedal sem Jovu, da bom vzel jaz samo glavo, vse drugo ima pa lahko on. Sicer je bil ves moose moja last in bi bil lahko vsega vzel domov v Cleveland, toda kako naj ga spravim do Klukove hiše? Poti ni, da bi prišli z vozom ponj, v čoln pa tudi" ne gre, zato s^m podaril vse meso Jovu, pa naj stori žnjim, kar hoče. In Joe je tudi spravil demov vse meso, kar je užitnega, kot boste brali pozneje. Tako sva stala s čolnom in moosom sredi jezera in eden drugemu delala poklone nad dobrim plenom. Jaz sem hvalil Jova, ki je poklical moosa in potem tako pridno veslal, da sva mu prestregla pot, on se je pa priklanjal meni in moji karabinki, ki sva spravila moosa s tega sveta na tako lep način. Rekel je, da mu tudi enkrat ni prišlo na misel, da bi segel po svoji puški, čeravno ni padel po prvih strelih, ker je bil prepričan, da ga bom gotovo zadel v pravo mesto. če bi bil moose na suhem, bi mu bil lahko kroglo poslal tja za prednje noge in bi ga bil pogodil v srce, toda ker je mocxse plaval in je bilo vse njegovo telo v vodi, tega ni bilo mogoče, ker če krogla zadene vodo, se odbije in ne gre naravnost. Ko sva si napravila vse mogoče poklone, je Joe zopet vzel vesli v roke in jaz sem trdno poprijel moosa za rogove, pa sva T. C. Bridges—Ant. AnžiC NA POMOČ! Novele Grazia Deledda iiiiimimiiiiimimiiiimimiimiiimmmi Zambo skoči naprej in zapre fantom pot. "Vsi obstati!" na kratko za-pove. "Vi ne obstati, vas ubiti!" Dasi je bilo čisto jasno, da ima prav in da bi izvršili navaden samomor, če bi prodirali še dalje, vendar Greg ni hotel obstati. "če tem zverem očka ne morem izpuliti, hočem pa vsaj iti ž njim," pravi jezno. Zambo ga pograbi in trdo drži, toda Greg se ga otepa, kakor da je pobesnel. "Stoj, Greg," zakriči Jim, "če te ubijejo, potem očetu ne boš mogel pomagati. Moramo vso stvar premisliti." Naporno tekanje in zdaj še razburjenje je Grega popolnoma izčrpalo. Zgrudi se na tla in hlasta po sapi ter ne more niti spregovoriti. Sam pa je ostal bister. "Jim," reče hitro, "moramo s ceste v stran, ali pa nas bodo s temi vražjimi puščicami postrelili. Ako se skrijemo zadaj za skale, jim bomo lahko posvetili s svojimi pištolami, če se nam približajo." Poskusimo!" odgovori Jim. Gregu pomagajo na noge, pa se umaknejo zadaj za skale. Kakor hitro so to storili, so pa tudi Indijanci nehali streljati. Sam oprezno poškili izza neke skale in pravi zaničljivo: "Oho, že vedo, kam pes taco moli. Umikajo se!" Tako je tudi bilo. Indijanci so se umikali ter vlekli svoja jetnika za seboj. Greg pa je kar besnel in tovariše rotil: "Pustite me, da grem. Moram očku pomagati!" Ta trenotek pa se naenkrat oglasi tam doli grom silnega streljanja. Sam skoči na neko skalo. "Nekdo strelja na Indijance!" krikne presuljivo in tako razburjen, kakor ga Jim doslej še ni videl. "Kdo pa?" vpraša Jim. "Ne morem videti. Gotovo je Upton in njegov tovariš. Jim spleza k Samu. Slišati je bilo, kakor da deluje pol ducata pušk. Streljanje pa je bilo izvrstno, kajti skoro vsaka krogla je zadela in Bakairi so se preku-covali kakor kozli. "Bravo!" vika Jim, prav tako navdušen kot Sam. "Le dajte jim! Glej, Sam, sape jim je zmanjkalo, že bežijo!" "Očka, ali je očka rešen?" je strahoma vprašal Greg. "Rešen je," mu pove Jim. "Indijanci so ga pustili. Lopovi bežijo kot zajci." Greg se mukoma spravi na noge in začne opotekaje se teči dol po pobočju. * Ostali mu sledijo. Bakairi, kolikor je ostalo živih, so res, kakor je povedal Jim, bežali kot zajci. Fantje so bili tako hitro na vznožju, da bi hitreje sploh ne mogli priti in Greg plane naravnost k očetu. Bil je zvezan na se trudil, da sem svoje ljudi izuril." Jim se ozre kvišku in se gleda iz oči v oči s—Stephenom Gads-denom. 