___- Ä. -
LETO i.	Corica» 25. jamiat^ilÄ 1919^.	_______ s*: J*
77	: , ,;	“T“	.>•.»	.y; y-r'O'ty C-^-üj ■'■•-	_	1 H:v. 7, ; ;	. ^
l!wn;	___ .	r -	, fMHjno	j B
GORIŠKI «i riVP- - ■
. ., «__________ ______________ • ■■—■— - ' ''M—^
■.	v^:77
Naročnine:	(	03lasi: .I •,
Italijanska kraljevina:	A	Oglasi na tretji stran, .	.	.	. L,r	1.-za vrsto
Celo leto........Lir 10. = K. 25.— f Ogas, na četrt, stran, ... . •^zar.sto
Pol leta............ «.-= . 12.50	i	Mal, oglas, .	.	.	. . ...	-	0o5z.
Tri mesece.......... 2.50 =„	6 26	}	Zn,zane cene za letne naročit..
En mesec .......	„	1 — = ,	2.50	t	Posamezna st 10 cent. ali 20 vin.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Udrednišivo in Upravništvo : Via CardiKd št. 0, ii
ru .
Bratovstvo.
Skoraj v vsaki deželi Entente se zapazi vedno živahnejše gibanje katero namerava poediniti vse stranke katere pred vojno so bile tako močno razcepljene.
Na Angleškem narodna družba, v Francju «1’ Union sacre» (sveta zveza), v Italiji «Pascio di resistenza nazio-nale» (vzdržljiva narodna skupina) v Združenih državah popolno soglasje za brezpogojno vdajo sovražnika, z eno besedo rečeno v vsih zmagovalni^ deželah se namerava in dela za odstraniti vse kar v preteklosti je dalo povod notranjemu razporu.
Ta zedinljivi duh se lahko diha samo tam kjer solnce zmage sije, zato videmo nasprotno v premaganih deželah da vsaki dan se prikaže -nova stranka na političnem odru.
To zedinjenje prihaja iz novega bratovskega duha z katerim južne demokracije hočejo poplaviti cel svet. Ali tudi drugje ima svoj izvir. Najbolj mu pripomaga ona potreba katero čuti vsaki človek za si pridobiti smeraj bolj praktično žjvljenje. Te besede moramo dobro razumeti. Vojna za olikane naroda je velika nesreča. Ne da izobraženi narodi niso hrabri kakor divji, ampak zato ker civilen narod je graditelj in producent med tem ko vojna je porušitelj in poguba človeštva. Ce tudi ne vidi civilno ljudstvo z lastnimi očmi čuti po naravi to pogubo in ceni v popolni veljavi praznoto katero je vojna napravila med ljudstvom.
Jednako čuti potrebo da vse moči ene vaši. enega mesta, ene dežele se najtesnejše združijo v pridnem delu za največijo produkcijo katero človeška sila more doseči, na tak način da se čim p. ej popravi kar je silovitost vojske porušila. To nam mora delavnost v miru najprej prinesti.
V tem mi «Goriški Slovenci» moramo posnenati in delati kar delajo veliki narodi. Se ne bodemo gotovo zagrešili ako jih posnemamo.
Vsak človek si marsikaj dobrega nauči od svojega bližnjega in če mi vzamemo za uzgled kar imajo res lepega ti veliki in slavni narodi ne napravimo nič slabega ampak le nam v korist.
Toraj združiti moramo vse naše volje za popravit škodo katero nam je vojska
prinesla, in združiti se morajo vse srca. Gotovo vse srca, da se ljubimo, da se ljubimo posebno mi slovenski bratje. Nas je malo in do sedaj smo sami. če se razdelimo v stranke, če se sovražimo med seboj mesto da bi zacelili naše do sedaj krvaveče rane jih še tem bolj odpremo.
