Amerikanski Slovenec
25 ffl»r-
4755 PVumrtie^ W
19W
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA (>6.
JOLIET, ILLINOIS, 5. SEPTEMBRA 1913.
LETNIK XXII.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V GONN.
Naj,
'Jmanj 26 potnikov usmrčenih in 50 ranjenih vsled trčenja dveh vlakov.
ZNAMENJE NEVIDNO V MEGLI
Dru
Sa velika železniška nezgoda se pripetila na Angleškem.
I *
elcs
evv York, 2. sept.
Pesnega vlaka White topolu
Prvi oddelek Mountain,
"jen z letoviščarji na povratku, .,e Je zaletel v drugi oddelek ekspresija vlaka Bar Harbor, napolnjen z omov vračajočimi se izletniki, nekaj severno od New Havena na New
New Haven & Hartford-želez-1 ravn0 pred 7. uro davi.
, ^Vlak White Mountain se je zaril " JZl zadnja dva vagona vlaka Bar
smrn-' JC prevrniI tretj' vagon in u-" šestindvajset oseb. Ranjenih je nad. Petdeset.
HXesreča se je' pripetila med North in WaiHngfo'rdom, Conn. Hen' harbor se je ustavil na zna-„0 J,e' Postavljeno proti njemu. Tre-vlak ?°Zneje J'e Pridrdral naslednji imel " °jevof,nik drugega vlaka ni ; • Casa ustaviti. Pravi, da je megla, kateri ,ma zagrinjala planjavo, na čaj .Se Je primerila nesreča, prepre-varn "JCg0V razjed, da ni videl ne-sk-n.°St?ega znamenja, dokler ni bil °ro tlk njega.
ne«TVard Elliott' novi Predsednik ^vnavenske železnice, je nastopil J0 službo ravno danes in prišel v »lak .en iz '"esta Keene, N. H., na V.,U P0 istem tiru kakor ponesrečena ka in sicer dve uri poprej. Tudi no-Podpredsednik J. H. Hustis je na-?Pl1 službo šele davi. ti'|Mw Haven, Conn., 2. sept. — Pot-'kl izjavljajo, da je bilo nad 100 oseb ."Jenih in do 30 usmrčenih pri želez-
c; so izjavili, da število mrtvih s petdeset ni previsoko precenjeno.
Železniška nesreča na Angleškem.
Kirkby-Stephen, Anglija, 2. sept. — Petnajst oseb je bilo usmrčenih in 30 ranjenih pri trčenju dveh oddelkov eks presnega vlaka London-Scotland davi zarana.
Nesreča se je zgodila na Midland-železnici blizu postaje Hawes Junction. Oba vlaka sta vozila severno. Sprednji se je ustavil in naslednji ylak se je zaletel vanj. Več vagonov je bilo popolnoma zdrobljenili in iz razvalin so kmalu buhnili plameni. Mnogi neranjeni potniki se niso mogli osvoboditi. in preostajalo jim ni nič drugega, nego z ranjenci umreti v plamenih.
Posrečilo se je, potegniti iz razvalin kacih 30 potnikov, a večinoma so bili tako opečeni, da bode posledica prej-kone smrt.
ford "efre<H blizu Postaje " Wall in g-
^Dnbs'"!Sni? tega nlesta so bila kraa-ur> danes dopoludne obvešče-
Oba vlaka sta imela zamudo, •„° sta brzo vozila, , in razun te«a je
Šortn-m^.-. -Pri ' ,u. "C1 40 Pr'Padali premožnemu slo-
Po 8.
vilo0^";' da se Jim pripelje veliko šte-če, zato VS'ed železniške nesre-Vse i aj Se Pripravijo na sprejem, 'la Se ° .S0 se Pričele takoj gibati.
in ,t;; ,C2e zahtevi. Celo profesor-bo'nišn zdravniških Šol v zvezi z
okoiiT180 hiteIi "a
ra,1jenci 'n""? S° dosPe'i semkaj prvi čakala i ga vrsta ambulanc jih je ze dlje časa. Nekateri ranjen-
Novi štrajkovni nemiri.
Calumet, Mich., 30. avg. Stotnija "F" iz Saginawa, ki je nameščena pri rudniku Wolverine, je bila danes .poklicana, da pohiti na pomoč pomožnim šerifom pri tretjem rovu Kear-sage-rudnika, ki so jih baje napadli in stiskali štrajkarji in njihove žene. Prvi da so bili posebno hudi.
Vojaki so rešili nekega kurjača, ki je bil v rudniku Allouez, tako trdijo, izpostavljen jezi štrajkarjev. Zadnji so ga izvlekli iz'nekega cestnožclezni-škega voza in so ga pretepli.
HARRY K. THAW IZGNAN IZ KANADE?
Njegovi odvetniki so izgubili vse upanje na njegovo trajno osvoboditev.
UBEŽNIK"NEZAŽELEN TUJEC"
Prejkone ga spravijo nazaj v Matte-awanski zavod za blazne.
Vojaki zapuščajo štrajkovišče.
Calumet, Mich,, 2. sept. — V rudarskih seliščih Osceola in Tamarack so danes pomožni šerifi nadomestili vo jake in to se zgodi jutri tudi v Red Jacketu, ker se je dognalo, da šerif in njegovi organizirani pomočniki lahko nadzorujejo štrajkoviii položaj v teh krajih.
To nadomeščanje se bo vršilo tako brzo kakor mogoče po vsem štrajkov-nem okrožju, dokler ne bodo vse čete, izvzemši straže na konjih, umaknjene.
Danes popoludne je 270 vojakov odšlo v svoja domovja, a nocoj je dospe-
............ 1W lo osemdeset Lopničar,j.ev. iz Lansinga,
^»avadno. .gwtn -rrr^ln. Prfii-	Mra*e v 'korij/H.
Darila za delavce.
South Bend, Ind., 2. sept. — $150,-000 je bilo razdeljenih med 150 zapo-slencev tvrdke G. Wyman & Co., katero vsoto je volil svojim zaposlencem pokojni George Wyman v priznanje njihove vrednosti.
Yonkers, N. Y., 2. sept. — 3,500 delavcev in delavk pri tvrdki A. Smith & Sons' Carpet Co. v tem mestu je bilo danes osrečenih s tem, da se je razdelilo med nje daril v znesku $82,-000.
Coaticook, Que., 3. sept. — Vsled zanj neugodne odločitve habeascorpus postopanja, katero je začel William T rave rs Jerome, se nahaja Harry K. Th aw nocoj v rokah kanadskega pri-selitvenega oblastva. Jutri zjutraj se bo poseben odsek oblastva posvetoval o slučaju in zvečer se utegne begunec kot "nezaželen tujec" poslati nazaj čez mejo v Vermont. Njegovi odvetniki ne nameravajo nobenega boja proti izročitvi v New York, in zato je sploh prevladovalo mnenje, da bo bival Thaw v kratkem za zidovi državnega zavoda za blazne zločince v Matteawanu.
Začetek konca je prišel z dramatično hitrostjo. Prošnja za habeascor-pus-postopanje, ki jo je vložil zadnjo nedeljo John Boudreau, policijski načelnik v Coaticooku, je dovolil sodnik Hutchinson danes popoludne. Thaw je bil videti ves osupel, ko se mu je naznanilo usodepolno dejstvo, da je, če hoče ali noče, zopet svoboden mož. Sedel je kakor omamljen na svojem prostoru. Skoro dokajena smotka mu je zdrknila iz desnice. Šele ko ga je eden njegovih odvetnikov osrčevaje potrepal po rami, je neokretno vstal in korakal do vrat. Ko je prestopil prag, ga je potrkljala druga roka, namreč roka nekega uradnika priselitvenega obl astva, po njegovi rami, rekoč: "Spremljajte nas, g. Thaw."
1'et minut pozneje se je nahajal u-bežnik v avtomobilu na poti v Coaticook.
W. L. Shurtloffe, eden odvetnikov Thawovih, je rekel, da je izgon skoro sklenjeno dejstvo, ker si je priselitve-no ublastvo zeUjr<JtoviJfi awk&VMkijy/.ki ute^iejo proglasi.i Thawa za blaznega.
Čedne
razmere.
Boston, Mass., 2. sept. — Na tisoče mladostnih tovarniških delavcev in delavk pod 16 leti je bilo danes obsojenih k brezdelnosti, ko je zadobil veljavo državni zakon, ki odstranjuje dosedanjo delovno postavo. Zadnja je dovoljevala zaposlenost otrok v starosti 14 let. Nič manj nego 50,000 delo-davcev je prizadetih po novem zakonu.
Umorjena.
Kansas City, Mo., 1. sept. — Tukajšnja policija se bavi z razjasnitvijo u-morstva, katerega žrtev je bil državni požarni komisar za Nebrasko, Paul H. Thompson iz Grand Islanda, Neb. Okrvavljeno suknjo in klobuk Thomp-sonov so našli danes popoludne pod mestnim nabrežjem v reki Missouri. Umorjenec je bil sin nekega po vsej državi dobro znanega živinorejca.
Cairo, 111., 1. sept. — Dr. E. E. Gordon, dobro znan zdravnik, je bil danes ustreljen od zavarovalnega agenta Harvey R. Fieldsa
zvirno poročilo s konvencije J. S. K. J
Pittsburgh, Pa., 31. avg., 8. ura zv.— z 9. konvencije J. S. K. J., Pittsburgh, Pa. Delegatov in uradnikov 110 na zočih. iarada je bila ob 1:30 uri >op. v nedeljo iz "Slovenskega Doma' m je trajata do 4. ure. Vsa slovenska društva J. S. K. J. in K. S. K. J. in Slovenski Sokol na konjih so bili paradi — skupaj čez dvajset društev. Dve godbi navzoči. Parada velikanska, čez tri tisoč mož marširalo po Butler St. Take slovenske slavnosti še ni bilo v Vittsburghu nikoli. Pittsbur ški župaii je govoril in predsednik "Slovenskega Doma".
Pri o'sfci in deseti maši so bili vsi delegati Ut smo slišali lepe slovenske pesmi nilalih slovenskih deklet.
Tem potom častitam vsem Slovencem v Piitsburgu na njihovi lepi slogi da so sezidali tako krasen Slovenski Dom (hafl), ki je stal $36,000, in tako lepo novo slovefisko šolo, ki je stala $25,000, in cerkev, ki je zadosti velika stoji na sredi. Ni take slovenske naselbine v Ameriki, ki bi tako napredo vala v tako kratkem času. Saj lepa in dobra šola je edina podlaga za napredek slovenskih zavarovalnih organi^a cij. zato <er mladeniči bodo postali njih člani in članice. Rev. Mertel je priljubljen dušni pastir za slovenski narod v Pittsburghu. Tudi smo ši o-gledali slovensko tiskarno "Edinost", ki je lepo urejena in dobro napreduje In ogledali smo tudi Urad Narodne Hrvatske Zajednice, ki je stal $27,000. Vsak uradnik ima svojo sobo v uradu. Vse je narejeno moderno.
DR. M. J. IVEC,
vrhovni zdravnik. ANTON KOŠIČEK, delegat.
Pittsburgh, Pa., 1. sept., K ura pop. — Danes .-»e je seja 9. konvencije odprla z veliko mašo ob 8. uri zjutraj. Vsi delegati so marčali iz Kranjsko-Slovenskega Donia v paradi, z zastavo J- S. K. J. naprej v cerkev. Predsednik je sejo odprl v Slovenskem Domu z molitvijo. Vsi delegati so videti kakor dobri prijatelji in složno delujejo. Po maši je bil pogreb ranjskega Frank Mravintza, člana in delegata zadnje K. ? K. i. konvencije.
. -4-. M. j .ivjsc^,..
vrh. zdravnik J. S. K. J.
VOPICKA IMENOVAN ZA POSLANIKA,
Vkljub avstrijskemu protestu bode chicaški Čeh zastopal Z. D. na Balkanu.
HUD UDAREC ZA "VQDOPIVCE"
Državni tajnik Bryan zavrgel proteste proti imenovanju pivovarja.
Washington, D. C., 3. sept. — Charles K. Vopieka, chicaški pivovar, je bil imenovan danes po predsedniku Wil-sonu poslanikom za balkanske države Rumunijo, Srbijo in Bolgarijo. Imenovanje se predloži senatu jutri.
To je prvo diplomatično imenovanje dano Illinoisu in prvi uspeh pokroviteljstva po senatorju Lewisu. Prvi je bil priporočal g. Vopicko poslanec Sa-bath.
Senator Lewis se je posvetoval z državnim tajnikom Bryanom danes dopoludne in koj potem je naznanil, da je bil g. Vopieka imenovan.
Državni department je prejel na tisoče protestov od temperenčnih ali treznostnih organizacij proti imenovan nju pivovarja. Senator Lewis je sma tral boj za Vopicko za osebno nalogo, in tajnik Bryan, dasi "teetotaler" ali vodopivec, je vrgel proteste v koš.
Mirovna palača posvečena.
Haag, Nizozemsko, 28. avg.—Glavno mesto se je bliščalo danes v polnem okrasu povodom posvečenja mirovne palače, daru Andrew Carnegie-ja. Znameniti možje po dostojanstvih in naslovih, zlasti diplomati, so bili navzoči, da prisostvujejo slovesnosti. Med prvimi so se nahajali tudi ameriški poslanik za Nizozemsko. Lloyd Bruce, g. in ga. Carnegie in Oscar Straus iz New Yorka, stalen član raz-sodnijske komisije.
Brazilija je poslala v proslavo dne bojno ladjo "Benjamin Constant" v Amsterdam. Z vseh hiš je vihrala trobojnica z grbom rodovine Nassau, na tisoče električnih svetiljk in nešteti častni stebli so kazali po vnanjem, da so se vrši danes v mestu velika svečanost. Kacih 2000 vabil k slavnosti je bilo razposlanih.
Na poset v Rim.
Dunaj, 1. sept. — Kakor je izvedela tukajšnja "Neue Freie Presse", namerava generalštabni načelnik baron Hoetzendorf v bližnjem času potovati Rim in uradno posetiti italijanski dvor ozir. italijansko vojno ministrstvo. Poset ima biti, kakor se poroča, vrnitev poseta italijanskega gene-ralštabnega načelnika, ki je prišel na Dunaj pred več leti, ne da bi se doslej poset vrnil.