65. Gadsden se sklicuje na hvaležnost Jim je kar buljil vanj. Bil je tako zelo presenečen, da ni mogel govoriti. Gadsden pa se nasmehne s svojim trdim smehom in pravi: "čudiš se seveda, kako pridem semkaj, kaj bi se ne! Bila je pa za vas presneto velika sreča, da sem prišel!" "Res," mu pritrdi Jim, ki si je opomogel. "Dolžni smo vam j neizmerno zahvalo." Profesor stopi na noge. Bil je pretresen, a ne ranjen. "Res smo vam hvaležni, Mr. Gadsden," reče uljudno. "Na noben način se ne bi mogli rešiti, ako ne bi vi prišli pravočasno na pomoč in ne bi tako izvrstno streljali. To je bila toliko večja ljubeznivost od vas, ker sva pri tej ekspediciji tekmeca, zato se vam vsi zahvaljujemo." Gadsden se zopet nasmehne, pa smeh je ostal samo na ustnicah. "Potem boste pa brez dvoma svojo hvaležnost radi tudi dokazali," reče suhoparno. Profesorja so te besede jako presenetile, vendar pa hitro odgovori : "Seveda bom vesel, ako bom mogel to storiti. Ako vam moremo postreči s hrano ali drugimi zalogami, vam je na razpolago vse, kar imamo." Gadsden zmaje z glavo in odgovori: "Streljiva imamo v izobilju in dokler imamo patrone, si lahko živeža nastrelimo. Imate pa vi še nekaj, česar mi nimamo, namreč skrivnost, kako priti v dolino, kjer leži Hulak. Prepričan sem, da mi zdaj tega pojasnila ne boste odrekli." Profesor kar obstane in molči in Jimu je bilo jasno, da ga je ta zahteva osupnila in zmedla. Gadsden pa se hppavo zasmeje in pravi zasmehljivo: "Saj se mi je zdelo, da bo vaša hvaležnost imela omejeno zavezo!" Profesorja Thorolda pa oblije vroča rdečica: "Motite se, gospod! Dolgu-jem vam življenje in kolikor se mene tiče, sem neomejeno pripravljen storiti vse, da vam povrnem. Toda v tem slučaju se zadeva ne tiče le mene, ampak tudi drugih. Vi niste prišli sem iz znanstvenih namenov, kakor mi. "To je res," ga prekine Gadsden. "Zato sem tu, da kaj dobim." "Kako naj torej prevzamem odgovornost, ako bi vas in vaše ljudi spustil nad to ubogo ljudstvo?" vpraša profesor nevoljno, "Dam vam svojo besedo, da ne bom nikogar izmed teh dragocenih ljudi ranil ali straho-val," reče Gadsden. "Vem pa, da imajo zlata več, nego ga morejo porabiti.. Zato zahtevam le, da mi dado tega blaga toliko, kolikor ga morem nesti. Ko ga dobim, potem odidem, vi pa lahko ostanete, dokler hočete in ta narod znanstveno raziskujete." Profesor je še vedno omahoval, zato pa spregovori Andy, ki je ves pogovor poslušal, in reče: "Pravim, sospod profesor, to drega svilenega blaga in da sta sicer majhna, pa vendar lepo ra-ščena in prav prijetne zunanjosti. Nagovorila sta profesorja, pa dasi je bil v starih jezikih Južne Amerike dobro izveden, vendar njunega pripovedovanja ni mogel kaj prida razumeti, razen, da naj jima došleci sledijo, šli so torej vsi naravnost v votlino in kmalu stali pred steno iz žive skale, kjer se je votlina kon-čavala. Kako bomo pa zdaj tod skozi