Najbrže ta naši bratovska ljubezen je premajhna. Iskati moramo odkritosrčno pravično, zvesto, brezpogojno prijateljstvo demokracije katera je zmagala. Danes se pogoja mir »e me e državami ampak med narodom. Ne smemo pozabiti da najmočnejši narodi sveta so danes neločljivi prijatelji v tem zavezani po skupnem žrtovanju v vojni in po skupni zmagi. Te besede miru in ljubezni ne bodo radi slišali politikanti, kateri živijo v razporu in v spletkah.
Za te je dober živež sovraštvo katero vžigajo v srca nedolžnega naroda.
Ali naše dobro in pravično ljudstvo jih ne sme poslušati.
Mi hočemo najti lepšo bodočnost in se izogibati velike stare nesreče. O-stanimo združeni’ branimo naše zedi-njenost; med nami ni razlike. Saj smo vsi slovenci, vsi sinovi noše predrage slovenske zemlje!
Ne zmatrajmo za sovražnika človeka drugega jezika samo radi tega ker ne govori kot mi.
Z našo slogo in z prijateljstvom svobodnih narodov ne bodemo škodovali svoji narodnosti tem več jo ojačimo da bode bolj spoštovana, bolj ljubljena in bolj kulturno razvita.
-------«>f<of'S>-ox-orc>eo----
Skleniti mir je mnogo težavnejši kakor se vojskovati. — Od leta 1914 do novembra 1918 smo se prepričali, da toliko posamezni ljudje kakor celi narodi zamorejo prenašati še tako trde žrtve, ktcre jim je povzročila krvava borba.
Včasih morda bojazen pričakovanega, veselje nad uspehi in tudi bolesti zaradi lastnih porazov, vzdržujejo duševno razpoloženje posameznika in množice v takem stanu, da je skoro nedostopno realnosti.
Mir'—je —težavnejši Po pr\ tm izbruhu entuzij^stičnega ’ eseija nad koncern nečloveškega k anja, sltdi precejšen c ,s potrtosti.
Vsakdo -ničli več na to kar je matei ijeino izgubil, kako na to kar je z zmago in z mirom moralno dosegel. — in veselju en 'ga dneva sledi resno premišljevanj e več tednov in mesecev.
Mi Slovenci se nahajsmo sedaj vsi v takih razmerah. Vsaki izmed nas se e spremenil v malega preroka Jeremija, ki ne zna drugega kakor jokati na podrtinah svoje porušene hiše.
Tako se pokažemo v žalostni luči in na j večji dobiček, ki bi ga mogli doseči na tak način, bila bi k večjem beseda usmiljenja od strani onih, ki z vojno niso le ničesar izgub; ampak si pridobili mastnih dob’ kov.
Spominjajmo se, da najslabše kar se rnare prigoditi človeku ali narodu je to da ga pomiluje ta, kteri mu je popolnoma tuj.
Namesto da bi vzdihovali, delajmo.
V naši deželi je mnogo mladine ki ima dobro voljo za delo, in zadostno inteligence za primerno delovanje. — Zakrj se ne zgane nobeden teh mk d , ničev ? Zakaj uo-beclen ne čuči da je"'brezvestno biti opatičen ? Morda zato, ker še nikdo ni rekel mladini, da je sedaj ona na vrsti in da prihodn ost Goriških Slovencev je v njenih rokah. Naprej tedaj mladina, in še tudi ne vsi mladi po letah, vendar pa mladi po idejah in eneržijj!
Naprej, naredite vašo dolžnost!
Prašajtc Vaše ljudstvo, .prašajte Vas samih česar je treba, da se materijelno in moralično ozdravi rane iz kterih krvave naše pokrajine, če prav se nahajamo tih pred mirom.
Mi smo brezposelni in višek našega delovanj je ta, da konstatu-jemo, da nilr:e ne dela. — Združimo se, n; avimo delavni program in e ' • dr <azemo bližnji in daljnji vladi, da hočemo delati za prerorenjc e zemlje, bode tudi v naših močeh, da dosežemo od vlade sredstva za pričeti plodonosno delovanje.
Dovolj je prelivanja krvi!