Če se poročilo, kakor je pričakovati, uresniči, bi bilo to ravno v sedanjem času veleznainenito znamenje o prijateljskem razmerju med obema državama.
- .....—^--.. ........ ...
Atentat na barona Skerlezca.
Ladje kot prostozračne šole.
Buffalo, N. Y., 29. avg. — Pri današnji seji delegatov k četrtemu medna Pred desetimi rodnemu kongresu za šolsko higieno dnevi je dr. Gordon izvršil na materi | in zdravstvo so bile sprejete resolucije, morivčevi neko operacijo, katere po- i ki priporočajo urejeno zdravniško nad-sledicam je gospa Fields podlegla. Sin zorstvo v vseh javnih šolah in upora-je pozneje trdil, da je smrt njegove bo starih bojnih ladij za prostozrač-matere povzročila zdravnikova nepre- ne šole.
vidnost. Zato se je hotel maščevati. Meteor.
Riverton, R. J., 30. avg. — Meteor je padel včeraj pri Rivertonu v reko Seaconnett. Mogočni parni oblaki so se dvignili, ki jih je spremljala eksplozija. Meteor je prifrčal med nevihto in prasketanje je bilo slišati 20 milj daleč.
V Rivertonu samem so se drobile okenske šipe. Meteor je bil izredne velikosti.
SUFRAGETKE KAŽEJO, DA ZNAJO OPRAVLJATI MOŠKA DELA. •
■%1,^'ajo vse k, . t .amerl®k.e sl'fragetke. Vedno so. trdile, da ženske
v delovno J° niosk'- Pr,ei1 kratkim ^ jih je dvanajstorica
i*1' V. S,?0, °I)rar- P\S° Š,C barVat SV0je klubiž« v Tompkins-
80 ^ zbiraj! L estvah.na str.eho * P"«le barvati s čopičem, in čudili, pa jim tudi ploskali.
Vročina.
Chicago, 111., 3. sept. — Dva smrtna slučaja in mnogo onesveščenj je povzročila včeraj vročina, ki je kazala 97 stopinj ob 4. uri pop. in je presegla chicaški rekord za dan 2.' sept.
Oseminštirideset mest v Združenih Državah je trpelo vsled topline nad 90 stopinj včeraj, večinoma na osrednjem zapadu. V Peoriji, 111., je kazal toplomer 100 stopinj.
Za pogozdovanje.
Washington, D. C., 28. avg. — Združene Države, še pred kratkim pragozdna dežela, so uvozile v prošlem letu 3,798,040 dreves in 15,040 funtov drevesnih setvin. Največji del tega uvoza prihaja iz starih kulturnih držav, Francije, Nemčije in Holandije. Tudi iz Indije in Avstralije se uvažajo drevesa. Razun 7 tonov drevesnih setvin se je uvozilo še mnogo tisoč funtov rastlinskih setvin, večinoma iz Nemčije.
Pri sklepu o novotarski uporabi sta rih bojnih ladij se je kazalo na to, da pohaja javne šole skoro milijon tuberkuloznih ali jetičnih otrok, dočim es jih more komaj 1500 spraviti v raz po ložne prostozračne šole.
V resoluciji je rečeno med drugim, da je kongres prepričan o tem, da je prostozračna šola najizdatnejše sredstvo v boju proti razvoju jetike.
Ukradli bisernico za $675,000.
London, 2. sept. — Pet moških je bilo prijetih tukaj danes, ker so ukradli slavno bisernico za $675,000, ki je bila poslana s priporočilno pošto iz Pariza tukajšnjemu dragotinarju Mey-ersu pred nekaj časom in ki so je več tednov iskale policije v Parizu,'Londonu, Berlinu, na Dunaju in v drugih mestih. Nekaj biserov se je našlo.
Posnemanja vredno.
Philadelphia, Pa., 27. avg. — Državno nadzorstvo za mlekarne in živila je zaplenilo danes 140,000 funtov mesa in jajc, ki so bila spravljena v raznih hladilnicah v mestu, kot neprimerna živila za človeško uživanje. Obenem so bila izdana zaporna povelja proti posestnikom.
Poleg tega je bilo zaplenjenih 40,000 funtov divjačine, ki je bila prinesena v hladilnice že leta 1911. Po novem zakonu o hladilnicah, ki je zadobil veljavo dne 14. avgusta, imajo prestopniki državnega zakona, ki natanko nadzoruje skladovno dobo, pričakovati globo $500 ali zapora, ali pa tudi obojega.
Atentator Stjepan Dojčič, ki je dne 18. avg. obstrelil hrvatskega kraljevega komisarja, ni dijak, ampak pleskarski pomočnik, star 23 let, doma iz Ludbrega, zadnji čas v Ameriki.
Ko je streljal na komisarja, je prej predrl policijski kordon. Razun komisarja je bil ranjen tudi nek mali o-trok, ki je stal blizu pozorišča. Atentat se ni izvršil pred Markovo, ampak pred stolno cerkvijo na kaptolu.
Komisar se je odpeljal z avtomobilom v bolnico. Rana je neopasna; krogla kosti ni zadela. Komisar nima bolečin niti vročnice in je dobre volje.
Ko so atentatorja prijeli, je zaklical: "Živela Hrvatska!" Množica je ostala popolnoma mirna.
Baron Skerlecz je izjavi!, da ve, da atentat ni veljal njegovi osebi, ampak predstavniku neustavnosti. Da je komisar svoje dostojanstvo sam na tako resničen način označil, je napravilo zelo dober vtis.
Atentator je izpovedal, da nima komplicov, da ne pripada nobeni hrvatski stranki in da je v Ameriki bil pristaš ameriško-hrvatske anarhistične organizacije. Delal je v nekem, Čikaškem predmestju. Sklenil je, da ustreli vsakega komisarja. Skerlecza ni poznal, ampak si ga je pustil pokazati. Policija sumi, da je bil atentator odposlan od kake ameriško-hrvatske organizacije, da izvrši zločin. Mladenič napravlja inteligenten vtis. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Po nekem drugem poročilu je Dojčič dejal, da pripada zvezi hrvatske mladine v Ameriki in da se bo že še našel kdo, ki bo komisarja pogodil.
Grof Tisza se je telefonično v bolnišnici informiral, kako je s komisarjem, komisarju je čestital tudi cesar, da je ušel smrtni nevarnosti, istotako druge visoke osebnosti. Bivši minister za Hrvatsko, Josipovich, je izjavil, da ne razume, kako se je sedaj, ko hoče Ogrska Hrvaški toliko koncedirati, našel človek, ki je izvršil atentat proti splošno priljubljenemu komisarju. To je fanatik, za kojega dejanje ni nobena politična stranka odgovorna. Upati je, da atentat ne bo imel nobenih političnih posledic.
To je tudi splošno mnenje. Politični položaj se bo razvijal dalje po programu. Pač pa se javno atentat smatra kot nekak memento, da je treba ustavo kmalu vrniti.—"Slovenec", 19. avg.)
Charlton dospel v Neapolj.
N^apolj, 28. avg. — Porter Charlton, Američan, ki mora pred italijanske sodnike zaradi umora svoje žene, Marije Scott Castle-Carlton, na Kom-skem jezeru pred tremi leti, je dospel danes v Neapolj. Prepeljan bo v Genovo, kjer bo zaprt do dne 2. sept, na kar se prepelje v Milan ali Como.
Drobtinice.
"Narodni Vestnik", tvoje ime je hi-navščina in neumnost! Na prvi strani pozivaš delegate J. S. K. J., naj delajo "vse za narod, dom, napredek", na peti strani pa pišeš tako-le o Jednotah: "K sreči u\ idevajo člani raznih Jednot bolj in bolj, da so fraze kot "Narodna", "Svobodomiselna", "Katoliška" le prazne pene, brez vsake garancijske moči. Zavarovalne organizacije so vsta-novljene edino na podlagi, na temelju popolne zavarovalne jamščine, vse drugo je nepotrebna stvar." Torej po tvojih Ustnih besedah naj vse storijo delegati za prazne pene, za nepotrebno stvar, saj jih pozivaš naj delajo za narod, a narodnost je tebi prazna pena. A ti si hinavec do kosti! Ko bi bil odkritosrčen, bi povedal, kar ti je na srcu, namreč: tebi je vera na poti, tebi smrdi samo ime katoliška Jedno-ta, ker si že popoln socialist. Najprej praviš, "naroden" "katoliški" je prazna pena, a takoj v tisti številki pozivaš delegate, naj delajo za narodnost, vero pa si previdno izpustil, ker si socialist. Če je vera prazna pena, potem ie tembolj še narodnost, če pa narodnost.ni prazna pena, potem pa tudi vera nikakor ni. Kadar torej "Vestnik" govori o odstranjenju besed "naroden, katoliški, svobodomiseln", tedaj misli samo katoliški. Le besedo "katoliški" vun, drugo pa naj vse ostane. A da bi to javno povedal, zato je orestrahopeten. Vun z barvo, če si upaš! Katoliški Slovenci, ali uvidife kako vas farba socializmu prodani "Vestnik"?
»
Zdaj še pa nekaj za smeh in kratek čas. Imenitno nagovarja "Vestnik" delegate rekoč: "Pozdravljamo vas najiskrenejšimi zapadni sinovi in hčere skupne naše matere Slovenije." Tako doslovno! Kdo to razume! In kaki so ti "zapadni" siifoVi in hčere? Kam pa so zapadli? Ko bi rekel vsaj "sinovi na zapadu", ali "sinovi zapadne Amerike"; toda ti so v Californiji, v
Duluthu so bolj "severni" sinovi. *
Vestnik" smatra tudi svoje naročnike za gluhe ljudi, ali je pa bil urednik v "rožcah" in sicer prav .pošteno, ker vsako reč dvakrat pove in sictr v" tTii in isti številki. Natrkani namreč vidijo iz ene stvari dve, in ker tako vidijo pa tudi zapišejo dvakrat. Dokazi! "Vestnik" št. 158:
1.	Na prvi strani 1. kolona ima novico pod naslovom: "Mnogo automo-bilistov mrtvih in ranjenih", a v peti koloni iste strani ima zopet isto novico z istim napisom. Ze mrtve automo-biliste je še enkrat zadavil.
2.	Prva stran, druga kolona je novica: "Oče vstreli soseda in rani sina", a da bi bolj držalo ima ravno to novico z ravno tem napisom še enkrat v peti koloni.
3.	V peti koloni prva stran ima novico: "Mestece v Nevadi zadene po-vodenj". A da bi ja v tej povodnji vsaka podgana utonila, ima ravno to novico z ravno to vsebino še enkrat v ravnotisti peti koloni na prvi strani.
4-. Prva stran, tretja kolona ima vest: "Blazna slovenska mati se vpe-peli". Toda, ko je urednik prišel do druge strani, je pozabil, kar je pisal na prvi in tako ima na drugi strani druga kolona še enkrat ravnoisto novico.
5. Na prvi strani, druga kolona ima novico: "21 ranjenih v železniški nesreči." Da bi pa kdo te nesreče ne pozabil, ko pride do osme strani, ima na 8. strani 2. kolona še enkrat ravno to novico.
*
To je samo nekaj primerov iz zaklada budalosti "Vestnika". In tako ure-jevani list naj izobrazuje slovenski narod! Iglavec, ali ni škoda 2. dolarjev za tako godlo?
Mi damo uredniku "Vestnika" ta-le' praktičen svet: Sestavi samo eno stran, to osemkrat pretiskaj, pa bo cela izdaja. Vsaka reč ne bo samo dvakrat v listu, kakor zdaj, ampak osemkrat in ni hudiman, da bi si je ne zapomnil
vsak "napredni", "zapadni" sin. *
Bankerot ste na možganih in na žepu! Ako si le upate tajiti, vam pridemo z dokazi, kako burne so vaše seje, kako vas morajo podpirati pod pazduho z dolarji razni možje, da ne one-magate. Vaše časnikarsko znanje pa
je sploh pod ničlo.
«
Kako dobrodošli bi bili tisti tisočaki, ki bi vam jih vrgla J. S. K. J., a zdi se nam, da ste naredili račun brez krč-marja.
Jolietska vest.
— Gospod John Verbiščar, ki je bil večletni zastopnik "A. S." v Pittsburghu, se te dni nahaja v Jolietu na obisku.
Priporočilo.
Rojakom in cenj. našim naročnikom v Indianapolis, Ind., priporočamo našega zastopnika g. Louis Rudman-a.
Uprava "A. S."

Joliet, 111., 3. sept. — Društvo sv. pa vseeno, kakor so po nekaterih kra-
Barbare št. 65 bo imelo v nedeljo, dne 7. septembra, popoludne ob 1. uri v slovenski šoli svojo letno sejo. Na sporedu bo volitev novega odbora in razmotrivanje o predlogih in poučilih za. delegata na konvencijo, katera se prične dne 22. t. m. v Pittsburghu, Pa. Torej bo seja velevažna, in zato so vsi člani tem potom vljudno naprošeni, da se gotovo udeležijo te seje polnošte-vilno. Pozdrav in na svidenje!—Odbor.
—	Dr. Ivec, vrhovni zdravnik J. S. K. J., in g. Ant. Košiček, delegat dr. sv. Petra in Pavla št. 66, sta odpotovala v petek popoludne na konvencijo v Pittsburgh, Pa. Opozarjamo cenj. či-tatelje na dr. Ivčevo poročilo na 1. strani te št.
—	Dr. Gasparovich, naš dobro znani dentist, in njegova ga. soproga sta se vrnila z daljšega izleta, ki sta ga napravila na ladji "Christoph Columbus" po Michiganskem jezeru.
—	G. Jos. Sitarjeva mesnica, poprej Math. Grahkova, bode otvorjena okoli dne 15. t. m., vsa prenovljena in o-premljena z najboljšimi pripravami.
—	G. Mihael Žugel, ki je bil večletni poslovodja v tovarni Joliet Railway Supply-kompanije, se je te dni preselil z družino v Chicago, kamor se je pred dobrim mesecem premestila tudi imenovana tovarna.