prišli?" vpraša Greg Jima. Kako bi jaz kaj več vedel?" reče Jim. "Toda, glej Hula!" Možička splezata na neko polico in stopata nekaj časa po nji, potem pa se vstopita na nekem mestu skupaj in obstaneta. Naenkrat zaslišijo rezek glas, kakor bi se nekaj mlelo in velik kos skale se prav počasi strklja na notranjo stran ter naredi tako veliko odprtino, da sta mogla vstopiti dva moža vštric. "Joj, to je pa izvrstno narejeno!" občuduje Andy. "Niti tolikšne razpoke ni bilo, da bi jo mogel z drobnogledom zaslediti, preden se je skala zgenila, in stavil bi, da tehta ta klada prej pet, kot štiri tone." "čudovito, zares!" vzklikne profesor, ko zagleda onstran do-tičnih vrat krasno obokan predor, ki mu je bilo videti, da vodi naravnost v srce gore. Možička sta splezala .s police, stopila v predor in prosila ostale, naj jima sledijo." "Vse to je prav lepo," reče Greg, "toda kaj bo z lučjo?" "Nič ne skrbite za luči, Greg," reče Andy. "Jih že imajo. Glejte, kako je vse modro in lepo." Tako je tudi bilo, kajti ves ta dolgi predor, kolikor so ga mogli videti, je blestel v bledi modri svetlobi, ki je bila nekakšna fo-sforescenca, pa vendar toliko močna, da je čisto jasno razsvetljevala pot. (Dalje prihodnjič.) -o- DNEVNE VESTI Dva se zgrudila na tla radi lakote New York, 28. novembra. Ko sta čakala dva delavca pred ne kim restavrantom, da dobita svoje kosilo, katero je bilo od lastnika restavranta obljubljeno zastonj, sta se zgrudila radi lakote na tla. Odpeljali so ju v. bolnico, kjer se nahajata v kritičnem položaju. Vlak je zadel avto in ubil štiri osebe Hobart, Ind., 29. novembra.— štiri osebe so bile danes ubite, ko je brzovlak Nickel Plate železnice zadel neki potniški avtomobil na železniškem križišču. Med ubitimi je poznani odvetnik v Gary, Ind., T. II. Grabowski, predsednik American State Bank v Gary. 16 mož ponesrečenih pri silni razstrelbi Lutie, Okla., 30. novembra. V rudniku Haileyola Co. je nastala danes silna razstrelba, ki je podkopala 16 premogarjev. Možje so delali 1,500 čevljev globoko pod zemljo, ko se je pripetila razstrelba. Kakih 45 premogarjev se je pa še pravočasno rešilo. V Raleigh, III. oblasti preiskujejo zagoneten slučaj. Mrs. Grisham je povabila 20 oseb v svojo hišo, kjer jih je pogostila, še isti večer je zbolelo 19 oseb, ena je pa umrla. Preiskali so ostanke jedil in našli notri arzenik. Zgorej na sliki je hiša, kjer se je vršila gostija, spodaj na levi je Mrs. Grisham s svojo hčerko, na desno je pa ranjlci mož Mrs. Grisham, George. Naznanilo rokah in nogah in se ni mogel bomo že ^'storiti ^LT^IC ganiti. Greg se za nobeno dru- j ker nam je Mr_ GadH(ien dal be_ . "a Portugalskem go rec ne zmeni, ampak prileti ^ da ne bo deM y doHni nQ_' Lisbon 30. novembra.-Poh-do njega, zdrkne na kolena m 1 b v,r.J(rQ" iclJa Je odkrila v tem mestu ve- zgage. začne rezati vezi, Jim pa storil «Lahko w bil tudi tat," pravi iIiko zaro^°' da ^ Poruši portu- galska vlada Prijetih je bilo ga začela vleči proti obrežju. Ni11 ^ Pj'1 Andyju. Gadsden mrko, "toda celo moj., , , .. . ,. bilo lahko delo vleči 1200 funtov! Jo<' kako sem veyc1' da i najhujši sovražnik mi ne more!139 zarotnikov, med njimi neki za čolnom in J o e se je močno i«°Pet vuhm- Jlm!" reče Andy- reči, da sem lažnik!" bivši minister- PoliciJa je do- upiral v vesli, jaz se pa tudi ni-1 "Mlshl sem žc- da to I)ot iz"! "No, dobro, Mr. Gadsden," je 1 bila 400 bomb v davnem stanu sem smejal, ko sem moral dobro j ^ubljena. Kdo pa je streljal?" j rekc] profesor uijudno. "šli bo- zarotnikov.