Ljubljanski list «Jugoslavja» prinaša v svoji 16. štev. z dno 17. januvarja sledeči članek pod naslovom:
«Kam plovemo?» Pri razpadu soške armade bi bili lahko zasedli Koroško z enim samim bataljonom, danes smo prisiljeni mobilizirati pet letnikov, da branimo kranjske in štajerske meje, iz Koroške pa so nas skoro popolnoma iztisnili agilnejši N°mci.
Vladaje dragocen čas zamudila.in h L storiTaT tega, kar je storil na Sta-jerskem general Maister sporazumno z Narodnim svetom, ki je v pravem času zbral fante v domačih polkih in zasedel Maribor in severno Štajersko mejo. Le generalu Maistru se imamo zahvaliti, da imamo danes zasedno narodno mejo na Štajerskem. Pod pritiskom obupnih klicev naših koroških bratov se je naša slavna vlada vendarle zganila in proglasila vpoklicanje pet letnikov. Povdarjamo proglasila, pri tem je ostalo. Od teh letnikov se j'e komaj ena desetina odzvala pozivu, devet desetin se doma posmehuje vladni odredbi. -
Naša vlada pa spi in se ne gane. Pojdite na deželo in poslušajte kaj govori ljudstvo! Tam se zbero dva trije, ki hočejo k vojakom. Od daleč se jim posmehuje gruča fantov: «Al’ ste neumni fantje, da greste, bo že žandar prišel po nas, če bo treba». Vladni organi ne store ničesar, duhovnik direktno agitira proti.
(cenzura)
Ako to ni brezglavost, potem ne vemo, kaj naj sploh imenujemo brezglavost. Vlada se je požurila proglasiti premirje. Posledice se že kažejo, fantje ki so odhajali na fronto, so pod vti-
som te novice skoraj vsi ušli domov. Kar jih je doma, pa mislijo, da je sedaj vsega konec. In Nemci? Nemci pa pridno mobilizirajo, da bodo čim prej sposobni za nadaij. akcije proti nam. In kaj dela naša v!, da? Nič. Tako je bilo ob njenem začeč.u in koncu. Tako nesposobna vlada ni za današnje resne čase, ki zahtevajo ljudi železne volje in jasnih ciljev. Le v tako vlado bi imelo ljudstvp zaupanje.
Zato si želimo, da bi bila nova vlada delavnejša in sposobna obvladati težavno sedanjo situacijo v katero smo zašli po krivdi stare vlade».
*
* *
Tako piše «Jugoslavija». Kaj naj porečemo mi? Prav imajo kranjski fantje da ostanejo doma. Saj je dosti dela pri hiši in na polju. Po štirih letih te grozne vojske imajo pravico do miru.
Zdaj jih pa žone novo vlada zopet v Kasarne in morda celo na koroško fronto. In tö vse danes, ko se je pričela demobilizacija pri vseh državah 1
Tako bo izgubila slovenska vlada v Ljubljani še' tisto malo simpatiji, ki jo je imela pri slovenskem ljudstvu.
Vsa sporna vprašanja med nai’odi bo odločila mirovna konferenca, ki se je že pričela.
Ne bodo odločevali ne Nemci na Koroškem, ne Lljubljančani. Zdaj je čas dela, ne pa da se igramo «soldate». Dovolj je prelivanja krvi!!
«Goričan».
-----—<s.a~----------
Za naše poljedeiistvo.
V koncentracijskik taboriščih za vojne ujetnike v Italiji nahaja se mnogo mladeničev ih mozov iz naše dežele.------?-------^
Prisiljeni od krute oblasti, kakor-' šna je bila avstrijska vojaška o-biast, morali so prijeti za orožje proti lastim interesom, trpetj in prelivati kri za Nemce in Madjare, Upajmo da se v Itaiji dobro ravna ž njimi ampak ujetništvo je zmi-rom trda usoda.
Ti naši slovenski brnijo trpe še zmiröm, brez da bi italijanska država imela od tega kake koristi. Oni so v končen traci j škTir“fabori-ščih element ki povzroča brez potrebne stroške, ker nič ne producirajo in žive na državne stroške.