—	Delavska parada. Pocestni ob hod jolietskih delavskih unij na letošnji Delavski dan se je vršil ob najlepšem vremenu. Paradniki so se imenitno postavili. Popoldanske zabave v Dellwood parku, kjer je bila med dru gim tudi "kraljica kronana" (letos neka Nemka), se je udeležilo do 10,000 ljudi.
—	Srečkanje za zemljišča. Poročali smo v 64. št. A. S. na 1. str., da se ta mesec odpre za naselitev 1,345,000 akrov zemlje na indijanski reservaciji Fort Peck v severovzhodni Montani in da bo izžrebanih skoro devetisoč farmskih zemljišč po 160 akrov. Za to srečkanje je zanimanje splošno tudi v Jolietu. G. Jos. Stukel, jolietski bride-wellkeeper, se je obrnil pismeno na glavnega naselitvenega agenta E. C. J,eedyja v St. Paulu, Minn, in je tako poizvedel vse podrobnosti o tem sreč-kanju za zemljišča. Registrirati se mora vsak prosilec osebno v dobi od 1. do 20. t. m. in sicer v enem izmed mest Glasgow, Havre, Great Falls v Montani. Iz Chicage se odpelje poseben vlak v ta mesta dne 9. in 16. t. m. Vožnja stane tja in nazaj v Glasgow $28.60, v Havre 33.20, v Great Falls $36.90. Ako bi se javilo več naših rojakov, da so pripravljeni iti v Montano k registraciji, bi bilo najbolje, da se skupaj odpeljejo, recimo, iz Chicage dne 16. t. m. Odločiti se treba brzo. Za vse podrobnosti pišite na: Joseph Stukel, care of Police Department, Joliet, 111,
— Kaznjenci pri gradnji cest. Štirideset kaznjencev, postavljenih na "častno besedo", je zapustilo davi ob 5. uri tukajšnjo državno kaznilnico in se podalo v Lee county, kjer bodo zgradili trdo cesto, ki bo prva v državi zgrajena po kaznjencih. Odpeljali so se iz Jolieta s pocestno karo do Au-rore in potem dalje z vlakom Northwestern železnice v Dixon, H!., kjer si postavijo šotore blizu mesta, na kar prično popravljati tamošnjo Clay Hill cesto, in sicer pod vodstvom gg. F. F. Keegana in C. Hardyja, bivših čuvajev v kaznilnici, ter tamošnjega cestnega komisarja. To je prvi poskus v
državi Illinois, da se kaznjenci pripu- ,;ih zadl1» doois v "Proletarcu" z dne ščajo pri zunanjem delu kot svobodni 26. avg. st. 311 delavci. Tudi preoblečeni so kot taki in so pustili svojo "uniformo" v kaznilnici.
jih težka pa nevarna dela, je za taka dela premajhna plača. Mislim, da kakor tukaj tako tudi drugod.
Nekaj naših rojakov v Ameriki je tako pohujšanih in zapeljanih, da so začeli v širni svet stresati glupo-zago-vedni posuroveli socijalizem ter trdijo, da bo brezdomovinski, gnili, obrekljivi, bogotajski socializem pomagal delavcu. Ali je na tem kaj resnice?
V mojem bivanju v Ameriki sem se prepričal, da "Prolet." rojake zapeljuje in "Svoboda" rojake pohujšuje. V mojem življenju v Ameriki sem imel priliko, si ogledati kranjski socializem, ki je grši in slabši kot kolera.
Cenjenim zvestim čitateljem je znano, da sem že nekaj vrstic pisal v Am. SI. in prašal naše "ta rdeče", kje so storili kaj za delavca. Ali sem dobil kaj odgovora? Kaj še! Mar jim je delavec! Udrihali so po č. duhovščini, redovnikih in še celo samega sv. Oče ta, papeža, so sramotili. Ali je to v odgovor? Ali je to v korist delavcu?
Socialisti se najbolj boje resnice in pravice, zato so pa meni grozili z u morom zaradi malih dopisov v katoli škem Am. SI.
Dragi čitatelj Am. SI., le poglej po naselbinah, pa boš-videl, kako napadajo sociji poštene delavce in poštene Slovenke.
Nadalje pišejo socialisti vedno zo per duhovnike. Toda prav lahko re čem, da č. g. duhovnik mi ni še nikoli nič vzel, kranjski zapeljani socialist mi je pa pri belem dnevu iz ročnega kov-čega vzel $5, in še bo imela ž njim opraviti roka pravice.
Tako "ta rdeči" znajo izboljšati delavski stan.
Voditeljčki socializma, postopači zapeljivi, ali vas ni sram? Zavertnik, Konda, Skubic, Majer: če bote tako lagali in obrekovali in zapeljevali slovenskega delavca, se vas bo pričela sramovati in ogibati še žival.
Da, kranjski socializem, kakor si grd in lažniv, zapeljiv, zato se te pa člani narodne jednote sramujejo, katoličani te pomilujejo.
Mihael Železnikar.
Brockway, Minn., 28. avg. — Dragi mi Amer. Slovenec: — Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu.
Naši farmarji so večina vse "pošto-kali", tako da bojo lahko že z m'at, -i-jo kmalu »začeli. Zadnji dež je naredil precej škode na žitu, tako da so vse kopice morali prestaviti. Drugo kaže dobro.
Pred kratkim nas je obiskal č. g. Ciril Zupan O. S. B. On je bil pred 20 leti prvi stalni župnik cerkve sv. Štefana. Med tem časom nas je enkrat obiskal; sedaj je gospod v Pue-bltt, Colo. Bog ga ohrani še mnogo vrsto let zdravega in veselega, da bi nas še kaj obiskal.
Šola se kmalu prične. Učitelja imamo že, za organista in učitelja, za oboje bode naš novi organist.
Oregon City, Ore., 26. avg. — Cenjeni g. urednik Am. SI.! Prosim, priobčite te vrstice v nam priljubljenem katoliškem listu. Čeravno nas je že precejšno število tukaj, se jako malo-kedaj čita kak dopis iz naše cvetoče naselbine.
Kar se tiče dela, gre nam še dosti po volji. Delamo večjidel po papirnicah, ki delajo s polno paro noč in dan. Čeravno se malo zasluži, vseeno toliko se pa le, da se dobro pre-živimo in tudi včasih ostane kak belič za "glažek" piva.
No pa tudi je že precej naših rojakov, ki imajo svoje vile. Pa bote rekli, gospod urednik: odkod pa to, malo zaslužijo, pa vsejedno imajo svoje vile. To se marsikateremu lahko posreči, če je zdrav in če pridno dela. Nikakor pa ne moremo priti do tega, ako poslušamo naše "ta-rdeče". Naši "ta rdeči" učijo ravno nasprotno: malo delaj, pa kriči od saluna do saluna Semkaj v našo naselbino se je bilo navalilo tudi nekaj naših krivih prerokov in je vladal vedno prepir, ko nismo hoteli tuliti v njih zviti rog. Sedaj so večinoma vsi šli odtod s trebuhom za kruhom v razne druge kraje. Prav imate, g. urednik Ani. SI., na četrti strani vašega lista, da vemo bolj nadrobno od naših "ta rdečih".
Naj še to omenim, da se nam priljubljenega rojaka Matija Justina 12. letni sin Viktor bori s smrtjo, namreč zelo hudo vročinsko belezen ima. Pred nedavnim časom je bil na ravno taki bolezni bolan pa mlajši sin Ciril, tako da res dosti žalosti in skrbi za skrbne, stariše. Ta bolezen se tukaj zelo pogosto oglaša, vzrok je slaba mestna voda.
H koncu mojega dapisa pozdravljam rojake po širni Ameriki, tebi pa, naš katoliški list, obilo novih naročnikov.	K. Blatnik.
jajce, se ji zopet vzbudi poželenje do kopčanja in to hoče petelinu naznaniti. To kokodakanje jim je ostalo od davno preteklih časov, ko so živele še divje in ni bilo petelinov tako pri rokah, ampak so jih morale na daleč o-pozoriti: Tukaj smo! Da je pa temu res tako, nam svedoči pri nas živeča divja kura. Vendar pa ta ne vabi petelina v bližini gnezda, da bi svojega gnezda ne izdala, ampak še le v večji oddaljenosti. Naše domače kokoši so pa na tako opreznost že popolnoma pozabile in vselej kokodakajo prav v bližini gnezda. Naše gospodinje to tudi dobro vedo in če imajo take kokoši, ki vsakokrat na kakem drugem mestu neso, jih takoj poiščejo, kakor hitro zakokodakajo. Vedo, da je kokoš znesla jajce in sicer tam blizu, kjer kokodaka.
Imeniten osel.
Pittsburgh, Pa., 30. avg. — Cenjeni g. urednik Am. SI.! Prosim sprejmite teh par vrstic v list.
Žalostna novica: danes • zjutraj ob dveh je umrl g. Frank Mravintz, tajnik društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote, eden najbolj znanih in priljubljenih Slovencev v Pittsburghu, kateri se je veliko trudil in delal za korist in napredek slovenskega naroda v Pittsburghu. Posebno pa ga bode pogrešilo društvo štev. 50 K. S. K. Jednote, pri katerem je bil že več let tajnik in eden najboljših tajnikov, odkar društvo obstoji.
Bolj natanko bodemo naznanili pri-hodnič.
Mark Ostronich, zastopnik dr.
Ena milijarda.
Ena milijarda frankov v zlatu tehta 322,500 kg in obsega 17 kuHičnill metrov. Ko bi se to zlato raztegnilo v drobno žico, bi se lahko celo zemeljsko oblo opasalo z njo krog ekvatorja in še bi je ostalo. Ko bi se komadi po 20 frankov v zlatu položili drug poleg drugega, bi dobili 1050 km dolgo zlato črto, ko bi se pa nalagali drug vrh drugega, bi dosegli višino 33,000 metrov. Da bi dvignili kup zlata v vrednosti ene milijarde, bi bilo treba 6000 močnih mož. Iz tega zlata bi se dalo vliti 22 kipov v naravni človeški j velikosti. — V srebru tehta ena milijarda 6 milijonov kilogramov in obsega 477 kubičnih metrov. Če bi se Vreme zadnjih par dni je lepo, kar krog in krog ekvatorja napravil srebrn pas, bi bil 4 mm debel. Iz tega srebra bi se dalo napraviti 636 kipov v človeški naravni velikosti. Ako bi se hotelo z železnico prepeljati za eno milijardo zlata, bi bilo treba 33 vagonov, za srebro pa 500 vagonov, ki bi stali v dolžini 3 km.
V francoskem obmorskem mestu Brest se nahaja otroško zavetišče, v katero se sprejemajo otroci mornarjev, gasilcev, orožnikov in delavcev vojne mornarice. Zavetišče nosi ime cesarice Evgenije, ki ga je ustanovila in republika je ta naslov spoštovala in ohranila. V tem zavetišču imajo tedaj osla, ki nosi iz občinske kuhinje hrano za otroke. Ime mu je Odisej. Odiseja pozna cel Brest m Odisej uživa tudi to predpravico, da sme v arsenal vojne mornarice, kamor nobeno drugo živo bitje — razen uslužbencev in straže seveda — stopiti ne sme. Na dvorišču se namreč nahaja majhna trata in ondi se sme Odisej pasti. Te dni se je pa Odiseju nekaj neljubega pripetilo. Pri orožniški straži v arse-nalu je imel službo mlad častnik, ki mu razmere še niso bile znane. Tu vidi mirnodušno prihajati nekega osla, ki se tebi nič meni nič poda skozi glavna arsenalska vrata na dvorišče. Na svojo veliko grozo in začudenje je častnik tudi videl, kako se straža niti zmenila ni za žival in jo pustila skozi. Razjarjen skoči častnik k straži in zavpije, zakaj se ne^drži predpisov. Vojak mu ves zmeden odgovori, da je ta osel državni uradnik. "To je cesaričin osel, gospod poročnik." Častnik se še bolj razljuti in pravi, da je Francija republika in ne pozna nobene cesarice. Diktiral je stražniku o-stro kazen, Odiseja pa so nevljudno zapodili iz arsenala. S tem pa Odise-jeva stvar še ni bila izgubljena. Zavzel se je zanj neki stražmojster in rekel, da ima Odisej svoj privileg ar-senalske paše zapisan črno na belem v nekem starem odloku pomorskega prefekta. Šli so in premetali cel arhiv in končno res našli dotični dokument iz leta 1882. Odisej je dobil svojo pravico nazaj in se zopet mirno pase po arscnalskem dvorišču.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, lil
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije redno največ zabave in najboljše pijače.
"Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEYAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI !
ZA
Zavarovanje
proti požaru,mali in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 | Joliet, 111.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, !»•
|llllllllillllillill!lll!lllllllll!llllliiHIIII!lllllllllllllll(lllllllllllllli g Kadar se mudite na vogalu § | Ruby and Broadway ne I pozabite vstopiti v
i MOJO GOSTILNO i
—
= - kjer botte najbolje potteeieni.' = Fino jpito, najboljia vina in tmedke.
| Wm. Metzger
j§ Ruby *nd Broadway JOLIET
Vsem Slovencem in Hrvatom P"P0' ročam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstv«' najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli'
NA SVIDENJE! P. & A. Phone 3S1-W.
Geo. Flajnik, lastni*
3329 Penna Ave.
Pittsfcur«,
ii»»»»»»»»»»»»»!
Oscar J. Stephen
IS Barber B dg. ILLINOIS.
Sob« 201 Id JOLIET,
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišč j v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pf0' t ti ognju, nevihti ali drugi p°'| škodbr.
Zavaruje tudi življenje Protl i nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notaf' j sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in ang!
i^ffi^ifi^W^ili!
se dobro prilega zaostalemu delu radi dežja.
Dragi bralci, moram h koncu, da u-rednika potrpežljivost ne mine in da bode šel dopis mimo tistega požrešnega koša. Pozdrav vsem bralcem in bralkam A\n. SI. Tebi, list, pa obilo uspeha.	John Poglajen.
La Salle, 111., 30. avg. — Cenjeni g. urednik Am. SI., prosim, natisnite ta dopis, ako prav bi bil prištevati bolj v pojasnilo onim čitalcem, kateri so či-
—Ponesrečen delavec. Neki Edward Meyers, star 27 let, se je v soboto zvečer zadušil vsled plinov med delom pri plavžu v tovarni Illinois Steel-kompanije.