__ držati za glavo, da bi se mi ne "Alan uPton>" odgovori Jim; mo skupaj y dolino» izmuznila iz rok. Vzelo naju je ! prav tedaJ Pa Pade,nanju neka i Ko s0 se torej spet napotm na. i poldrugo uro, da sva privlekla se^a in rezek «'las odgovori: vkreber, pride Sam k Jimu in za-moosa blizu obrežja. Dospela! 'Mem ni tako imc' in tudl nic godrnja: "čudno pot nastopamo. mali oglasi Pozor! . . . i tt + w ------------------1 Družba Slovenske Delavske sva v plitko vodo, ko so zadele "e verjamem, Ua bi zna Upton j Radoveden pa sem, kako da ni dvorane v Newburgu ima svojo moosove dolge noge na pesek in tak0 strelJatK 0ele tedne sem; lopov za nami zaostal." j delniško sejo dne 28. dec. v pretaknit ga nisva mogla pa niti ____Jim pa mu ne odgovori, kajti štorih S. D. dvorane. Pričetek premakniti več. Pustila sva ga bod() zvedeij n o v i c o, da sem žc ,so stali ob vhodu v rov. ob 1. uri popoldne. Delničarji in torej tam, ker ga vodu ni mogla I ustrejji moasa) ponosnega kra- V votlini sta stala tista dva delničarke, ako se je kdo prese- odnesti in sva se odpeljala nazaj | )a kanatiskih gozdov, in sem mala' le])a moža, ki se jima je j lil, naj to sporoči tajniku S. D. v taborišče, da nama pridejo po- komaj čakal, da jim to' povem, očitno Poznalo, da se bojita. Se-j dvorane, da bo rpogoče vsakogar oče velikim dosto- daJ pa ^asa dosti, da J z dopisnico povabiti na delniško magat še drugi. Jaz sem že na- ,. kolikor mogoče velikim dosto. prej videl'lievošljivost na obra-, jallstvom zih mojih dragih prijateljev, ko (Pride Se) si ju ogleda in videl je, da sta sejo. — Tajnik. 1 oblečena v tunike iz finega, mo-1 (Dec. 1. 13. 27.) Tem potom se vsem nabiralcem, ki ste pobirali za gasilno brizgalno v žužemberku, naznanja, da nabrano vsoto in imena nabiralcev gotovo prinesete na glavno sejo, ki se vrši 3. decembra, 1930, ob 7. uri zvečer. Tudi ste prošeni vsi člani, brez izjeme, da se je gotovo udeležite. To je glavna seja, pri kateri imamo rešiti važne zadeve. Tudi imamo volitev novega odbora za leto 1931. Bratje in sestre, potrudimo se nekoliko za najpredeik društva tudi s tem, da dobimo nekaj novih članov. Vsak, kdor se vpiše, lahko tudi takoj pristopi, ako se izkaže z zdravniškim spričevalom. Zdravnika sta dr. Kern in dr. Perme. Z bratskim pozdravom John Ubic, tajnik, 1426 E. 55th St. (Nov. 21. Dec. 1.) Uradno naznanilo članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jed-note, se tem potom naznanja, da se vrši letna glavna seja v pon-deljek 1 decembra ob 7:30 zvečer v navadnem prostoru. Dolžnost vseh članic je, udeležiti se te seje. Enkrat na leto se bode-te že odtrgale od domačega ognjišča za par ur, da pridete in pomagate reševati zadeve, katere bodo v veljavi skozi celo prihodnje leto. Ker začnemo poslovati s 1. januarjem s centralno bolniškem oddelku, je nujno da mi naznanite, za koliko se hočete zavarovati, za $5.00 ali za $7.0Q na teden, da zamorem sestaviti pravilno imenik, in vse potrebno. Na dnevni red pride tudi volitev uradnic za leto 1931. Glejte da zvolite uradnice, da bodo delovale v