Namesto da bi bili koncentrirani kot ujetniki in bi bili prosti na lastnem domu, napravilo bi se koncu njih trpljenja in bili bi pridobljeni za delo na polju in lako pričeli pripravljati vsaj delema za normalno divljenje v naši deželi.
Italija je kulturna dežela, italijanska država misli dati vsem kmetom svoiim podanikom priliko da sanirajo z lastnim delom škode povzročene od vojne.
Zakaj bi se imelo postopati dru-gača z goriškomi Slovenci?
Če bode Itajija poslala domov slovenske knudejn . Goriškega, ki
se nahajajo če v ujetništvu, naredi
čin pravičnosti napram tem ubogim ljudem ki so trpelj pod Avstrijo brez lastne krivde, in kteri danes ne želijo drugega, kakor da se posvetijo delu in dajo kruha njih družinam.
Italija in Jugoslovani.
RIM. «Giornale d’ Italia» osebno glasilo zunanjega ministra Sonnina piše:
Pretirane in blazne zahteve onih krogov, ki se ne morejo odreči avstrijskemu sistemu in mišljenju, kteri so nehote vsled velikih italijanskih žrtev pridobili velikanske ugodnosti, nam ne zabranjo privoščiti da nastane nova država. — Ti ljudje so pozabili, da prva italjanska kri, ki je teMa v svetovni vojni, prelita je bila od naših prostovoljcev, eri so padli v Srbiji, boreč se prod armadi Avstrjica Potjoreka.
Znano je tudi da sta vlada in italijans.d narod napela vse moči, da rešita srbsko vojsko, njenega vladarja in prestolonaslednika hrabrega Aleksandra.
Vsled tega ostal je avsrijski srd in sovraštvo proti prognanema narodu popolnoma brezuspešen.
Oni ki so se bojevali na Krasu in ob Piavi dobro vedo, da e kruti avstri ski duh prevejal vsled pro* * pagandehe samo nemške in madjar-ske čete am pa v tudi druge, ki so bile podpihovane od one I li <e, ktera še danes ne more pozabiti Avstrije* in pod novo firmo deluje v interesu podrtega gospodstva.
Vse to pa nikako ne iz Ijučuje, da radi vidimo in pripoznamo zdravo stran proste in samosto ne. Jugoslavije od Triglava, od Sevnice, od Vrhnike, od Kvarnara, od štirih sedmin vzh o d ne ga ^ Ja d r a n sk ega o-brežja do Banata, do Makedonije, do Drave na Koroš em, Štajerskem in v Slavoniji, do albanskih mej, do Ohridskega jezira In do spodne-ga Vardarja.
Omenjenim avstri skim agentom je dobro znano, da ima Italija vse drugame sisteme in navela prostosti in sicer ne samo na papirju, ampak tudi v de anijih.
Malo narodov je, ki se morejo ponašati, da bi tvorili enoten blok skoro 40 milijonov ljudi istega jezika in pokoljenja. Nahaja se pa vendar tudi v Italiji kaka vaza drugih narodnosti.
V dolinah Aosta, Suša, Pinerolo oh Francozki meji živi okoli 86 tisoč prebivalcev, kteri govore Fran-cozko. — Pri vratah Domodossole pri Varallu in v Cadoru je okoli 40 tisoč Nemcev. — Imamo še 100 tisoč Albancev, od kterih govori 88
Živi v Italiji 40 tisoč Slovencev in 12 tisoč k ata lan cev. Vsem tem na-rodorn se godi dobro, 'h uživajo najveojo prostost kakor vsi drugi državljani: in so ponosni biti italijanski državljani. Mnogo se jih je posebno izkazalo v v c, n: in najde se med njimi generalov, '.amiralov, visokih civilnih dostojanstvenikov i. t. d.
To je italijanski •sistem za vse svoje državljane sistem proste vzgoje, pravične dobrote in ne slepega zatiranja po avstrijski navadi.