— Ponarejeni čeki. Včeraj so baje trije moški poskušali svojo srečo s ponarejenimi čeki, katerih pa niso mogli spečati, ker so jim bili tajni policisti za petami.
—Indijansko poletje. Z dnem 1. septembra je spet pričela pripekati vročina in nastopilo je takozvano indijansko poletje (Indian Summer), ki obeta biti letos precej gorko. Kakor v pasjih dneh smo se potili včeraj in predvčerajšnjim.
—Joliet brez osepnic. V zadnjih petih mesecih je bilo v tem mestu dvajset slučajev osepnic ali koz, tako da je bilo več hiš pod dolgotrajno kva-rantino. Sedaj je ta nalezljiva bolezen zatrta, in Joliet je popolnoma brez osepnic.
Barberton, O., 29. avg. — Častiti g. urednik Am. SI., sprejmite ta moj dopis v naš list Am. SI.
V tukajšnji angleški farni cerkvi sv. Avguština se je poročil dne 23. t. m. g. Rudolf Žgajner z gdč. Alojzijo Re-gina. Ženin je doma iz vasi Krample, Notranjsko; nevesta je doma iz vasi Iškaloka, fara Ig. Bog daj zakonsko srečo I
Delavske razmere so še dosti dobre,
Žalosten konec slavne plesalke.
V Milanu je nedavno v največji revščini umrla bivša slavna italijanska plesalka Klavdina Cucchi. Rojena je bila v Monzi in je kot petletno dekletce vstopila v svojčas svetovnoznano plesno šolo v Milanu. Ko je štela 15 pomladi, jo je že obožavala cela Italija in kasneje cela 'Evropa. Kralji so ji pošiljali dragocene darove, med nje-
Ne Dodem na drobno razlagal, kako se Slovenci razumemo v La Salle, ven dar pa je moja dolžnost sporočati, da še precej povoljno. Le nekaj nevošč-1 nimi C'asti,ci so bili možje kakor Verdi ljivcev se je zagnalo v me ter iz trte n Gol,nod' Cavour... Rihard Wagner izvilo veliko laž, in mi začasno ukrad-|jo J'e imen°val "božansko plesalko" in
prva evropska gledališča so si štela v srečo, če so pridobila Klavdino Cucchi za kratko gostovanje. Ko je pa slavna plesalka jela veneti in se starati, so se njeni čestilci počasi poskrili in jo zapustili. Spoznati je morala, da med navidezno tako gorečimi in zvestimi spoštovatelji ni imela niti e-nega resničnega prijatelja. Dasi je njena zvezda polagoma ugašala, razvajena plesalka ni skrbela za bodočnost in si ni ničesar prihranila. Kakor hitro je izgubila zadnji angažma — je bila že tudi prepuščena največji bedi. Usmilili so se je v toliko, da so jo sprejeli v ubožnico. Tu je svojim dru-govom pripovedovala o svojih slavnih dneh in imela v njih zveste poslušalce. Ti so ji bili tudi edini spremljevalci na zadnjem potu.
lo dobro ime. Toda ta spor bomo poravnali sami pri sodniji 3. sept. t. 1 Dopisnik, ki je sprožil oni lažnivi dopis, je bil za svoje dejanje 27. avg. aretiran ter stavljen pod $700 varščine.
Ker pa gotovo njemu primanjkuje gotovih dokazov ali prič, sem v tem slučaju jaz voljan poklicati njemu na pomoč: vse tiste skebe, katere sem jaz iskal v Westmorelandskem okraju, da se pri meni zglasijo ter dobijo po $50.00 premije; dalje, vse slov. družine, katerim sem provzročil toliko bede in gorja, da jim zboljšam stanje vsakej $500.00; dalje, vse one premo-garske barone, od katerih sem imel dobro plačo, da jim povrnem za vsak 1 c $1,000.00, in to naj storijo v najkrajšem času, ker on potrebuje prič. Ako se pa nobeden ne prijavi, potem pa poživljam vse tiste, kateri ste pomagali dopisniku "Proletarcu" skovati tak grd lažnivi dopis, da si to o-gromno svoto razdelite; jaz sem sedaj ze bogat človek in vam lahko splačam v samih zlatih cekinčkih. Torej "talci "Proletarca", do danes je vam nekoliko pojasnjena laž; bolj natanko pa sledi po obravnavi.
Kdor pa želi priti za delom, mu je pot odprta, in delo se lahko dobi, samo stanovanje je bolj težko dobiti
I oliko naznanja onim, kateri so pravicoljubni,
s pozdravoAl Joseph Roštan>
Zakaj kokodaka kokoš, kadar znese jajce?
Kadar kokoš znese jajce, začne močno kokodati, nekateri pravijo tudi, da se jezi". Zakaj pa to? Morda hoče opozoriti gospodinjo, da je znesla — jajce? Ne, gotovo ne. Morda pa s tem naznanja kako bolest, morda veselje? / Tudi ne. Zakaj pa potem kokodaka? brez vzroka gotovo ne. S svojim kokodakanjem edino kliče in vabi petelina. Temu seveda še ne misli naznaniti na ta način veselega dogodka, da je znesla jajce, vzrok tiči vse drugje. Kakor hitro je znesla
Izvinjenja - Okorele sklepe - Odrge jj
s
so hitro olajšane z hitro rabo
Severovega Gothardskega Olja 1
----sns
(Severa's Gothard Oil)	W
m
katero je najboljše mazilo za lajšanje vsakovrstnih ^ bolečin: Zoper revmatizem, pokostnieo, bolečine hro- ^ mosti, nevralgijo, otekline, boločine v prsih, straneh ^ in hrbtu, ne boste našli boljšega sredstva nego je Se- g verovo Gothard sko Olje. — Cena 25 in 50 centov. S

Severova Družinska Zdravila s" varnost vam i vašemu dom11. Lahko se zanesete nanje.
Ali imate zabasan nos?
Povzroča ga katar sluzne mrene nosnih prehov. Namažite prizadete delo s
SEVER0V1M MAZILOM ZOPER KATAR
(Severa's Catarrh Halm)
ki razredči sluze ter s tem naredi dihanje lahko. Priporoča se zoper nosni katar, seneno mrzlico,	j
v glavi, ki so učinek, kakega razdraienja zračnih prehodov. — Cena 25 centov
s*aja

»»» » »»» »Hi SSSS1SS » » !li!ff J* || »
S Ali imate zapeko?
..,,, Ako jo imate, potem je ne zanemarjajte. Ozdravite jo ta S$3	ker lahko postane kronična. Uživajte
• t
m
Ki
m
Severove Jetrne KroglM
2S5 »
S
(Severa's Liver Pills)
W	k jr>'lfl I
kot navedeno v navodilu. Ne ščipljejo ali grizejo, ampaft
Naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. Ako jih lie delujejo. Priporočajo se zoper otrpla jetra, zapeko, morete dobiti, naročite od nas. » težko prebavo in razne druge jetrne neprilike.
W. F. Severa Co.
CEDAR
RAPID*
IOWA
'Jon . ** Pa
5; le
Vij

— "Hrvat" o hrvaško-slovenskem katoliškem shodu. Osrednje glasilo vrhovne uprave stranke prava za vse hrvaške dežele, "Hrvat", prinaša v številki od dne 14. avgusta uvodni članek o hrvaško-slovenskem katoliškem sho du. Med drugim pravi: Ta shod bo veličastna manifestacija katoliške in narodne zavesti plemenitega slovenskega naroda in obenem posvetitev hrvaško-slovenskega narodnega bratstva. Odnekdaj so Hrvate in Slovence tesno vezale vezi jezika, krvi in skupnih narodnih in verskih koristi. In nikdar v vseh časih se Slovenec ni izneveril Hrvatu, marveč je zvesto stal ob njegovi strani v žalostnih in veselih dneh. Že v času, ko je junaški vojvoda posavske Hrvatske, Lju-devit, napel vse narodove sile, da zru-S1 jarem tujega nasilnika, se je v njegovih vrstah boril cvet slovenskega Plemena iz korotanskih planin. Ob turškem navalu, v glasoviti bitki pri Sisku leta 1593., ko je bila zlomljena »i nazaj potisnjena turška sila pod Hasan-pašo, so se s hrvaškim banom Tomom Bakač-Erdoedyjem in njegovimi junaki ramo ob rami borile kršne čete čvrstih Slovencev iz sredine Kranjske pod vodstvom grofa Auers-Perga. In za časa ilirskega gibanja so nam Slovenci dali Majerja, Davo-nna Trstenjaka in nepozabnega Stanka Vraza. Vse te spomine nam osveži katoliški shod v Ljubljani. Na tem shodu bo slavila svoje slavje dvojna misel: katoliška in slovensko-narodna. Verni slovenski narod je iskreno vdan tvoji duhovščini, ki je izšla iz njega samega ter se povsem posvetila delu za njegov blagor. V skrbi za njegovo raoralno vzgojo na verski podlagi ni zanemarila niti njegove svetne izobrazbe in mu posvetila vse svoje obsežno znanje. Delovala je na znanstvenem in gospodarskem polju in vztrajno in dosledno izvedla njegovo gospodarsko organizacijo. Potom družbe sv. Mohorja in svojih ljudskih listov je dosegla, da se more danes Maloštevilni slovenski narod šteti med najizobraženejše in najnaprednejše .Narode v habsburški monarhiji. Slovenska duhovščina je prepojena z duhom pravega katoličanstva, ki je odlikoval duhovščino irskega naroda. Zato ni čudno, da se je takorekoč celokupni slovenski narod zbral krog nje in krog odličnih svetnih ljudskih vpdi-_e v S- L. S. Stranka prava sicer ni erska stranka, vendar je prvič res, da y° V velikem delu tvorijo možje, ki imajo sam. pozitivno katoliško versko Prepričanje, drugič je pa njena dolž-°st, da kot narodna stranka računa s Pozitivnim dejstvom, da pretežni del »rvaskega naroda pripada katoliški e" ter brani in podpira tudi verske gristi svojih katoliških pristašev. S «ga stališča stranka prava iskreno Pozdravlja najnovejšo manifestacijo atohske in narodne misli naših bra-l°v Slovencev.
v Počitniški sestanek dunajskih Slo-encev je uspel nad vsako pričakova-j C siJajno- Krasno vreme, s katerim f bil Bog pri vseh treh počitniških na *nkih- ki so se dosedaj vršili, du-Jskim Slovencem nenavadno, naklo je privabilo dne 11. avgusta v g] es°vo precej čez sto dunajskih
hov^nCeV 'n Slovenk in Pa toliko nJ''" Pro'1 13ri^ate'jev in znancev, da je bila k0 ^trana božjepotna cerkev skoro ta-boij;aPolnjena k°t pri nedeljski službi
je pa , Na Velikega Šmarna dan in pQU.a toča po statenberški dolini V2e] Jagodniku. V vinogradih je UniylaP0.lovi.co Pridelka- Po Polj" je U v , . st' ajdo. — Toča je napravi-4ne . asi Samatorica, občina Horjul, I>0Sep avgusta škode nad 18,000 K. Pri(iei.'111 so un'čeni vsi poljski «o , V' ^ 'ožena je prošnja za držav-p°Qporo.
ie 0r°*nička postaja v Vodmatu se umestila v Spodnjo Hrušico, po-na Viču pa v Kožarje.
bli,
r- Šte
i,ansl evil° šolarjev v Ljubljani. Lju-v meščanske in ljudske šole je
Prpt i	lil ijuuskc suic JC
»tok m letu obiskovalo 5693 o-l«m'škT • "jimi 5008 slovenskih, 610 Soys ; , 111 75 drugih narodnostij; obVp, °obveznih i» 618 nič več šolo-ve2mh; 5390 jih
lilo ° ,Zunaj mesta; 5282 jih je ho-ttianj ■ zel° Pridno, 299 pridno, 105 bil0' Prul"°- 7 zanikrno; 4886 jih je
je stanovalo v me-
44 je , . VlsJ! razred sposobnih, 763 ne, rjm '° neizprašanih; 5629 jih je bije ijji lsk°"katoliške veroizpovedbe. 47 0 evangeljcev 87 drugih ver.
^ Nakup umetnin. Magistratni gre-Jaltop''-. nil nakupiti iz razstave v 140q ''Cevem paviljonu umetnin za Po s r°n- Gosp. Jakopiču da občina sklepu magistratnega 'ion • , njeKovim stroškom za pavi-
Pavi• 2000 K> Nadeiati se "Jon stalne letne subvencije.
^a dr. Kušarjevo mesto v Kranj
Loko prostoren in eleganten avto, se je osebni promet izdatno pomnožil. Domači izvoščki so — kar je umevno — sicer nevoljni na to brezkonjsko a naglo vprego, pa kaj se če. Vsakdo se najraje posluži komodnih, brezpraš-nih in brezmušnih prevoznih sredstev. Ko bo dograjena nova cesta, ki je sedaj v delu, bo Škofja Loka zopet dokaj pridobila. Nova cestna zgradba, kakor tudi stavba krasnega mostu lepo napreduje. Pogostno deževje je seveda v napotje. Dobe se pa ljudje, ki jim nova cesta daje povod, da se hudujejo nad posameznimi osebami, ki imajo največ zaslug, da se bo to prepotrebno podjetje vendar enkrat izvršilo. Umevno je, da posestnikom, ki jim bo cesta prerezala travnike in njive, to ni posebno po volji; toda treba se je malo ozirati na splošnost in na občno korist, ki jo bo imelo škofjeloško mesto, okolica ter cela poljanska in selška dolina. Promet na tej cesti bo naravnost ogromen. Enako neutemeljeno nevoljo in pa nemo-dro konservativnost so kazali nekateri posestniki takrat, ko se je izdeloval načrt za gorenjsko železnico, in zato je škofjeloški kolodvor oddaljen dobre četrt ure od Škofje Loke.