korist društva in Jednote. Ker je več članic zaostalo s plačilom društvenih doneskov, prosim, da to vsaka poravna na tej seji 1. decembra. Pobirati bom začela že ob peti uri popoldne, da se vse lahko zvrstite. Toraj na svidenje 1. decembra. ' Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. (281) V fari sv. Vida je naprodaj moderna hiša, 5 sob, za eno družino. Hiša je na Nor- Dobili jih boste! Imamo jih in vi jih boste dobili ! Saj menda že veste kaj mislim: No ja, tiste stenske "Ko-lendarje," brez katerih je težko in pomanjkljivo, če jih ni na svojem mestu, kjer ste se jih že tako navadili. "Kolendarji" so veliki kakor vsako leto, 12 listov in v treh barvah. Saj to tudi veste, da taki kolendarji precej stanejo. Nabavili smo jih toliko, da jih vse družine lahko dobijo. Razume se, da so zastonj za vse naše odjemalce v njih stanovanjih. Nikakor pa ne zastonj-za pošiljanje v stari kraj ali kam drugam. Nekateri so se že navadili, da jih jemljejo za sebe in potem sami pošiljajo v stari kraj, to pa ni prav. Mi radi sami pošljemo v staro domovino za vse naše naročnike, toda nekaj čisto malega nam morate plačati za poštnino in delo, kar je najmanj, kar računati moremo. Za posamezne komade računamo za v stari kraj samo 20c. Ako pa jih pošljete po 6 skupaj vas stane samo $1.00. Rajši prejemamo naročila za več skupaj kar nam zmanjša delo pri pošiljatvi. Za v staro domovino je ravno sedaj pravi čas. Le priglasite se kmalu. P. S. Ako imate kakšne pritožbe, da niso vaši v stari domovini prejeli naročenega in plačanega kolendarja lansko leto, vam ga pošljemo to leto brezplačno v nadomestilo že plačanega. Naročila prejemamo v dveh prostorih: 6019 St. Clair Ave. in pa v podružnici na 15303 Waterloo Rd. A. Grdina in Sinovi, Cleveland, O. (282) Stanovanje obstoječe iz dveh sob se da v naJ jem. Pripravno 'za pečlarje ali zakonski par brez otrok. Stanovanje je samo za sebe. 1114 E. 64th St. (281) čedna soba se da v najem poštenemu fantu. Gorkota in kopališče. Pozve se na 1172 Addison Rd. zgorej. _(281) liiča v najem osem sob, za eno družino, vse wood Rd._ Cena je samo $6200. | moderno, lepo urejeno stanova-Mr. Bratelj, 3103 Superior Ave. j nje. 7505 Cornelia Ave. Vpra- (286), šajte na 1162 E. 60th St. (SJ83) AMERIŠKA DOMOVINA, DfccfeMBER 1ST, 1930 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE Vsak izmed njih se je že boril proti Kozakom. Turkom ali Ta-tarjem;!saj so bili taki, ki so se še spominjali švedske vojne. Med vsemi pa se je odlikoval s svojimi vojnimi izkušnjami in pripovedovanji gospod Zagloba, ki se je kaj rad nahajal v tej vojaški družbi, kjer se ni razpravljalo s suhim grlom. Tako je zasenčil s svojim velikim ugledom najznamenitejše polkovnike. Lavdqnci so pripovedovali, da bi bili Volodijovski, oba Skrzetuska, Mirski in Oski-erka poginili v Radzivilovih rokah, ko so jih že vedli v smrt v Biržo, če ne bi bilo njega. On pa tudi sam ni prikrival svojih zaslug in je smatral za svojo dolžnost, da so vsi izvedeli, koga da imajo pred seboj. "Jaz se ne hvalim rad," je pravil, "in tudi ne govorim o tem, česar ni bilo, zakaj zame je resnica temelj, kar lahko tudi moj stričnik potrdi." S temi besedami se je obračal na gospoda Roka Kovalske-ga, ki se je takrat pokazal za hrbtom gospoda Zaglobe, in govoril s krepkim