Slovenci!
v
Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice.
Politični
Mirovna Konferenca
■ > _ '	' ' -j *. . ;• ■’ ■- j - - i -■	'v ■ K-
PARIZ. Zastopniki peti i velevlasti šo se sestanili v žunan.em mi-nisterstvu.
«Journal» javi da so bile na dnevnem redu verifikacija pooblastil in rusko vprašanje Verificacija pooblastil je prazna formaliteta.
Kakor znano ima Srbija pri konferenci tri sedeže, prave Srbi,e pa ni več, ker ni več Kraljestva, vlade in zbornice srbske. — Sedaj ,je na mestu Srbi e kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev t. j. jugoslovanska država, ktera je imenovala -S’/0,e tri zastopnike, kteri se zovemo srbski odposlanci.
Težavno je bilo tudi imenovanje Črnogorskega delegata, ker ta dežela je zapopadena v Jugoslavijo ? Ta problem je gotovo težaven, ampak vendar ne tak, da se ga ne more izvesti v splošno zadovoljstvo. H konferenci so privolili dostop tudi zastopniku iz Hedjas v Arabiji e-miru Faikalu. Ni treba povdarjati važnosti, ktero ima ta delegat za mohamedanski svet.
Ruski problem.
Z ruskim prašanjem pride ob e-nem v diskusijo politika alijancev napram boiševikom.
Francija in Anglija ste uže definirale njihovo stališče v tem oziru Francija se noče spuščati v diskusijo Z Trotzkim in Leninom.
Lloyd '"'ge je pa mnenja da se ima pn; nati vlade, ktere faktično obs! . o.
Sazo’	zastopal vlade iz
Omska in uhane.
Kazen za Viljema.
Med tem ko nadal uje mirovna konferenca, se govori na Quai d’Orsay o raznovrstnih vprašanjih. Največ interesira danes politične kroge vprašanje od odgovornosti vojske ki se nahaia kakor znana na dnevnem redu konference.
Najslavnejši juristi zastopajo stališče, da pravico soditi odgovorne Činitelje in v prvi vrsti Kaiserja Viljema bi se moralo poveriti zvezi narodov. Edino ta naj bi imela nalogo soditi bivšega cesarja in njegove sokrivce.
Monarhična zarota.
LONDON, časopisi poročajo iz Lizbone :
Gaiva Gonceira se je postavil na •čelo monarhične zarote v Oportu, Bragi in v Vizon ter proglasil za kralja don Manuela. Kakor se sliši je ta brzojavno odklonil ponudjeno mu krono.
Na severu triumfira revolucija.
MADRID, Gubernator iz Pontevedre naznanja vladi, da monarhično gibanje
pregled
triumfira v severni P"-JogaLici. V 0-portu se je konstitu raiu nova vlada. Lizbona se jo baje p. idružil? gibanju.
Ponovljena monarhija na Portugalskem.
MADRID. Po poročilah ki so došla ministerstvu monarhičn:: vlada v 0-portu se je sestavna: Piesednistvo in aprovizacija; Paiva Conceiro, Notranje zadeve ; Salami, Justica; Visconte Barro, Zunanje zadeve; Magaihass Luico, Javne dela: Silva Ramos, delo; grof Are-vedo, Vojna! sedajni ministerski predsednik.
Telegrafične in telefonične zveze rrmd Lizbono in Oportom so prekinjene; govori se da je bil kralj Manuel proklamiran tudi v Lizbonu.
Tudi vojni minister med ustaši.
VIGO. Poročajo iz Oporto:
• Vojni minister, ki je prišel iz Lizbone z namenom, da prepreči proglašenje monarhije ni mogel ničesar o-praviti, ker vsi vojaški poveljniki so za monarhijo.
Kedar je inšpiciral vojašnico republikanske garde bil je aretiran. Bil je izpuščen iz zapora po podpisu pristopa k monarhiji*. Po proglašenju monarhije so defilirale čete med živijo klici armadi, monarhiji, in kralju.
Generalni štrajk v Nemčiji.
