• OB LETOŠNJIH NAGRAOAH VSTAJE SLOVENSKEGA NAROOA
Priznanje je predvsem spodbuda
Za letošnje kulturnoumetniške dosežke so na slavnostni jiiijski seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije podeliK nagrade vstaje slo-venskega naroda. Med šestimi nagrajend sta bila tudi Aleksander Valič in Anka Vidovič-Miklavčič. Za prejeto visoko priznanje se pri-družujemo čestitkam obema. Ker pa smo ob izidu Frontniov pred meseti objavili v Nsk pogovor na$e novinarke z avtorjen Aieksaa-drom Valičem, naj to pot spregovorimo z nagrajenko Anko Vido-vič-Miklavčič, znanstveno sodelavko Inštituta za zgodovino debv-skega gfcanja. Takoj se je Ijubeznivo odzvaia našemn vabil«.
— Ob letošnjem dnevu vstaje slo-venskega naroda sta bili nagrajeni za svojo znanstveno monografijo Slo-venski železničarji pod italijansko okupacijo v  Ljubljanski  pokrajini
Anlu Vidovič-Miklavčič (Foto: D. Arrigler)
1941 — 1943. Dokazuje ta tema ozi-roma vaš izbor posebno pozornost do železničarjev?
Sprva je šlo za delovni dogovor na inštitutu. Kolikor bolj pa sem — za-radi nujnega dopolnjevanja arhiv-skega arhiva — prihajala v osebne stike s premnogimi aktivisti, borci in pripadniki OF na železnici, toliko bolj sem spoznavala tudi razsežnost in širino ne samo terae, marvcč tudi src sobesednikov. Razgledani in od-prti so bili vedno pripravljeni dati iz-jave in gradivo. Naj 1» NaSo skupnost posebno omenim Romana Kleinika in njegovo spominsko gradivo Kro-njka delavskega in narodnoosvobo-dilaega gibanja terena Zalog—Sp. Kaftelj— Podgrad 1918—1945. Avtor je tudi živj ieksikon, ki je bil vedao takoj pripfavljen sodelovati.
Glede osetnrih poMkov o zcfcae-jamskih ždeaiča^b pa >aj omemm broinro SrečaaLe 1978, ki ji je fcaje bila vse do izida Mp lcta goaaaa sila Fani Toaatevič. Tafci ¦¦ podifcau primeri pa dokaaqejo te« hmm-stojnost ia zavzctnt zhiraaLa gn«-va, ki ga je mttmiiimo ¦¦ttjeiaJ dasti repnbiiiU o*or ZB NOV pri železmški dmfcc? ie » 5»-» lctih. Zaratf vsegi tcga je te« razra^fr«, da je nMMognfiia izSa ob M-leMci ždezaifanke rtavfcc ia v ^smb žrtvaa m /.aloiki cestL
—  Omenili ste razseženost in ši-rino teme. Je to tudi spoznanje do-sedanjega vašega dela in ali vas je to celo usmerilo v nadaJjnje delo?
Doslej sem psc otfavgala UUm-grafije (sut aii sfcBpaj s M«n-kami naše^i JBŠtHata) pa todi pri-spevke ia ra/prave iz NOB hodbi v našem dnevaeai aii revialaea tisfca. Kajpak Hovek pri lcm prihaja 4e novih spozoanj ia e>o teh je tarfi to, da je tudi v Boaografi^ ie irsta slviiri nedorečmih. \ uvodu sen to izrazila z željo po Badaipijca de*o-vanju in »odelo>anju, ziasti ždezao-čaijev — sitojevrev u mmA 4cfav-nic, ki so se pri svojea Degateca delu tesno povezovali s tcrcmom. Nph deiovaajc se je tako refcoe or-gansko tfdjačflo v koncepl nadal)-njega mojega dda n Mtitatu: * razi-skovalno nalogo o skofoskj n aria-dinski orgaaizacip aed NOB. Na-loga je že prijavgeaa pri razokovaU skupnosti Slovcajjc
—  Znanstveno delo zahteva cc-legačloveka in še več. In vendar naj-dete čas še za vse drugo, kar pravza-prav je življenje; tudi pri Naši skup-nosti sodelujete.
Če mislite dražbcaof«filiam deto,   Amšam   dafati  sr^  Mčck
pt*4*tcm v saadhata. Scdaj sea       ded^e rada Ma ia apaa, da bo
tw*   vodp  spWM Jclegacje  ¦>      lafc« tafi Mpnj.
IZDG.nddOT^apasmvsvetaOS          — Bi želeh šc kaj povedati naiim
Kettc|amMnM.MonBpaica,4i       bralcera?
se *mm i mmm m M gMe          Nafa Aay m| je dtohro, pestro m
vstf šOa,tmti umtyukimgp;kM       iirtkmo fclmii   T« pa seveda ae
HCUU  ¦¦^¦^^¦yCW*   HbCMM^HV       pi^HCalf ¦¦ BC ¦¦ Hp ¦Mi «C OO^PC«
pajelrahaizl»ačatiaB.N^nde-      Knatao: Jdoiapfii—^r najjeres
hjiMlBapiiiiiiwii^i»liM     h*k« lc iyn*»ia za Mpr^. N^
tgi alifmil r |,i fcifciji y lagnrti       tscm, ki *e bkackafi prareraE, da
if-drfri)eN(n.ZnalMa     j(MM(n^ Mte tedi sroje po-
C9OVCK tefl Hl Bl pGpSh^B ZBBIfC pfl       HMj ZBM pfl to pCflMH^ ¦¦ DOfli M