glasom: "Ujec ne laže!" In sopeč se je oziral po navzočih, kakor bi iskal predrzne-ža, ki bi se mu drznil ugovarjati. Toda nihče se mu ni upal ugovarjati. Gospod Zagloba pa je začel pripovedovati o svojih nekdanjih junaštvih: kako je še za časa gospoda Koniecpolskega pomagal dvakrat premagati Gustava Adolfa, kako je vodil za nos Hmielnickega, kako se je odlikoval pri Zbaražu, kako še je knez Jeremija v vsem ravnal po njegovih nasvetih in kako mu je zaupal vodstvo izpadov. . ." "In po vsakem izpadu," je govoril, "ko smo pobili po pet ali deset tisoč razbojnikov, se je Hmielnicki iz obupa tolkel z glavo ob zid ter ponavljal: 'Nihče drugi ni storil tega, nego ta hudič Zagloba!' In ko je prišlo že do zborovskega miru, me je sam han tako gledal kakor kako čudo in me prosil za mojo sliko, ker jo je hotel poslati sultanu v dar." "Takih ljudi nam je danes treba, še bolj kot nekdaj!" so ponavljali poslušalci. In ker so mnogi tudi brez tega slišali o nenavadnih junaštvih gospoda Zaglobe, o katerih se je govorilo po vsej ljudovladi, ker so tudi novejši dogodki v Kejdanih, kot rešitev polkovnikov in klavanska bitka s Švedi, potrjevali nekdanje dobro mnenje o možu, je rastla njegova že itak velika slava vedno bolj in gospod Zagloba je hodil v njej kakor v solncu, viden in jasen vsem nad drugimi. "Ko bi bilo kakih tisoč takih mož v ljudovladi, bi ne bilo prišlo do tega, kar se je zgodilo," se je ponavljalo v taboru. "Zahvalimo Boga, da imamo vsaj enega med nami!" "On je bil prvi, ki je zakričal Radzivilu v obraz, da je iz| dajica." ". . . ter osvobodil vrle ljudi iz njegovih rok in m e d potjo pod Klavami Švede tako "pobil, da hi niti eden odnesel pet." "Prvo zmago je odnesel on!" "In ako Bog da, ne zadnje!" Polkovniki žeromski, Jakob Kmitic in Lipnicki so tudi zrli z velikim spoštovanjem na Zaglo-bo. Drug drugemu so ga pulili iz rok in ga prosili za svet v vsaki stvari, občudujoč njegovo razsodnost, ki ni zaostajala za njegovim junaštvom. In baš sedaj so se posvetovali o važni stvari. Poslali so ravnokar poslance k vitebskemu vojvodi, da bi prišel ter prevzel poveljništvo, a ker ni nihče do- bro vedel, kje se baš nahaja gospod vojvoda, so torej odposlanci odpotovali in izginili brez sledu. Dospele so vesti, da so jih napadli Zoltarenkovi oddelki, ki so zašli pod Volkovisk, ropajoč na lastno pest. Polkovniki pod Bialistokom so torej sklenili izbrati začasnega zapovednika, ki naj bi vzdrževal red nad vsemi do prihoda gospoda Sapiehe. Ni treba praviti, da je vsak polkovnik, iz-vzemši gospoda Volodijovskega, mislil nase. Začeli so se pogovori in spletke. Vojaki so izrekli mnenje, da se hočejo udeležiti volitev in ne po odposlancih, temveč v generalnem zboru, ki se je v ta namen določil. t "Kdo je najstarejši?" je tedaj vprašalo mnogo glasov. "Ujec je najstarejši!" je zakričal naenkrat gospod Rok Ko-valski s tako silnim glasom, da so se vsi obrnili proti njemu. "Škoda, da nima prapora," je rekel gospod Jahovič, namestnik žeromskega. Toda drugi so začeli vpiti: "Kaj za to?? Mar moramo ravno polkovnika voliti? Ali ni to v naši moči? Saj lahko tudi za kralja volimo vsakega šlah-čiča, kaj šele za zapovednika." V tem se je oglasil gospod Lipnicki, ki ni bil naklonjen žerom-^kemu in je hotel na vsak način preprečiti njegovo izvolitev. Dejal