CURIG. «Vorwärts» poroča iz Brun-svika kjer je večina samostojnih socialistov, da se namerava proglasiti generalno stavko za eden ali dva dneva v znamenje protesta proti umoru Liebknechta in Roze Luxemburg.
Zdi se da je v nekaterih središčih uže izbruhnil štrajk. V Hamburgu je prišlo do Spopadov med demonstranti in policijo, ktera je rabila orožje. Je mnogo mrtvih in ranjenih.
Ni mogoče najti trupla Roze Luxemburg. Sodnija prosi da bi prebivalstvo pomagalo razkriti način smrti in stavi za to premijo 10 tisoč markov.
Italijansko-fimerikanski odbor.
RIM. Gospodarski italjansko-ameri-kanski odbor poroča:
Italjansko - amerikanski ekonomični odbor, ki se je ustanovil koncem preteklega leta je sedaj dovršil svojo organizacijo in namenja pričeti takoj z praktičnim delovanjem.
Program tega odbora je ustvariti na gospodarskem polju prej ko mogoče najožjo zvezo med Italijo in Zje-dinjenimi državni. Na podlagi naravnih simpatij, ki vežejo ta dva velika naroda, se bode delovalo sporazumno glede produkcije, trgovine in financ z ozirom na veliko število italijanskih državljanov ki žive v Ameriki.
Kaj se misli za uradnike?
V i-orumpirani Austrro se je godilo uradnistvu v vo,,nernV času izredno slabo. Sicer so jim na pritisk Ijuds vih'zastopnikov plače pd časa do časa regulirali, toda vedno tako, da je bilo zaživljen e premalo,, a preveč, da bi pomrli pa gladu.
Pomagali so si ubožci kot so vedeli in znali, da so borno preživih sebe in svojce. Šlo je, dasi težko, videlo pa se je vsakemu na obrazu in na suknji, da je c. kr. uradnik, da ie suženj avstrijs uh birokratov.
Uradništvo je vse to prenašalo, ker je moralo prenašati. Visoki uradniki so bili sami Nemci in ti so si že znali preskrbeti dohodkov, saj vlada •e za svoje mameluke že skrbela. Drugi so pa morali stradati, sicer so pa bili veleizdajniki, sovražniki domovine, katerim sta vrv ali krogla zamašili usta. V najmilejšem slučaju pa je nesrečneža poklicala vojašna oblast in mu pritisnila na čelo zloglasni p. u.
Ni čuda torej, da je slovansko uradništvo res težko čakalo, kdaj pride ententa in jih reši germanskega suženjstva. Posamezniki so bili res v skrbeh, kaj bode v službami, ali bodo pod tujo vlado dobili svoje dohodke in ali se jim bo priznala zaslužena pokojnina, večina pa se je zanašala na pravičnost ententnikov, ki so vedno pov-darjali, da hočejo uvesti po vsem svetu pravico in red.
Prišla je nova vlada. Popraševali smo se dan na dan, ali nam bodo pač izplačali naše dohodke, in ni čuda, da se je uradništvu odvabil kamen od srca, ko je zvedalo, da bo vsakdo prejel službene prejemka kot doslej. Res so večini izplačali vse, dasi nekoliko zapoznelo, kar se pa v teh časih že oprosti.
Čudno se nam pa zdi, da neka-terniki navzlic obljubi niso prejeli še ničevar od oktobra sen. Akojih vlada ne misli plačevati, naj jim to pove v brk, da si poiščejo drugod Kruha. Ako so pa to zakrivili posamezni referenti morda iz brez brižnosti, naj se jih ukori, zakaj na ta način se prav gotovo ne pridobiva ljudskih simpatij.
Z bičem in postom so nas trak-tirali Nemci, mi pa hočemo svobode in kruha. Zato izpolnite obljube in plačajte uradnikom, ki že par mesecev niso dobili plače, njih dohodke!
