Listek. Spomenik našim junakom. Jugoslovani: Bulgari, Srbohrvatje in Slovenci smo lepa veja na deblu slovanskem. Kakor Slovenci ne uživamo narodne samostalnosti, tako je tudi ostali bratje do leta 1878. niso. Zdihovali so pod jarmom turSkim. A leta 1877. je velikodušni car ruski Aleksander II. segnil za meč, da te-le Jugoslovane osvobodi, in stalo je rusko državo veliko denarno in krvno žrtev, da so na mirovnem phodu 1 1878. zastopniki velesil primorani priznali Srbom sedanjega srbskega kraljestva popolno svobodo in samostalnost, Bulgarom pa stanje, po kojem turSkega sultana le imenom priznavajo za vrhovnega gospodarja, dejanski pa uživajo svobodo. Z ozirom na Srbohrvate v Bosni in Hercegovini pa se je naročilo Avstriji, da jim naredi mir ter jih obdrži pod svojim Sčitom, dokler se v prihodnosti kaj stalnega ne ukrene. Tako je prislo do znane okupacije, ki je Avstrijo stala poleg mnogo milijonov goldinarjev čez 5000 mož, t. j. mrtvih, ranjenih in izgubljenih. Okupacija je torej bila huda vojska. Nasprotovali so naSerau posredovanju domačini, ki so se bili tekom stoletij poturčili, vrh tega pa so tem-le iz Turčije prihajale v podporo mnogoštevilne vojne čete. V naSi državi so se oborožili večjidel slovanski polki, med temi zopet v prvi vrsti jugoslovanski, in tako je tudi bil pod zastavo pozvan južnoštajerski rezervni polk, ki je tedaj nosil St. 47 in se zval Hartung; redni je ostal doma. Reči se sme, da so naši spodnještajerski sinovi v Bosni v obče imeli srečo, kajti dočim jih je v drugih polkih padlo po 100, 200, 300 in Se več, jih je imenovani, dasi je bil večkrat, zlasti pri Maglaju in pri Zepčah v hudem ognju, izgubil le 1 oficirja in 35 mož, to se pravi smrt je vzela oficirja in 5 mož, eden pa je prišel drugače Turkom v pest, in se ni nikdar več o njem slisalo. Vsa Stajerska je v Bosni imela mrtvih 4 oficirje in 32 mož. Tem junakom se bo v Gradci v kratkem postavil lep spomenik, za katerega se je potrebna svota v občinstvu bila lahko in kmalu nabrala. Na 9 m visokem mramorju se bodo v zlatih črkah bliSčala imena onih, ki so za domovinsko stvar žrtvovali največ, svoje življenje. Nikdar ne bodo pozabljeni. Svojim sinovom, t. j. onim spodnjeStajerskega pnlka (eden je bil med njimi nemške narodnosti) pa hočemo v naSem listu postaviti Se posebej spomenik, da bodemo vedeli zanje in jim mogli dajati, kar so si zaslužili: časten spomin in Se včasih kak' pobožen Očenaš. Naj jih navedemo. 1. Nadlajtnant Vi1 j e m K u b i n, rojen leta 1844. v Ljubljani, domovinec občine ljubljanske, padel 7. avgusta pri Žepčah; Kubin se je že 1. 1866. vojskoval zoper Pruse in zaslužil vojno svetinjo. 2. Prostak naslovni korporal F r a n 6 iSek VrSec, rojen 1847 v Spodnji Senarski, okraju Sv. Lenarta v Slov. gor., domovinec občine studeniske pri Mariboru, umrl vsled ran, ki jih je bil dobil pri Zepčah, drugi dan, torej 8. avgusta. VrSec je bil banderaš in velik, močen mož. Ko se mu je bila leva roka, ki je z njo bandero nosil, odsekala, je tole vzel v desnico in tako drvil nad sovražnika. 3. Prostak FrančiSek TurnSek, rojen 1854 v Spodnji Kostrivmci, domovinec tukaj, padel 5. avgusta pri Maglaju. 4. Prostak Janez Horvat, rojen 1846 v Doličah, župniji Sv Urbana pri Ptuju, doaaovinec tukaj, umrl vsled ran, ki jih je bil dobil 7. avgusta pri Žepčah, Se tisti dan. 5. Prostak Karol Sekolec, rojen 1. 