—	Proslava cesarjevega rojstnega dne v Ljubljani. 84. cesarjev rojstni dan so zjutraj naznanili topovski streli z Gradu, nato je bilo ob 6. uri slavnostna budnica. Ob 8. uri so čete ljubljanske garnizije prikorakale v Zvezdo k sv. maši, ki jo je daroval vojaški kurat č.g. Maračič. Sv. maši je prisostvoval tudi deželni predsednik in več drugih civilnih dostojanstvenikov. Po službi boji je ekscelenca podmar-šal Kussmanek 21. v to opravičenim častnikom, vojaškim uradnikom in as-pirantom iz armade in domobranstva lastnoročno pripel spominske križce 1912-13. Po paradi pred divizionarjem je vojaštvo odkorakalo nazaj v vojašnice. Častniki so imeli v Unionu slavnostni obed. — V stolnici je stolni prošt Sajovic ob 10. uri opravil slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo, ki so ji prisostvovali ekscelenca deželni predsednik baron Schvvarz s številnim uradništvom, častniški zbor z eksce-lenco divikom na čelu, deželni glavar dr. Šusteršič z deželnima odbornikoma dr. Peganom in dr. Zajcem, župan dr. Tavčar z več obč. svetniki, zastopniki odvetniške in trgovske-obrtne zbornice kakor tudi številnih drugih društev in korporacij. Po sv, maši so se pri dež. predsedniku oglasili: v imenu dežele Kranjske dež. glavar dr. Šusteršič z dr. Peganom in dr. Zajcem, v imenu Ljubljane župan dr. Tavčar, v imenu odsotnega knezoško-* fa in duhovščine generalni vikar Flis, predsednik trgovske in obrtne zbornice itd. in prosili, da na najvišje mesto sporoči vdane čestitke in zagotovila neomajne zvestobe in vdanosti.
—	Smrtna kosa. V Kropi je umrl Blaž Kralj, posestnik, črevljar in cerkveni ključar, v 81. letu." Črevljar je bil 67 let, cerkveno nebo je nosil 50 let, cerkveni kljitar je bil 37 let. Bil je mož poštenjak stare korenine. — V Ljubljani na Zkbjaku št. 12 je umrl g. Anton Štrukelj; deželne prisilne delavnice nadpaznik! v p., star 77 let. — Na Gočah je uma posestnik g. Jožef Habe, star 57 let — V Ljubljani je umrl c. kr. logar \j pokoju Avgust Logar. — Umrla je ga. Marija Ludvig, posestnica v Ljulijani.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Potočnik, tovarniški delavec, 26 let. — Ivan Zupan, poljsti dninar, 57 let. — Jurij Jarc, mestni ubožec, 67 let. — Marija Antonija Herman, hči postrež-nice, 5 dni. — Helena Vesel, bivša služkinja hiralka, »5 let. — Josip Šti-mec, užitkar, 56 lej —Franc Kostanj-šek, pečarski pomijčuik, 43 let.
—	Utonil je sed^ndesetletni Matevž Sojer iz Doba. Ene 11. avg. popoldne je šel s konjun po pesek na Bistrico, kjer se mu ie menda konj spla-šil. Konja, ki se j; s plavanjem ubranil, da ga ni deroči voda odnesla, so ljudje komaj živeli rešili, voznika je pa deroča in močja narasla Bistrica odnesla naprej, prtlen so prišli ljudje na pomoč. Dobili so ga šele drugi dan zjutraj blizu Lana.
—	Samoumor. Ine 17. avg. okoli 8. ure zvečer se jejr Cerkveni ulici št. 21 v Ljubljani s cijmkalijem zastrupil 201etni krznarski pomočnik Alojzij Gorjup. Nalice nista je prišla policijska komisija, kitje odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Fant je bil popoldne še v veseli dt^žbi, od katere se je poslovil in povoal, da ga več ne vidijo. In tako si je tudi zgodilo. Govore, da je vzrol samoumora strah pred vojaščino, a tavest ni avtentična.
—	Deželnemu odborniku Robiču se je stanje zopet nekoliko izboljšalo. K bolniški postelji svojega očeta je do-šel v Varaždinske Toplice njegov sin dr. Hugo Robič, ki je zdravnik na Dunaju. Najbolj občutno je kap zadela desno ramo, katera je popolnoma ne-občutna. Bolnik še tudi govoriti ne more, vendar upajo, da Se mu zopet povrne zgovor. Bolnik je star že 72 let. Bil je dozdaj še izredno čvrst. Nihče ni mislil, da je že tako v letih. Vsekako je nenadna bolezen g. Robi-ča za Slovence hud udarec. Upanje pa gojimo, da se mu zdravje zopet povrne.
—	Otvoritev novega mostu. Novi dravski most v Mariboru je bil slovesno otvorjen dne 23. avg. t. 1. K otvoritveni slavnosti je prišel tudi član cesarske rodbine, nadvojvoda Friderik.
—	Hoch Hohenzollern! Mariborska "Straža" z dne 16. avg. piše: "Mar-burgerca" in zagrizeno mariborsko nemštvo agitirata in hujskata, naj se k otvoritvi novega mostu okrasijo hiše samo z vsenemškimi barvami — frankfurtarcami. Cesarskih in štajerskih zastav ti veliki patrioti, ki skušajo tudi ob tej priliki nas denuncirati, ne marajo. Frankfurtarce so znak vsenemštva, vsenemštvo je istovestno s hohenzollernstvom, hohenzollern-stvo je pa dedni sovražnik Habsburža-nov. Pozdravljati habsburškega princa z barvami pruskega vsenemštva, je tedaj skrajno netaktno in neokusno, da ne rečemo grobo izzivanje. Preprečiti tega pa nam ni mogoče, ravno tako kot ni naša naloga preiskovati, kako se bo c. kr. namestnik, ki je odgovoren za sprejem cesarjevega odposlanca, počutil v senci frankfurtaric. Naš pi. Weiss se bo gotovo dobro.
—	Ormož, 14. avg. Ptujski "Štajerc" v hudičevi koži. V soboto zvečer, v temi, ko je hodil okoliški črevljar Stojnko iz Ormoža v Pavlovce domov mu je prišel na križpotju izven Ormoža v hudiča našemljen človek nasproti in je pozval Stojnka na dvoboj. Stojnko se je živega vrageca v začetku res prestrašil. Na glavi je vragec nosil larfo z rogami, v ustih pa žarečo gobo, veliki stari kožuh z dvema kravjima repoma in v rokah veliko prek-ljačo. Na prvi mah torej vragecu res ni bilo težko, prestrašenega Stojnka — ki še povrh niti pipca ni imel pri sebi — spraiaji pod sebe-in ga božati s svojimi vražjimi kremplji. Stojnko je že mislil, da mu bije njegova zadnja ura, vražec ga je namreč davil z vsemi močmi in še povrh spuščal takšen smrad od sebe (smrdelo je od šnopsa in starega, od podgan in druge golazni parfumiranega kožuha). Končno pa se je Stojnku le posrečilo, se izviti iz vražjih krempljev in spraviti hudobo pod svoja kolena. Da sedaj Stojnkove pesti niso prizanašale hudobcu, je umevno. Namikastil je hudobca po čeljustih, da se mu je žareča goba zaletela v goltanec. Končno je hudobec, ne da bi se še Stojnku tu posrečilo, ga spoznati, pobral svoja pasja kopita in zbežal, kar so ga noge liesle, v bližnjo goščo. Dokument hu-dobčeve identitete pa ima Stojnko vsekakor v rokah. Ko sta se po zemlji valjala in degmala, je hudobcu padel iz žepa ptujski "Štajerc", na katerem je zapisano ime znanega štajer-čijanca. Stojnko je vtaknil srtirdljivca v žep za osvedočbo, ker stvar preiskuje orožništvo in ni vraga, katerega bi sedaj orožniki ne našli. Ko se bo posrečilo, spraviti lutdobca-dvobojnika na zatožno klop. poročamo njegovo ime, ker ptujski "Štajerc" bo gotovo vesel, zvedeti kaj več o tem, kar njegovi, v hudobce preoblečeni šnopsarji naokrog počenjajo.
—	Smrtna kosa. Umrl je učitelj na Ponikvi g. Franjo Horvat. — Na Tez-nu je nepričakovano umrla 401etna posestnica Marija Seveder.
proti domu; na cesti, ki je bila od dežja zelo razmočena, je pri vasjave-ški kapelici, kjer je hud klanec, padel s kolesa in priletel na kamen na nižje ležečem polju, kjer je obležal. O mraku so ljudje našli na cesti klobuk in kolo in nato še kaplana, ki je ležal v mlaki krvi. Prenesli so ga v Sv. Lovrenc, kjer je tekom noči izdihnil. Star je bil šele 26 let.
— Ponesrečil je v tirolskih gorah inženir in strokovni učitelj Mitter-mann iz Beljaka, navdušen in previden turist, in sicer na Selli. Bil je takoj mrtev.
—	Grozna nesreča. Živa zgorela. V Dekanih je 381etna soproga finančnega respicienta Terezija Vovk pripravljala kavo na špiritovem plamenu. Pri tem pa se je aparat prevrnil, goreča tekočina se je razlila po Vovkovi in je plamen zažgal njeno obleko. Kakor zblaznela od strašnih bolečin je klicala na pomoč. Hišni ljudje so tudi res prihiteli, pogasili plamen in jej skušali ublažiti strašne bolečine. Potem so jo prepeljali v Trst v mestno bolnišnico, kjer so jo položili v permanentno kopelj. Toda vsa prizadevanja zdravnikov jej niso mogla pomagati. Revica je izdihnila ob pol 10. uri zvečer.
—	Renjikolo — slepar. Iz Pulja je izginil G. B. Costa, ki je bil prišel pred časom iz Napolja v Pulj — brez denarja ustanavljat razna podjetja. Costa je ogoljufal Puljčane za okroglo 100,000 K. Nekega drugega renj-kola, ki je bil pri Costi za knjigovodjo, so še pravi čas prijeli.
—	Polna glava sekanca. V puljsko deželno bolnišnico so sprejeli deklico Veroniko Gregoričevo iz Buzeta. O-trok ima v glavi polno sekanca in njen oče je pojasnil, da je slučajno padla s sekancem nabita puška tako nerodno, da je šel naboj dekletu v glavo. Otrok pač glede na hude rane ne more okrevati.
—	Tepen oficir. Dne 17. avg. pop. je stal neki nadporočnik bosenskega pehotnega polka pred "Excelsior Palace" hotelom. V tem trenotku pa se je pripeljal pred glavni vhod lep avtomobil, iz katerega je stopila mlada dama z mladim gospodom. Na pol pijanega oficirja je lepa dama takoj zbodla v oči. Takoj je izustil par čisto neprimernih besed. Še predno je mogel pristopiti gospod, je dobil oficir par izdatnih klofut od dame, ki se je umaknila takoj nato v restavracijo.
—	Umrl je dne 18. avg. v Solkanu vpokojeni profesor J. Makuc. Bil je somišljenik S. L. S. in boritelj za treznostno gibanje.
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400

r°Vn5u° preselil odvetnik dr. Janko faseij k; tud' dr' Janko Šavnik se ne v Kranju, marteč v Trstu.
— Grofica Marina Bolza, ki jo je dne 18. avg. na Djiaju baje iz jeze pri njenem ljubimc^gardnem stotniku Eisenkolbu ustrelilsluga Jankubovič, je rojena v Ljubimi, in sicer leta 1881. Bila je hčiBtotnikove vdove vdove Viktorije grcice Bolza, ki zdaj Iz Šk0f;e t 0 ..	. stanuje na Dunaju, imela je še dve
Stisko postaio Trt VOZLmrd\-eT' °',a Sama jclužila v Budi.npe-Postajo Trata in Škofio I šti kot družabna da,a.
HRVATSKO.
—	Iz Slovenskega Korotana. Neki rojak piše: V začetku avgusta sem se peljal preko Jesenic na Koroško. Na celi progi od Podroščice pa do Celovca nisem čul iz izprevodnikovih ust slovenskega naziva postaj, ampak vse samo v nemškem jeziku, dasi so vse rečene postaje tudi s slovenskim besedilom označene. Isto sem opazil tudi na poti nazaj. Torej to ni posamezen slučaj, ampak se našega jezika pravice dosledno tako prezirajo. Priliko sem imel govoriti z dvema koroškima kmetoma, ki sta se peljala iz Svetne vasi v Bistrico v Rožu. Pravila sta mi, da so izprva izprevodniki pač tudi v slovenščini klicali postaje, ali zdaj se noben izprevodnik več ne zmeni za to. Izprevodniki ne postajajo tako menda na svojo odgovornost, ampak imajo tako naročeno od zgoraj. Treba bi bilo v državnem zboru izpre-govoriti o tem nezaslišanem nemškem postopanju. Zakaj pa izprevodniki gorenjske, dolenjske, kamniške in vrhniške železnice kličejo notabene po čisto slovenskih tleh postaje tudi v nemškem jeziku? Ali nismo vsi podaniki ene in iste države, z enimi in istimi dolžnostmi in pravicami! Quous-que tandem?
—	Kaplan s kolesom smrtno ponesrečil. Kaplan pri Sv. Mohorju na Koroškem, Jurij Rieder, se je dne 14. avgusta peljal s kolesom iz Visprija
—	Vidmar v Zagrebu. Avijatik Vidmar je priredil v Zagrebu več javnih krasno uspelih poletov.
—	Prodaja sadja v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je sedaj začela prodajati tudi sadje in primerno uredila cene na sadnem trgu. Prekupčevalci so radi tega zelo hudi.
—	Stanje ljudskih šol na Hrvaškem. Koncem šolskega leta 1911.-12. je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji 1620 ljudskih šol, in sicer 1496 javnih in občih, 48 javnih konfesionalnih in 76 zasebnih. Po učnem jeziku je bilo 98.59 odst. hrvaških ali srbskih, 1.07 odst. nemških, 0.07 odst. mažarskih in 0.27 odst. slovaških ljudskih šol. Gradbeni in vzdrževalni stroški za ljudske šole so znašali 7,504,971 K; učiteljskih moči je bilo 3114.
—	V obrambi matere ubil očeta. Ri-sto Pajin v Mokrem v Bosni je bil hud pijanec in je grdo delal s svojo ženo. Ko je te dni zopet pijan začel biti ženo, je priskočil materi na pomoč še nedorasli sin Stevo, ki je v boju očetom potegnil nož in večkrat zabodel očeta, ki je vsled ran umrl. Ne srečnega fanta so zaprli.