Dne 1. februarja bi morali dobiti tudi tako zvani nabavni prispevek. Draginja je enaka, kot je bila, u-radništvo nim-' živil, družine so strgane, zato pričakujemo, da bo vlada up Gevala uradniško mizerijo in bo vsem javnim uslužbencem izplačala nabavni prispeven neskr-čen, da si bodo mogli nabaviti potrebne obleke. Vzlasti pa je to potrebno, tu na Goriškem, kjer smo v vojni izgubili vso obleko, perilo in pohištvo in si moramo po neznosnih cenah vse na novo nabaviti.

19?lin&&
Razne
■	V-
•: » .
■	-/ ■*
'-CO	^ K H- :7*ar A :--;^-oq-:- ,/V: .; K
• ;;,£ 'j?:.v.' 'ns:-v *r ms''.: < L
Trotzky na begu.
‘ STOCKHOLMO: Estonski komunike javi: '	SFJE$'
Estonci so se polastili pri Farvi znatnega števila topov, materiala in ujetnikov.
Trotzkv ki je bolševike hujskal, da bi se bojevali je pobegnil.
V Petrogradu imajo zadosti.
CUR1H. V Petrogradu stavka sedaj 60 tisoč delavcev v znamenje protesta proti bolševikom.
Evakuacija.
OURIH. «Berliner Tageblatt» poroča, da lituanski socijalistični časopis je izvedel od predsednika litvanske vlade, da je Trotzkv brzojavil Sinovieffu, da bodo bolševiki najbrže primorani sap.ustiti Petrograd brez borbe. Bolše\iki so bili baje poraženi in vsa severna vojska z generalom na čelu je prišla k sovražniku.
Tudi ktovci hočejo napravdi kensc.
PARIZ. «Petit Parisien» je imel intervico z letovskim delegatom Gabrys na mirovni konferenci, kteri je izjavil da Litovska prosi en lento naj bi jo rešila bolševikov.
Mir v juniju.
PARIZ. «Echo de Paris» je obveščen, da preliminari mirovne konference bodo podpisani najpoznejše začetkom Junija.
Volitve v Franciji se bodo vršile Julija ali Oktobra mesca.
Delavni problemi.
LONDON. Agencija Reuler poroča iz Pariza.
Vsi so si edini, da ena najvažnejših točk, ktere ima odločiti Zveza narodov bode ona ktera se tiče problemov dela.
Kar se tiče Anglije poverjen je to elaboral ministru Barnes. On je sestavil natančne predloge, kteri bodo predloženi drugim angleškim delegatom, akoravno se vsaki dan delajo premembe in dodatki.
Kedar bodo britanski delegati potrdili te predloge bodo predloženi tajništvu mirovne konference, kedar bode se konferenca pečala s tem-vprašanjem.
Definitvni izid nemških volitev.
CURIH. Iz Berlina javijo definitivni izid volitev za konštituanto.
Izvoljenih je 421 poslancev in sicer ljudske stranke in nemških naeijonalno 34 ; centrum 88 ; demokratov 77 ; večinskih socijalistov 164 : neodvisnih socijalistov 24 : neodvisnih izven stranke 13; nemške ljudske stranke 23.
Revolsucijonorci obdsoeni.
LIZBONA. Vlada je naložila re-volucijonarnemu prebivalstvu v 0-portu, Bragi in Vizen vojno kom tribucijo.
Del garnizije v Vizen in nekteri oddelki v Oportu so so uprli mo-narhistvom, kteri so aretirali več častnikov, podčastnikov. Ostale 17 divizije so ostale zvesto republiki.
Kralj «1*»J rja razpet go rarori a,
PARIZ. Kralj klaruol, kteri se nahaja še v Londonu izjnvd so-trudniku »Petit Parisie m«, da je on na razpolago naroda i pričakuje da ga ljudstvo poklič e TvLp ešal je pa, da on nima nobene stike s sedanjo situacijo.
Isti korespondent p: avi, da je grof Osseca kraljev tajnik izjavil, da kralj želi da država ; a redi s ojo dolžnost napram zaveznikom in da se ne komprometira pri mirovni konferenci.