je: "živa resnica! Gospoda lahko glasuje, kakor hoče! Torej ne izbirajte polkovnika, kar bo še bolje, ker se ne bo zgodila nikomur krivica in tudi ne bo nobene zavisti." "Tedaj je. nastal strašanski trušč. Nekateri so vpili: "Gla-sujmo, glasujmo!" Drugi zopet : "Kdo je tu slavnejši kot gospod Zagloba? Kdo je večji vitez? Kdo bolj izkušen vojak? Gospoda Zagloba prosimo!" "živel! živel!" j e vreščalo vedno več grl. "Na sablje z uporniki!" so kričali zopet vročekrvnejši. "Ni upornežev! Soglasno!'-' so odgovarjale trume. "živel! On je premagal Gustava Adolfa! On je speljal gospoda Hmielnickega na led!" "In je rešil same polkovnike!" "In je premagal Švede pod Klavani." In trume so pričele metati čapke v zrak, begati po taboru in iskati gospoda Zaglobo. On pa je osupnil in je bil prvi hip zmešan, ker se za čast ni pulil, hotel jo je le za Skrzetuske-ga in ni pričakoval, da se bo ta stvar obrnila tako. Ko pa je začela večtisočglava množica vzklikati njegovo ime, mu je zmanjkalo sape in je zardel kakor puran. V tem so ga obkolili tovariši; toda v navdušenju so si razlagali vse za dobro, zakaj, ko so videli njegovo zadrego, so začeli vpiti: "Glejte, zardel je kakor devica ! Skromnost je enaka njegovemu junaštvu, živel in vodi nas k zmagi!" V tem so prišli tudi polkovniki hote ali nehote ter mu čestitali k novi časti, nekateri so bili morda, tudi veseli, da so se iz-nebili tekmecev. Gospod Volodijovski je le nekaj migal z brki ter ni bil manj osupel, nego gospod Zagloba, Rzedzian je široko odprl oči in usta ter je neverjetno, pa obenem tudi spoštljivo gledal na gospoda Zaglobo, ki je polagoma prišel k zavesti, čez hip uprl roke v boke in dvignil glavo pokonci ter sprejemal čestitke z resnobo, odgovarjajočo tej časti. Izmed polkovnikov mu je prvi čestital žeromski, v imenu vojske pa je govoril zelo lepo tovariš izpod prapora Kotovske-ga, gospod žemirski, navajajoč v svojem govoru izreke različnih modrijanov. Zagloba je poslušal in kimal z glavo. Ko je govornik skon-ča.l, je izpregovoril gospod poveljnik sledeče besede: "Gospodje! Ko bi hotel kdo potopiti pravo zaslugo v neizmernem oceanu ali jo zasuti z nebotičnimi Karpati, bi ona vendar splavala na vrh, kakor splava olje, ter privrela na dan izpod zemlje, da bi povedala ljudem v oči: 'Jaz sem, ki se ne bojim svetlobe, ne strašim sodbe, ■marveč čakam nagrade!' Toda, kakor mora biti kamen obdan od zlata, tako bi morala biti vrlina obdana s skromnostjo, zato vas vprašam, draga gospoda, tu pred vami stoječ: Ali sem mar skrival pred vami svoje zasluge? Ali sem se pred vami hvalil? Ali sem se za to čast, ki ste mi jo dali, potegoval? Vi sami ste videli moje zasluge, ki sem jih pripravljen še sedaj zanikati in vam povedati, da so tu boljši' od mene, kot gospodje Kotovski, Lipnicki, Kmitic, Oskierka, Skr-zetuski, Volodijovski, ki so tako veliki vitezi, da bi se mogel ponašati stari vek. . . čemu ste torej izbrali mene, a ne enega izmed teh za svojega vojskovodjo? Še je čas. Vzemite mi to čast z ramen in odičite s tem plaščem vrlejšega od mene!" "Ni mogoče! Ni mogoče!" je zavpilo stotero in tisočero glosov. "Ni mogoče!" so ponovili polkovniki, vzradoščeni vsled javne pohvale, hotee obenem pokazati pred vojsko svojo skromnost. "že vidim, da ne more biti drugače," je odgovoril