Škodljivost visokih peta na črevljih.
Bazelski zdravnik dr. Huebscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti peta na črevljih, kakor jih sedaj nosijo ženske. Pri nenaravni legi v takih črevljih morajo mišice vsega telesa naporno delovati, kar zlasti škoduje trebušnim organom. Velik del nad-ležnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta, zakaj hoja v takih črevljih silno hitro utrudi. Vojaki takih črevljih ne bi mogli korakati.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson St*.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21
«u cm± b vctf3H tate« so mm m,
REVMATlZMtf	SLABOSTIH t ČLENKU
HROHOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH B0U93W
BOLESTI . KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU
bolestih . Členkih vnetju oprsnb hrba
NEVRALGIJI, PROTTNU PREHLAJENJU OTRPLOSTI Ufic BOLESTIH » IHJJM SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH . KRl&l HUDEM KASUU
JOS. J. PLESE
Mesnica p Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
se
Postrežba naj bolj a.
Dobro došli!
BUTTER
KRUST KRUH
To je čista hrana dobra za vsaka usta.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cilii več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYQ
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdlia.
Joliet Slovealc Bottling Co.
913 Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
rim
A. I
NEMANICH, predt. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag*
''v tf^PjliR -j^v,■. ;■/■
'	1	M

GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. leU 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa pt našega potovalnega zastopnika.	^
> J^l	vl■	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
»■iiiiiiiminiimiimmiii»iinnimi»iiiiilnil»llHMl
Amerikanski
Ustanovljen 1.
Slovenec
1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem ^omu 1006 N. Chicago St. joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOI-EDAR.
7.	sept. Nedelja	Albin, škof.
8.	" Pondeljek	Rojstvo M. D.
9.	" Torek	Korbinijan, škof.
10.	" Sreda	Imenov. Marijino.
11.	" Četrtek	Prot. in Hijacint.
12.	" Petek	Macedonij, škof.
13.	" Sobota	Virgilij, muč.
raj brez sadu, le cerkev je ostala vedno enako močna in neomajana. Kljub temu, da so jo preganjali z ognjem in mečem, ona še stoji, kljub temu, da so se v njo zaganjali krivoverci in jo hoteli oropati te ali one verske resnice, je ona ohranila vse in ne ene ni izgubila. Sloveči P. Seguen piše o cerkvi: "Preganjanja jo krepe, zgube jo bogate in nemiri povzroče to, kar povzroče viharji morja, čistijo jo."
Ali moremo imenovati to nevpoglji-vo, to nepremagljivo vstanovo človeško delo? Ne, to ni mogoče, marveč pripoznati moramo, da je cerkev božje delo, da je ona ono kraljestvo, o katerem prerokuje Daniel: "Tiste dni bo nebeški Bog obudil kraljestvo, katero ne bo razdejano na vekomaj." (Dan. 2, 44.) Velikanske pridobitve Kristusove zlasti po njegovi smrti primerja eden največjih vojskovodij s pridobitvami in zmagami najimenitnejših vojevnikov vsili časov. Napoleon ponižan in spokorjen na otoku sv. Helene namreč pravi: "Vi govorite o Cezarju in Aleksandru, o njih zmagah, pridobitvah in o navdušenju, katero so znali zbujati v srcih svojih vojakov. Pa koliko časa pa je trajalo kraljestvo Aleksandra Velikega, koliko časa navdušenje za Cezarja? Nekaj časa.. . Vse to je odvisno od vojne sreče. Ko bi ne bili ostali zmagovalci, bi bilo vse to še za čas njih življenja minulo. Ali si morete misliti vojskovodjo, ki bi mogel svoje vojake tako prikleniti na se, da bi mu ostali vdani tudi tedaj, ako nima denarja, da bi jih plačal in ako nima ničesar več, kar bi jim mogel obljubiti? Truplo vojskovodje Turen-ne je bilo še gorko, ko so se njegovi vojaki popolnoma vdali Monteculiju. In mene? Moji vojaki so me pozabili še za časa mojega življenja, kakor Kartažani Hanibala. Ena sama nesreča, ki nas zadene, vzame nam nebroj častilcev in prijateljev. Koliko Jude-žev sem videl krog sebe!
"Minuli so narodi, podrli so se troni, cerkev pa še stoji! Kje je ona moč, ki vzdržuje cerkev, da vstraja kljub vsim napadom in vsemu zaničevanju sveta? Katera je ona roka, ki je vzdrževala cerkev, da je mogla vstrajati kljub vsim viharjem osemnajst sto let?"
Roka, ki zdržuje cerkev, zakladnico resnice, je vsegamogočna roka božja!
REV. JOS. POLLAK.
KAKO SKRBI KATOLIŠKA CERKEV ZA REVEŽE?
VZTRAJNOST IN TRPEŽNOST NAŠE VERE.
(17. nedelja po binkoštih.)
Naša sv. vera se ni le naglo razšir-jevala, marveč ona je ostala tudi neomajana kljub vsemu preganjanju in zatiranju. Zob časa, krutost in premetenost njenih sovražnikov je niso mogli omajati, niso mogli vničiti. Prav to je zopet dokaz za njeno božje poslanstvo.
Kar je človeškega in posvetnega, je minljivo in spremenljivo. To kar je nekoč cvetelo in vspevalo, kar je bilo navidez nerazrušljivo, je premagal in vničil glodajoči zob časa.
'Ako se oziramo po svetu, zapazimo ipnogo razvalin kot dokaz o minljivo-
so rodovi,
V	rokah imam Dr. Ratzingerjevo knjigo: Geschichte der kirchlichen Armenpflege, iz katere vam prijavim samo nekaj podatkov.
V	samostanu Corbie so bile vpeljane posebne določbe za reveže.
Za delo nesposobni in stari siromaki so bili vzprijeti v ta samostan, kjer so za nje skrbeli. Menihi so revežem v okolici dajali drv, obleke, platna, posod in drugih raznoterih potrebščin. Vrh tega je moral samostanski vratar gotovim revežem dati najmanj hleb kruha, kolikorkrat so prosili; smel pa je dati tudi več, če mu ni primanjkovalo. Ta samostan je imel tudi gostišče za popotnike, v katerem se je postreglo vsak dan 12 tujcem. Če pa se jih je zglasilo več, pogoščeni so bili tudi ti. Trije menihi so stregli v gostišču.
Ta samostan je vzdržaval tudi bolnico za okolico. (Str. 214.}
Nemški redovniki v Mariboru so nasitili vsak dan 700—800 revežev, ob nekaterih dneh celo 1000.
V	Kremsmuenstru so vsak dan postregli veliki množini; 10. decembra vsakega leta je pa dobilo hrane ali denarne podpore od 20 do 30 tisoč ljudi. (Str. 476.)
Cistercijenski samostan v La Trappe je redno podpiral nič manj nego 3 tisoč revežev v okolici; vrh tega je dobil
urednički hočejo dobro le sebi in zategadelj hočejo vaš denar.
Ali ste tako kratkovidni, da ne poznate njih nakan? Ali ste res tako bedasti, da se v narodni jednoti klanjate Zavrtniku, ki bi najraje požrl vse katoličane?
Prav imata Zavrtnik in Konda, le oskubita take topoglave katoličane! Enkrat se bodo že izpametovali! Čim bolj jih izžemata, tem bolj se bodo iz-treznili — zapeljanci!
Le po njih denarju — vi-dva se pa lepo debelita!
Kaj so vsa socijalistična društva proti eni sami Vincencijevi družbi!
Družbe sv. Vincencija so po svojem izkazu samo 1. 1897 nabrale do 13 mi-ljonov frankov v podporo revežev brez razlike vere in narodnosti, za grajenje in vzdržavanje sirotišnic, delavskih gostišč, zavetišč, šol, ljudskih kuhinj i. t. d.
Da katoličani in katoliški "farji" re vežev ne tolažijo le z nebesi ali praznimi socialističnimi obljubami, ampak za siromake sežejo v žep bolj globoko kakor pa Zavrtnik, Konda, Ahasveri in drugi proletarijatski osrečevalci in prilizovalci delavcev, izpričuje nam francoski list "Figaro" (april 1898.). Ta časnik trdi, da dela katoliška dobrodelnost v Parizu res čuda.
Ena sama taka Vincencijeva družba podpira na različne načine 150 tisoč revnih otrok; več drugih družb oskrbuje 60 tisoč sirot; družbe za varstvo imajo v oskrbi 20 tisoč otrok; družbe sv. Vincencija hranijo 100 tisoč družin; ena sama taka družba odda revežem v enem letu 2 milijona obedov; druga enaka družba obišče v letu 180 tisoč ubogih ljudi.
V	celej Franciji, pravi "Figaro", je 4000 Vincencijevih družb. Koliko dobrega store samo te družbe po celej Franciji! In kaj še le po celem svetu! Tako Figaro. A vkljub temu ostane še mnogo bede; kajti tudi največa in najpožrtvovalnejša milosrčnost katoličanov in farjev ne more vseh ran zaceliti, ne more otreti vseh solz, katere ljudstvu provzroča krivičnost in izko- nepodkupni riščevalnost v gospodarskem in družabnem živenju.
Kakšno plačilo prejemajo od. sveta ti t^".' dobrodeljni zavodi?	1
V	Franciji vladajo ministri-brezver-ci taki, kakoršen je Zavrtnik; ministri-svobodnomiselniki takšni, kakor je Konda; ministri-socijalisti taki, kakor-
veča na svetu in premore 3 milijarde v zlatu in srebru; on je gospodar največjih železnic in parnikov. Za pariško občino je on največji posestnik zemljišča in hiš v Parizu; njegovi gradovi so raztreseni po vseh pokrajinah. Francozki Rotšild ima v Franciji nič manj nego 450 tisoč akrov zemljišča. Ko bi se to velikansko zemljišče odmerilo družinam, dobilo bi 11,250 družin po 40 akrov.
Od tega velikanskega zemljišča si je Rotšild odločil 175 tisoč akrov za lovišče.
In ta bogataš, ki mu ga ni zlepa para na svetu, je zvezan s socialističnimi voditelji. Pomislite, delavci! To bo denarja za uboge trpine, kaj ne, ker socijalistični voditelji ga bodo prijeli v strah in ga prisilili, da bo odstopil delavcem in siromakom nekaj svojega premoženja in dobička! A se preklicano motimo. Svobodnomiselna in socijalistična francoska vlada, ki je o-kradla in iztirala največe dobrotnike revežev, pusti Rotšilda še dalje odirati in izkoriščevati delavstvo in Rotšildu se godi prav dobro.
Zakaj pa svobodnomiselni in socijalistični voditelji drže z Rotšildom proti blagru delavcem? Rotšild je zlato tele, ki je molijo. Ta zlati malik večkrat kaj podari tem voditeljem, da molče ali vsaj ne hujskajo proti njemu; Rotšild je lastnik in podpornik mnogih socijalističnih listov, ki se torej ne upajo pisati proti njemu za blagor delavcev. Ti hinavski prijatelji delavcev so plačani od Rotšilda, da ničesar ne pišejo in javno ne govore proti njemu; in plačani so od delavcev, ker na socijalističnih shodih u-drihajo po kapitalistih, česar pa seveda ne objavijo v listih in vse — zaspi; delavci so pa osleparjeni od obeh in od nikogar nič ne dobe. Socijalistični svobodomiselni voditelji leže skrivoma v prahu pred zlatim Rotšildom, delavce pa za nos vodijo.
Svobodnomiselniki so sleparji.
Porečeš morebiti: Naši slovenski socijalistični listi so pa neustrašeni in in strahovito udrihajo po kapitalistih. To je zator da vas sleparijo in lože skubejo«za naročnino. Koliko so ti pa priborili ti listi? Nič! imaš od tega? Nič! Zakaj nič?
! Kateri kapitalist jih pa bere? Kateri
kapitalist jih razume? Kateri kapitalist se boji Zavrtnika in Kondeža? Ali ste res tako nespametni? Korist imata le Zavrtnik in Konda, vsi drugi pa nič, sna sta Zavrtnik, Konda & Co.	j ker ti listi niti ne pomagajo delavstvu.
Kakšno plačilo in zahvalo so želi niti ne škodujejo kapitalistom. Rotšildi "farji in nune" za te revežem izkazane je tako velik svobodnomislec in brez-
dobrote od te brezversko-svobodno-miselno-socijalistične vlade? Plačilo? Svobodnomiselnike in socijalistične voditelje so obhajale skomine po tem dobrodeljnem premoženju, ki je bilo od farjev in nun priberačeno iu.podarjeno od radodarnih rok samo za siromake in reveže. Toda, kako si prilastiti premoženje, od katerega so živeli
verec kakor sta Zavrtnik in Konda.'™ Zato pa brezverni Rotšild svobodno misli, svobodno delavce izkorišča in odira,, jim svobodno zaslužek krati ravno tako kakor tudi brezbožnika Zavrtnik in Konda svobodno mislita, svobodno delavce skubtjta, sleparita in varata z lažmi. Geslo Rotšilda, Zavrtnika in Kondeža je: Dosti vzeti, pa
reveži? Svobodnomiselni in socijali- nič dati,' za delavca nimajo drugega stični voditelji so rekli delavcem: "Ta nego dolg jezik. Svobodnomiselniki
objestna "farška in samostanska dru-hal ima premoženje vredno tisoč milijonov ali eno milijardo. Delavci, mi svobodomiselci in socijalisti vam želi-
in socijalisti nimajo ne volje, ne prostosti, ne neodvisnosti delavcem res pomagati, ker oni so sužnji kapitalistom in le-ti ž njimi delavce krotiviči-
mo dobro, ker smo edini vaši prija- jo in tlačijo, izkoriščajo in odirajo, tra
pajo in trapijo in jim zatirajo pravico in svobodo. ■Svobodnomiselci in socijalisti so pravi pravcati krvosesi in pijavke, ki se rede od krvavih žuljev delavcev^.
