Bumf, bumf, bumf!
filo   je   pozimi.   Burja   je   žvižgala   okoli   oglov. Bcrnolov Tonček, Pavličev Tinček in Kobaležev Mihec so šli v šolo. Zeblo jih je v roke in noge, in nos je tudi postajal rdeč.
.Kepajmo sei" pravi Mihec. »Dajmo se", pritrdi Tonček,   ,se botno vsaj ne-koliko ogreli".
Tudi Tinček vesel prilrdi.
—   45   —
»Ali bova dva proti enemu, ali vsak samzase?" vpraša Mihec.
nJaz in Mihec bova skupaj; ti, Tonček, pa bodi sam", meni Tinček.
,Nak", di Tonček, ki se je zbal; kajti ona dva s(a bila že velika. ,Vsak naj bo samzase. Tri vojske naj bodo, pa vse med seboj sovražne."
No, pobolali so se. Bile so tri vojske. Mihec se je postavil pod bližnji kozolec, Tinček pa je šel na drugi konec, in Tonček se je postavil obema nasproli, tako. da so tvorili (rikot.
Pripravili so kepe. — —
,Hej", zavpije Mihec, .začnimo!"
Po zraku zafrčč kepe, — hud boj se vname med tremi vojskami. Tu je odskočil eden, zadet od kepe, (am se je začul vesel smeh, in tudi narobe se je kaj zgodilo.
Od TinJetove slrani jc priletela sneiena kcpa na streho kozolca. Po nji se je začela valiti vedno večja. in debelejša navzdol. Bumf. Priletela je ravno na Mih-čevo glavo, ki je prestrašen kar sedel v sneg. Bila je Se sreča, da kepa ni bila debelejža, če ne, bi mu bila potjsnila glavo daleč noter med ramena. Kakšen bi bil-potem Mihec! — Kar pade Tončku nova misel v glavo.
»Veste, kaj", reče, »pojdimo na hrib in začnimo valiti v dolino kepo, da postavimo na sredo ceste ve-likega sneženega moža, da ga bo lahko vsakdo videl."  — — —
Pa gredo. Naredč kcpo, trdo in šc kamen dajo vanjo, da bi bila bolj težka. Začno jo valiti. Od za-četka je šlo počasi Kepa pa je ppstajala vedno debe-lejša in debelejSa, in vedno hilreje se je valila. Še uslavljati so jo morali, če niso hoteli, da se jim iz-muzne izpod rok. Nazadnje je poslala lako velika kot sod. — —
Po cesti je pripeljala Hudetova Špela svoj vozi-čck. Vozila je mleko v mesto.
»Kaj?" je zavpila, ko jih je zagiedaia. nKaj pa delate (am zgoraj, ali ne bosle šli v šolo ?!"                   ^^1

—  46   —
O jej! Na šolo so pa ti tiči čislo pozabili! Roke 90 izpustile prestrašene velikansko kepo, ki se je za-iela valili v hilrem diru navzdol.
Ravno na Špelo je namerila svojo pot. Bumf! Zadene v voziček, — ta se je prevrnil, steklenice se razbijejo in mleko se razlije po sneženih tleh.
Tonček, Tinček in Mihec se spusle v tek proti Soli. Za njimi pa vpije Špela in jim žuga in žuga . . .
V šolo so prišli prepozno. Bili so vsi spehani in zasopljeni. Oospod učitelj so precej vedeli, da se je nekaj zgodilo. Povedali so, kako je bilo. Po šoli 50 bili zaprti.
Ko so prišli domov iz šole, so domači že vse vedeli   —
In pri Bernotovih, Pavličevih in Kobaleževih se je vnela spet vojska. Slišal se je jok. . . Vmes je pa ludi včasih dejalo — buml!
Branko Brankovič  .            4