PRIJATELJEM.
Prosimo prijatojo ki bivajo na deželi, da pemag^jo temu listu.
Ne zadcštnje ga naročij, .ker čo so ga moralno podpira se pripomoči njegov* mu življenju in razvoju. Ker «Goriš'-’1 Slovenec» hoče braniti in pospešiti stanje v deželi slovenskega ljudstva, mora vsaki rojak mu donesi i svoj moralni prispevek. Nas bode veselilo razglasiti želje raznih občinah in dru-g;h skupčin; mi bodemo dali gostoljubnost vsakemu dobremu namenu ka obče dobro, če tudi posameznega rojaka.
\ ojna nas je vse potrosila, eden je tukaj drugi je tam.
Begune?, kateri so že težavno pričakovali na kranjskem dan vrnitve v domovino, oni ki dohajajo iz daljnega kraja Italije, imajo gotovo sorodnike in prijatelje za pojskati: naj nam pišejo, bodemo skrbeli za jih našit.
«Goriški Slovenec» je ljudski list, ljudstvo naj se posluži kjer mu priliče.
Odbor uredništva.
»ž«» č «Xi?S18iž888t8g
TEB1 :ss KOLEDAR
25.	januarja. Sobota Izpreobrnitev op. P.
26.	„	nedelja Polikarp.
27.	„	Poned. Janez Zlatoust.
28	,,	Torek Karol Vel.
29-	„	Sreda Frančišek Sal.

2Si£S£3
Ta list jv rova izdaja za goriške Slovenc«
x \
kateri ni še v popolni obliki.
Primanjkuje še marsikaj.
Pozn-tj«, z blagovoljnostjo čitateljev, si upamo prinesti vse novice naše dežele..
> ‘ 'T
Sposobna oseba nam je obljubita svojo svesto sodelovanje o kmetiški snovi. Neka. teri dobri slovenski pisatelji poslali nam bodejo v časih kakšno novelo ali „fzuille-ton".
Naša skrb je napraviti kar je bolj mogoče da na? dragi slovenski turod bode imel en list ki ie bode branil samo ljudske interese, ampak tudi da mu bode malo v poduk in razvedrilo.
Odbor uredništva.
VOZNi RED
JUŽNA ŽELEZNICA.
Prihod.
Osebni vlak št. 1012 iz Udine ob 7.07 dopoldne.
Brzovlak št. 44 Lz Udine ob 14.40 popoldne.
Osebni vlak št. 15 20 iz Udine ob 8.49 popoldne.
Osebni vlak št. 15.17 iz Trsta ob 8 59 dopoldne.
Brzovlak št. 47 iz Trsta ob 4.22 popoldne.
Osebni vlak št 1015 A iz Trsta ob 8.15 popoldne.
Odhod.
Osebni vlak št. 1012 proti Trstu ob 7.2t dopoldne.
Brzovlak št. 44 proti Trstu ob 2.45 popoldne.
Osebni vlak št. 1520 proti Trstu ob 9.04 popoldne.
Osebni vlak št. 1517 proti Udine ob 9.10 dopoldne
Brzovlo< št. 47 proti Udine ob 4 28 popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A proti Udine ob 8.25 popoldne.
DRŽAVNA ŽELEZNICA.
Odhod.
Osebni vlak št. 27 proti Trstu ob 5.20 popoldne.
Osebni vlak št. 2f> proti Kanalu ob 9.56 dopoldne.
Prihod.
Osebni vlak št. 20 iz Trsta ob 9.35 dopoldne.
Osebni vlak št. 27 iz Kanalu ob 4 4(» popoldne.
Upravitelj in urednik : KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch V Gorici.
ANTON PERT0T
SORICA — Ulica IWunicipio 4 — SORICA c---- Filjalka ulica Teatro 18	—^
:	:	:	: PRODAJALNA :	;	:	:
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
------------EDINA —-------------
velika zaloga razglednic pozušene Gorice okolice in umetniških.
äm**»*****1»