A mojstri so pa. tudi, ker ne zna nihče tako skubsti in ciganki delavce kakor socijalistični voditeljčki in svo-bodnomiseljni urednički slovenski. Živeli!
ti vsega človeškega. Minuli
kraljestva in države; da, celo sporne-j podporo vsakdo, ki je potrkal na vrata, niki, ki imajo kljubovati tisočletjem,' (Str. 491.) Kakor nekdaj, tako delajo selili advokati administratorji in graf-
telji. Nikar se torej ne ustavljajte, če te krvosese in pijavke, ki se rede od vaših krvavih žuljev, iztiramo iz Francije in prodamo njih premoženje; ker izkupiček, to je tisoč milijonov podarimo za stara leta vam delavcem. Delavci, ali vam nismo res dobri? In svobodnjaški in socijalistični voditelji so storili vse, kar so obetali, le eno reč so pozabili.
Dobrodeljne zavode so prodali, naj-večini dobrotnikom revežev vse pokradli in jih v največi revščini progna-li iz države; tisoč milijonov pa vtaknili v svoje žepe. Ves kongregacijam'.j^ ukradeni in oropani denar so djali v svoj žep socialistični in svobodomi-
Beračev je v Londonu 11.0,000.
Prvo jekleno pero je 1830.
bilo izdelano
na sebi sledi razpada, minlji-
nosijo vosti.
Kdor prebira
staro zgodovino, se
katoliški "farji" še dandanes. Samo 1. 1867 je samostan Kremsmuenster nasitil 37 tisoč revnih popotnikov. (Str.
tarji. Kar je bilo prej lastnina sto-tisočev, ima zdaj v žepu par lumpov in tatov. Reveži pa so za prazne ob-
mora čuditi razsežnosti in mogočnosti i 475.) Socijalisti, ali menite, da taka ljube izgubili vse: svoje dobrotnike, ki
starega Babilona. Kdor je gledal to velikansko mesto, ta si pač ni mogel misliti, da je sploh mogoče, da bi to mesto kdaj minulo. In vendar! Že za časa Euzebija iz Cezareje, sv. Jero-nima in sv. Cirila so se prepirali stari-iioslovci o mejah tega mesta, ki se že takrat niso dale več zašlediti, ker je mesto do celega izginilo iz površja. ICako velikansko mesto so bile Ninive iu tudi o tem mestu so ostale le! majhne sledi. Napornemu trudu učenjakov Botta, Layarda se je sicer posrečilo izkopati razvaline palač, kipe in druge spomenike, ki so za zgodovinarje in starinarje neprecenljive vrednosti, toda prav te izkopnine so nam zopet tehten dokaz za minljivost vsega posvetnega. Isto velja o mogočnih mestih. tempeljnih in spomenikih starih Egipčanov. Pred leti sem se dvakrat mudil v Egiptu in obiskal sem starodavne egipčanske tempeljne, občudoval njih velikanske razvaline. Ko sem začuden zrl na ogromne stare stebre in razmotrival stara svetišča egipčanskih malikov, tedaj sem se prav posebno do živega prepričal o minljivosti vsega posvetnega. Kakor še je pa godilo starim stavbam, prav tako se je godilo tudi starim zakonom in postavam. O verskih zapovedih Zoroastra, katerih so se držali Perzijani, o postavah grka Solona in Likurga nam poroča edinole še zgodovina, za nje same pa se ne zmeni več živa duša.
Sredi tolikih razvalin, sredi vse minljivosti pa stoji že 1900 let nevsklonje-na in nevpognjena katoliška cerkev. V tem času so zginila cesarstva in kra-
darežljivost nič ne stane?
Zakaj vi širokoustni in za blagor delavcev tako vneti gospodje socijalisti ne skrbite tako za reveže in uboge potujoče delavce? Zakaj jim ne priskočite na pomoč s hrano in denarjem? Zakaj ne? Ali mar ne vidite potrebnih potujočih delavcev? Lahko bi jih
so za nje beračili, svoje dobrodeljne zavode in svoje od farjev in nun iz-prošeno premoženje; svobodnomiselj-no-socijalistična vlada ima pa še danes prazne roke za delavce in reveže. Pomnite: Nečistnic, okrog katerih se vrte taki sleparji, pa niso iztirali iz države, niti niso zatrli hotiščnic ali sla-
ideli, toda vaša vrata in vaši žepi so j bih hiš, kamor se shajajo taki nesra-
•	• • • ■ •	••	----* —. _ l__. A »	A It ni m	■Mtcllfl
zaprti revnim in bolnim popotnikom in delavcem.
Kdo so še dobrotniki trpinov?
Usmiljeni bratje so tudi redovniki od socijalistov obrekovane katoliške cerkve. Pred menoj leži izkaz (1. 1896) usmiljenih bratov. Ti leni "farji", po katerih tako radi planejo socijalistični urednički in voditeljčki, imajo samo v Avstriji 15 bolnic. V teh bolnicah so tisto leto preskrbeli 19 tisoč bolnikov skoz 355. 350 dni, ne da bi bili zato prejeli le en vinar.
Socijalistični urednički neprestano lažejo, da katoliška cerkev ne trpi dru-govercev; a usmiljeni bratje so brezplačno zdravili ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne, protestante, sta-rokatoličane, jude, mohatnedane, pogane in brezverce.
Katoliška cerkev uči, da smo dolžni pomagati vsakomu, dočim učita socijalistična učitelja 11. Gorter in Kaut-sky, da bodi socijalist dober, radodaren, resničen in zvest le socijalistom, ne pa nesocijalistom in katoliškim društvom. O socijalisti, mi poznamo vašo sleparsko laži-vero, ki jo učita ne sla(v)ni socijalist Zavrtnik in njegov podrepnik Konda. Le verjemite mi
ljestva, da, celo narodi so zginili sko-i katoličani, taki brezverni socijalistični
mni pohotneži. Ali si morete misliti večjo lumparijo? Dobrotnikom revežev brco, slabim ženskam pa varstvo! Tako delajo svobodnomiselci in socijalistični voditelji kakoršni so Zavrtnik, Konda & Co. Tako skrbe za siromake ti lažnjiki!
In vendar se dobe slovenski delavci, ki se takini premetenim koristolovcem klanjajo do tal in dreve za njimi v lastno pogubo! Zavrtnik, Konda le skubite jih!
Živio! Rotšild se veže s socijalisti in jim pomaga.
Po časniku "Koelnische Volkszei-tung" (9. Jan. 1907) znaša v Franciji premoženje pariške Rotšildove rodbine 10 milijard ali deset tisoč milijonov. To je ogromno premoženje. Pomisli! Narodno bogastvo cele francoske države se ceni na 200 milijard. Ko bi bilo 20 francoskih Rotšildov, imeli hi toliko, kolikor imajo vai francoski prebivalci ali 38 milijonov Francozov. Vsak dan se steka v Rotšildovo blagajno dvajseti del vsega dobička iz trgovine in obrtstva ali industrije. Ta vsakdanji Rotšildov dobiček pa je neznansko velik, kajti Rotšild je lastnik najboljših rudnikov v Franciji; on je gospodar francoske banke, ki je naj-
r.vropa ima jaških milj.
površino 3.800,000 štiri-
Navadno otroškega joka ne spremljajo solze, dokler ni dete staro tri mesece.
Največji most na svetu. Iz Hara-
bovska —■ mesto v vzhodni Sibiriji — poročajo listom: Dne 12. avg. so ob veliki slavnosti položili temeljni kamen za železniški most preko Amurja. Ta most bo najivečji most na svetu.
Hydroaeroomnibus. Iz Curiha poročajo: V Lucernu montirajo hydroaeroomnibus — torej omnibus, ki bo vozil po zraku in po vodi — v katerem se bo raien pilota vozilo še šest pasažirjev. Aparat tehta 2,000 kilogramov. Prvi poskus bodo napravili v par dneh.
Radij in umobolni. Iz Londona poročajo: Na zborovanju mednarodnega zdravniškega kongresa so francoski zdravniki Marchand, Duminici in Che-rott poročali o svojih poskusih, zdraviti umobolne z radijem. Poskusi so se delali v blaznici v Charantonu pri Parizu. Od 20 bolnikov so jih 14 v najkrajšem času ozdravili.
Goljufivi igralci v Marijinih Varih potegnili policijo. Tu so goljufivi i-gralci več gostov pri kvartanju ogoljufali. Policija je šest goljufov aretirala, a ko so se njih imena zabeležila, so jih zopet izpustili z naročilom, da se morajo prihodnji dan zopet pri policiji zglasiti. Drugo jutro so kvarto-pirce pri policiji čakali ob določeni uri, a jih ni bilo, ker so ponoči iz Marijinih Varov odpotovali, ne da bi bili policijo obvestili, da odpotujejo in kam.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše iu lote; žaram-jem poslopja in pohištva pr»-ti ognju.
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLlNOl*
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111.
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
k
Vsaka slovenska družina
hi morala imeti v *voji hiši
KATEKIZEM
ki gaje spisal
• i" Rev- P1, s. šnsteršio
Stane samo 25c
Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes.
Knjigarna Amerikanskega Slovenca
JOLIET, ILL.
Mestna hranilnica ljubljans^
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV VLOGE znašajo nat 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAP r t MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
t>r«jas vsakega odbitka,.

Za VARNOST tenarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA , TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANS^ vtem trojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. ^ IZGUBA denarja —tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. F*1 '^u KI zahtevajte odloflio, da te Vam pošlje denar le na "MESTNO HRa f NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako dnifo 'šparkaso". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki dobio* itaar.
■VOJ NAILOI NA1I PlilT* RAZLOČNO IH KATAHC*0'
»A*
Frank Brnde^
Prva in največja	#
f^lov. Groeerija In IVIen*11
, Cmj, »lov. občinstvu v La 8alle in okolici priporO''^0tr<>' 7-&l<jo najboljših groo«rlj ter vedno svežega met-a. cen
15' Third St.	• •	Phone m
AMBRIKAMSK! SLOVENEC, 5. SEPTEMBRA 1913.
K. S. K.
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik.....................;,............Paul Schneller, Calumet, Mich.
j- podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
'I- podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Jtfavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
1K>možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
^uhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
^aupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
.	NADZORNIKI:
■"Pton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
I	POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: £frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. j	John Zulich, 1197 E. 61st St. Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANL
Kdru
•ustvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 19649 John Merkun, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 23. avg. 1913.	Dr. št. 77 članov,
društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 19650 Juraj Grgurich, roj 1895, zav.
za $500, 1. razred, spr. 27. avg. 1913.	Dr.,št. 95 članov,
društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 19651 Joseph Kreus, roj 1883, zav.
za $1000, 4. razred, spr. 29. avg. 1913.	* Dr. št. 45 članov.
društvu sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111., 19652 John Markelc, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, sjr. 27. avg. 1913.	Dr. št. 31 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJET L
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9494 Josip Potokar, 1. sept. 1913.
Dr. št. 177 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18391 Ivan Jakopec, 19177
„ Ferko Soški, 16691 Simon Munich, 25. avg. 1913. Dr. št. 79 članov.
ud društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 18819 Franc Može, 15252 Matt. Medved, 26. avg. 1913.	Dr. št. 23 članov.
UQ društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, III, 17807 Mihael Stare, 19076 John Puš-nik, 16339 Joseph Korevec, 27. avg. 1913.	Dr. št. 97 članov,
društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18084 Franc Korošec, 10. avg.
n, 1913-	Dr. št. 85 članov.
" društva sv. Cirila in Metoda 133, GiTBert, Minn.,	16966 Ignac Mik la-učič,
24. avg. 1913."	Dr. št. 55 članov.
IZLOČENI ČLANL
društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1140 Franc Paulin, 3957 Fr-."-.
i Društvene vesti.
Chicago, 111., 1. sept. — Tem potom uljudno vabim vse cenjene člane dr. sv. Štefana št. 1 Iv. S. K. J., da se pol-noštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 7. septembra. Na dnevnem redu so jako važne stvari. Naj tudi omenim, da bo ta dan sprejetih okolo 20 novih članov.
Nadalje vas tudi prosim, da agiti-rate za naše društvo med rojaki v Chicagi, ker je sedaj veliko novih rojakov se priselilo, ki niso še v nobenem društvu. Bratje, poprimimo se dela, da bo vsaj vsaki enega novega pripeljal, ker sedaj je najlepša prilika, ko je pristop v društvo prost. Dragi bratje, pomnite, da bo dr. sv. Štefana obhajalo prihodnje leto svojo 201et-nico obstanka. Kakor mladi otrok prinese-šopek cvetlic svojemu očetu in mu vošči v to izbrano voščilo o priliki njegovega praznovanja rojstnega dne tako moramo tudi mi; ali mi ne bomo darovali cvetlic, pač pa darujmo nekaj svojega časa za agitacijo novih članov; najlepše darilo bo od sobrata, ako pripelje v društvo dobrega člana. Pomnite, da ti bratje, ki so pred 20 leti ustanavljali društvo, so danes izmučeni, potrebujejo počitka, treba je novih moči dobiti. Društvo sv. Štefana je cvet slovenskih društev v Chicagi, ki je najmočnejše po članih in ima najmočnejšo blagajno ter najbolj redno plačuje vse bolniške podpore. Kakor je društvo najboljše, tako tudi spada k najboljši slovenski jednoti, tako da ni za nobeno društvo tako lahka agitacija kakor za dr. sv. Štefana.
Bratje, do prihodnje seje vsak enega novega člana, to bo najlepši dar društvu o priliki 201etnice!
Bratski pozdrav vsem članom dr. sv. Štefana št. 1, K. S. K. J.
Frank Mravlja, II. tajnik, 2059 W. 23rd St.
Ogenj na petrolejski ladji.
New York, 29. avg. — Petrolejska ladja "Buergermeister Hackmann", ki je izza snočnjega večera v plamenih, se utegne vsak hip pogrezniti.
Ladja je last neke hamburške tvrdke in je imela na krovu 150,000 konvic petroleja, bencina in gazolina. Prihodnji torek Di imela odpluti v Novo Zelandijo.