1848 v Grobelnem, župniji Sv. Jurija pri Celju, domovinec tukaj, padel 7. avgusta pri Zepčah. 6. Prostak FrančiSek Onič, rojen 1849 v Kočni, župniji laporski, domovinec vrholjski, se je v boju pri Zepčah 7. avg. izgubil; o njem ni bilo najti niti najmanjSega sledu. Slava našim vrlim junakom in večni jim spomin! Bog jim plati na onem svetu, kar so storili za nas! Dogodek. Spisal A. P. C e h o v. (DaJje.) Pričn6 se stare ceretnonije in igre fiisto po zadnjem načrtu. Mueke so zatemnile s svojim prihodom na svet vse. Ako bi ponujali Ivančku ali Nini cel pod (16 kg.) bonbonov ali na tisoče grivenikov (desetic), bi odklonila tako zameno brez najmanjšega pomisleka. Prav do obeda sedita v kuhinji okolo skrinje in se ukvarjata z muckami, ne brigajoč se za srdite proteste pesterne in kuharice. Nju obraz je bil resen, osredotočen in izraža skrb. Ne le sedanjost, marveč tudi bodočnost muck ju zanimlje. Uganila sta, da ostane ena doma pri stari mački v tolažbo svoji materi, druga da pojde na vilo in tretja bo stanovala v kleti, kjer je jako mnogo podgan. A zakaj da ne gledajo, ne gre v glavo Nini. Na očeh so slepe kakor berači. Tudi Ivančka muči to vpcašanje. Trudi se odpreti eni mucki oči, dolgo piha vanje in sope, a njegova cperacija ostane brezuspešna. Nemalo ju vznernirja tudi to, da se mueke nporno obračajo od predloženega jira mesa in mleka. Vse, kar se iim postavi pred gobček, požre siva marnica. Daj, narediva muckaoi hišice, predlaga Ivanček. Zivele bodo potem v raznih hišah, a mačka bo k njim v gosti hodila V raznih oglih kuhinjskih so razmetani papirjevi kosi od klobukov. Vanje se naselijo mucke. No taka družinska razdelitev, se pokaže, je pa Se prezgodnja: mačka s svojim prosečim in sentimfcntaluim obrazkom obhodi vse hišice in znosi svoje otroke na prejšnje mesto. MaCka je njih mati, opomni Ivanček, — a kdo je oče? Da, kdo je oče? ponavlja Nina. Brez očeta ne pojde. Ivanček in Nina dolgo ugib3ta, kdo bi. bil oče, in naposled tzbereta velik^ga, temnorudečega konja z odtrgarim repom, ki se valja v kašči pod 'estvico in čaka z drugo igralno ropotijo vred svojega konca. Tega privlečeta iz kaSče iu ga postavita ob skrinji. Pazi! mu grozita. — Stoj tu in glej, da se bodo vedli spodobno. Tako govorita in kažeta jako resen obraz, iz obraza pa se jima bere skrb. Razen skrinje z muckami nočeta poznati nobenega drugega sveta. Nju radost nima meje. No treba je pa tudi doživeti težkih, bridkih minut. Ravno pred obedom sedi Ivanček v očetovem kabinetu in gleda zamišljeno na mizo. Okolo svetilke na kolekovanem papirju se obrača mucka. Ivanček sledi za njenim prernikanjem in ii vtika v gobček zdaj svinčnik zdaj vžigalico. Hipoma, kakor bi zrasel iz zemlje, se prikaze pri mizi oče. Kaj je to? zasliSi Ivanček srdit glas. Glejte . . . glejte, mucka, ata . . . Ti bom že pokazal mucka! PogleJ, kaj si storil, nekazni otrok. Ves papir si mi spacal! V veliko začudenje Ivančka, ata ne deli ž njira simpatij do mucek, in namesto da bi se zavzel in razveselil, strese Ivančka za uho in zakriči: Štefan! poberi to gnjusobo! (Konec prih). Smešničar. F r a n 6 i 8 e k: Ti, Anton, saj se vendar ne more reči: dete, d6teta. Evale: Mislim, da je edino prav: tele, tel6ta. Anton (naglo): Zdaj pa že verjamem; svoje ime znaS gotovo prav sklanjati.