Zagloba, "naj se torej zgodi vaša volja, gospodje! Zahvalim se iz srca, gospodje bratje, in upam, ako Bog da, da se niste zmotili v zaupanju, katero stavite vame. Kakor vi pri meni, tako obetam tudi jaz stati pri vas, in če nam neznana usoda prinese zmago ali pogin, nas niti smrt ne bo ločila, zakaj tudi po smrti si bomo delili slavo!" Nepopisno navdušenje je zavladalo v zboru. Nekateri so zgrabili za sablje, drugi so počeli točiti solze; gospodu Zaglobi je pa sedel znoj v kapljicah na plešo, toda navdušenje je rast-lo v njem: "Stati hočemo pri našem pravem, izbranem kralju in pri naši mili domovini!" je zakričal, "za nju hočemo živeti, za nju umreti! Gospodje! Dokler obstoja naša domovina, še niso nikdar prišle nanjo take nezgode. Izdaj ice so odprli vrata in ni je več pedi, ne mrvice tega vojvod-stva, da je ne bi teptal sovražnik. V vas je nada domovine in v meni vaša, na vas in name gledajo sedaj vsa ljudovlada. Pokažimo ji, da ne izteza zaman svojih rok proti nam. Kakor vi zahtevate od mene junaštva in vere, tako zahtevam jaz od vas pokornosti in poslušnosti, in ako bomo složni in ako s svojim zgledom odpremo oči onim, ki jih je sovražnik zapeljal, tedaj se nam pridruži polovica ljudovlade. — Kdor Boga nosi v srcu, ta ostane pri nas, moči nebeške nas bodo podpirale in kdo se nam bo takrat ustavljal?!" "Tako bo! Za Boga, tako bo! Salomon govori!" so govorili grmeči glasovi. Zagloba pa je iztezal roke oroti severu in začel kričati: "Pridi sedaj, Radzivil! Pridi, gospod hetman! Gospod krivoverec, Luciferje.v vojvoda! ! čakamo nate, a ne raztreseni, temveč skupaj, ne v neslogi, ampak v slogi, ne s papirji in po-| godbami, temveč z meči v ro-I kah! čakata te tu vrla vojska lin jaz, njen vodja! Dalje! Pridi ! Izlezi! Pridi se merit z j Zaglobo! Vzemi si besov na po-.noč in poizkusimo se! Le prile-j zi!" Tu se je zopet obrnil k vojski | in kričal, da se je razlegalo po /sem taboru: (Dalje prihodnjič.) Imenik raznih društev. Z. M. B. Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Josip Pograjc, tajnik-zapisni-kar Josip Centa, 1175 Addison Rd.; finančni tajnik Josip Glavicli. Pregledovale! knjig: P. H. Mervar, Joseph Turšič, John Jančar Jr. Zdravnika sta Dr. Oman in Dr. Anthony Skur. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedensko bolniške podpore za 75 centov mesečnine in sprejema člane od 16. do 35. leta. Zboruje v S. N. Domu, v starem poslopju, vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer. S. P. P. DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Žagar, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Silvester Paulin, 3711 E. 77th St.; blagajnik Josip Plute, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorič. Pevovodja Primož Kogoj.. Pevske vaje so vsak četrtek ob 7. uri zvečer in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu v Newburgu. SOMEBODY PUT JAKES NAME ON A MAILING L.\ST-AND HE <5ETS MORE FANCY ADVERTISEMENTS THAN ANY MAN IN TOWN,, YE STE DAY* HE WAS CONSIDERING A LAVENDER TILE BATHROOM OUTFIT TRIMMED IN G50I-D, HE SAID IT WAS <5ETT)N' MOST TOO COOL, TO Bother much about i ■'NOW "THATŠ SOME thin' "THAT APPEALS TO ME/ THATS JUST WHAT THIS SHANTY NEEDS, >S A WELL EQUIPPED^ RECREATION Room ! taking baths:; HEY KIND fC?HIT JAKE ! )N TH'OFF SEASON |SfOU MI