New York, 29. avg. — Parnik "Buergermeister Hackmann", s 600,000 ga-loni petroleja in bencina na krovu, predstavlja že 24 ur ogromno plame-nico v Buttermilk Channelu. Ogenj je nastal na čuden način. Dve težki ko-
Zajc, 17243 Peter Bočina, 15951 Anton Fuc, 5382 Marko Dikovič, 1169 vinski posodi sta se drgnili druga ob
f,?'car' >18841 L<W>S Dm>, 16945 John Banovec, 16743 Josip Luba-
Od K?®	1913'	Dr. št. 181 članov.
avg i9!3V' la in Metoda 135> Gilbert, Minn., 12376 Josip Laurich, 24.
Dr. št. 52 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
d?8QiVU SV' CiHIa in Metoda 45> East Helena, Mont., 5845 Ana Boben, roj K dr,,"/ ZaV' Za ?1000' 2" razred- sPr' 18" ayS- 1913'	Dr. št. 17 članic.
' sv- A"t. Pad. 72, Ely, Minn, 5846 Johana Merkun, roj 1888, zav. *i00, 3. razred, spr. 23. avg. 1913.	Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
J^štva Mar. Sei žalosti
81, Pittsburg, Pa, 4805 Marija Grubar, 25. avg.
Dr. št. 117 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 1608 Ana Palcir, 810 Johana Pau-Im' 16'	'913.	Dr. št. - članic.
0d društva
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3MurBrZek' Štar 46 let' čla" družtva sv- Jožefa 12, Fcjrest City, Pa, umrl $100n 'Ja	Vzrok smrti: Poškodovan v premogokopu. Zavarovan za
1122 Jaj Stopil k Jednoti 12. okt. 1903. Razred 5.
umrM° Martinov'č> star 44 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, $l00O \JUnija 1913' Vzrok smrti: Sesedena kri v žiiah. Zavarovan za fl0643 A PnstoP'1 k Jednoti 4. sept. 1898. Razred 3.
Mišica, star 26 let, član društva Marije Devici 33, Pittsburg, Pa, Jedn,	1913' Vzrok smrti: Jetika- Zavarovan z! $500. Pristopil k
1808 Mat ' '.nov- 1906- Razjed 1.
City, i'd Kobetič. star 42 let, član društva sv. Petra i« Pavla 38, Kansas ničnih a"S'' Umd 5' ma-'a 1913" Vzrok smrti: Ubit pri popravljanju želez-Ra2rP,,V°20v- Zavarova" za $!000. Pristopil k Jednni 23. junija- 1899. !96l MaerU 3- .
"mrl 26* ■ ,°.gar' star 53 let' dan družtva sv- Jožefa 43 Anaconda, Mont., c ?1000~ pUhJa 1913' Vzrok smrti: Poškodovana hrbteiica. Zavarovan za "6 Mili- nst,?j?il k Jednoti 24. aprila 1899. Razred 5.
Ind u? ?a,brielčič' star 36 let- čian društva sv. Alojzi 52, Indianapolis , PristoDil l tj febr' 1911 Vzr0k smrti: Jetika' ZavUovan za $500.00.
906 Sim Mednoti 23- »ov- 1905- Razred 3.
Umrl 23°n- TUrk' star 27 let> član dri,štva sv. Jožefa 5[ Leadville, Colo, e stopil ur.18 1913" Vzrok smrti: ključnica. "Zavaro^n za $1000. Pri-
07 An t o 7 17' J"1- 1907- Razred 2.
-Vi,,,,""	star 33 let, član društva sv. Cirila in IVttoda 59, Eveleth,
s, Pr>stoDilT t j Julija 1911 Vzrok smrti: Jetika- 2afarovan za $1000.
24 prank Ahf1 2' "larCa 1913' Razred 2'
avg iQi? v .	------..... .......
pil k TeHn^' „ rok smrt,: Vnctje slepiča. Zavarovanza $1000. Prišteje jeanoti 23. main ione d_____j •>
&
drugo tako močno, da se je ukresala iskra, ki je zažgala bencin.
Na tisoče radovednežev stoji na bre-žini in gleda grozoviti prizor.
Klic lakote.
Ljudje bi bili mnogo zdravejši, ako bi jedli samo tedaj, kadar lakota kliče po hrani, in ako bi jedli potem pravo vrsto živeža in v pravi meri. To se zdi nemogoče pod sedanjimi pogoji življenja in zato je potrebno, imeti pri roki zdravilo, ki brzo popravi pokvarjena prebavila. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki izvrstno učinkuje v mnogih boleznih prebavnih organov. Drob vam izčisti, okrepi in napravi voljnega za delo. Dajalo naj bi se tistim, ki trpijo vsled zapečenosti, raznoterih glavoboli in bolesti v hrbtu, revmatiz-ma, nervoznosti in trebušnih bolečin. V lekarnah. Jos. Triner, kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland ave, Chicago, 111. Trinerjev liniment je zelo močan in nekaj kapljic navadno zadošča za pregnanje bolečin.

'• avg. 1913"' ®rtar 37 Iet' član društva sv. Antona Pad. V, Joliet, 111., umrl
:dn ins rl
k Jfednoti 10- okt. 1909." FUzred^ b aDeta Tome, stara 37 let, Čla " " "
1S40l'perdinnOtj I3' ",aja 190S- RazVedI Pa-. umri « " 48 lct' član društva 9V- Petra inPav!a 91- Rank»'^
$1000 Pr ^ M , Vzrok smrti: Naduha ill pljučnia. Zavarov;
i-an za
»a *a

a-. umrla n • V- 10,, ' c,anica društva sv. Antonapad. 71, Crabtree, 1 $500 PriVf !Ja, T Vzrok smrti: Bolezen na obiitih. Zavarovana
o Katarina K 9 a^-1,0ti '' l90L Razred 2'
8'. Pittsburg PaCnC^rfara 47 let' <la"ica društva	Sedeli žalosti
3SnNrovana z^ $5m p , •!lVgUSta 1913' Vzrok smr - Srčna bolezen. P'ančf"ka Str-f- P?topi'a k J^lnoti 26. febr. 1908 Razred 6. 104- Pueblo rl ' 34 ,et> Članica dl'uštva Matje Čistega Spoč. r°vana tim!! ti • ., . Junija 1913. Vzrok smrti Vodenica zL-
a za $1000. Pristopila k' Jed^f £
3663 pa	B°LNI ČLAN.
"a ?taudohar, član društva sv. Petra 30 r-,1 . i- ,	,
ife roki vsled česar je izgubil štir .S	t ' ^ tT'
a . Prijavi zdnvim 1 ;,,ti;„ 1011 ^	Prijavil l»lmm 26. oktobra
a?r«a 1913 do l Liln,9,( 7™*- ,°PraV,:e" do Podere $40.00 od 26.
JUl'Ja 1913" Zavaroval proti bolezni 26. laja 1912. Raz. 3.
V n	URADNO NAZNANILO.
in,članicet- S. K. Jednote Hat In članice ki	v a\V, ^LEZNIM' Posebna dok^ v ,ne,ku 25c
asesSni.1 MS° ZA^ROVANl PROTI BOLE ft JSJ^
■"atskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K^. K. Jednote.
ZASTOPNIKI "A. S."
ki imajo pravico pobirati naročnino za list, oglase, tiskovine in knjige, ter vse druge v našo stroko spadajoče stvari Jenny Lind, Ark.: John Er^en. Denver, Colo.: Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo.: Jac. Kenda. Pueblo, Colo.: Mrs. M. Buli. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Jac. Juvančič. Springfield, 111.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Wenona, 111.: Val. Ambrose. Waukegan, 111.:. Math. Ogrin. Gary, Ind.: Peter Ruppe. Indianapolis, Ind.: At. Rudman. Kansas City, Kans.: Geo. Veselich. Pittsburg, Kans.: Anton Skubitz. Calumet, Mich,: John Gosenea. Iron wood, Mich.: Mih. j. Maurin. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Aurora, Minn.: John Skfiumo« Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Tower in Soudan, Minn: John Lov-
ahin.
St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Butte, Mont.: Nick Kozjan. E. Helena, Mont.: John Sašek. Gt. Falls, Mont.: Matt. Urich. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in Collinwood, O.: John Lekan.
Bridgeport, O.: Jos. Hočevar.
Barberton, O.: Mih. Zeleznikar. Lorain, O.: Jos. Perušek. Suthers, O.: Anton Zakrajšek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz.
Broughton, Pa.: Anton Petrovčič.
Forest City: Chas. Zalar.
Houston, Pa.: John Pelhan.
Johnstown, Pa.: And. Tomec.
Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel.
Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič.
Reading, Pa.: Peter Chernich.
Steelton, Pa.: Mart. Butala.
Milwaukee, Wis.: John Vodovnik.
Willard, Wis.: Frank Perovšek.
Sheboygan, Wis.: Jacob Prestor.
Rock Springs, Wyo.: John Koshir.
Black Diamond, Wash.: Rev. Al. Mlinar.
Valley, Wash.: Miss Mary Torkar.
Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich.
Rojaki!
Kjer se nima naš list zastopnika, prosimo, da se kdo ponudi, ki bi zastopništvo prevzel.
Sicer pa sme vsak pošten in zanesljiv rojak prejeti naročnino in isto poslati nam.
Kdor ni naš zastopnik, pa nam pošlje pet novih pol ali celoletnih naročnikov, dobi v nagrado lepo mašno knjigo, ali se mu pa podaljša naročnina za pol leta.
SALOMONOVI RUDNIKI
je izvrstna povest, ki se je z današnjo številko "A. S." začela priobčevati. Razna poglavja spremljajo zanimive slike, kar je dozdaj še nekaj novega v slovenskem časopisu. Povest je precej dolga in jako zanimiva. Posebno je to kratkočasno berilo za nategujoče se jesenske večere, ki so pred durmi.
One cenj. naročnike, ki še niso ponovili naročnine, opozarjamo, da naj to store takoj, ker lista ne smemo dolgo brez naročnine pošiljati.
Nekateri zahtevajo zaostale številke ko se jim' je list ustavil, pa nam jih včasih zmanjka, zato je najbolje, da je naročnina točno plačana.
Nadejaje se, da bodo cenj. naši naročniki in sotrudniki priporočali list tudi svojim sosedom, da se naroče, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost.
Uprav. "A. S."
E. Wunderlicb Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, 111.
Chicago Phone 94#. N. W. Phone 949
%
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi
imamo slovenske uradnike.
The Joliet
JOHN FIDO
SLOVENSKE GOSTILNA
Pri meni dobite mrzlo pivo, najboljše žganje, domače in importirano vino in dišeče smodke.
Rojaki dobrodošli 1 N. W. Phone 1251. 200 Ruby St.,	Joliet, 111
National |
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr*<J«.
CHAS. C. PEARCE, Icaiir
i

ROJAKI PRIPOROČAJTE AMER. SLOV. STANE LE $2 NA LETO.
Sola se je začela.
Gotovo rabi vaš dečko Sbvo obleko za Solo. Kakor" vsako late ob tem času, tak& tudi letos imamo se Večjo zalogo deških oblek za šolarčke. ( Zuano je, da so obleke, kupljene v n-aši prodajalni, včd-na najtrpežneje, najličneje in se najlepše nosijo. Če no za drugo, so za to gotovo tudi najceneje; ker zadovoljstvo z obleko je polovica cene.
The Eagle
kjer se dobi vse kar spada k deški opravi. 806-8-10 N. Chicago St., Joliet
Salomonovi Rudniki
AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard. ^ Preložil I. M.
PRVO POGLAVJE.
Pri gospodu Sergiju Vojnoviču.
Čudna stvar je, da moram v svoji starosti — petinpetdeset let zadnjega rojstnega dne — poprijeti za pero, da poizkusim napisati povest. Radoveden sem, kakšna povest bo to, kadar jo končani, ako sploh kdaj pridem do konca! Marsikaj sem storil in delal v svojem življenju, ki se zdi meni precej dolgo, morebiti radi tega, ker sem tako mlad začel skrbeti sam zase. V letih, ko drugi dečki navadno še v šolo hodijo, sem si jaz že služil svoj kruh kot trgovec v stari Koloniji. Kupčeval sem, hodil na lov, bojeval se ali delal v rudokopih od nekdaj! In vendar je šele samo osem mesecev, odkar sem si pridobil nekoliko premoženja. Velika svota je, ki sem si jo pridobil — sam še ne vem, kako velika — vendar mislim, da zaradi nje ne bi rad še enkrat preživel poslednjih petnajst ali šestnajst mesecev; nikdar ne, in tudi ako bi vedel, da se vrnem iz vsega tega živ, jaz in moj denar. Boječ človek sem, ne ljubim nasilstva in sem precej sit pustolovstva. Zato se čudim, da "sem začel pisati to povest, ko se sicer ne pečam s takimi stvarmi. Jaz nisem književnik, akoravno zelo rad prebiram sveto pismo stare zaveze. Naj torej poizkusim navesti vzroke, iz katerih to pišem, samo da vidim, ako jih imam kaj.
Prvi vzrok: Ker sta me naprosila v to gospod Sergij Vojnovič in kapitan Marko Tomič. •
Drugi vzrok: Ker ležim tukaj v Durbanu in imam bolečine in druge sitnosti v svoji levi nogi. Odkar me je bil prijel oni preklicani lev, sem jim bil vedno podvržen, in ker se je ravno sedaj obrnilo na slabše, sem ohromel bolj kakor kdaj. V levjih zobeh se mora nahajati nekak strup; kajti kako je sicer mogoče, da se že zaceljene rane zopet odpro, in sicer navadno v tistem letnem času, kakor jih je človek dobil. Hudo je, ako je človek ustrelil petinšestdeset levov, kakor sem jih jaz tekom svojega življenja, in mu mora potem šestinšestdeseti zmečkati nogo, kakor merico tobaka. To je nekaj nenavadnega in ako denemo vse druge ozire na stran, moram reči, da sem reden človek in ne ljubim kaj takega. Toliko mimogrede.
Tretji vzro: Ker želinf, da bi imel moj sin Henrik, ki študira na visoki šoli za zdravnika, nekaj, kar mu bo v zabavo in kratek čas za kak teden dni. Delo v bolnici včasih preseda in nekoliko dolgočasno postaja, kajti človek se mora tudi naveličati rezati mrtva trupla, in ker ta povest ne bo dolgočasna, prinese morda nekoliko življenja v njegove razmere, za eden ali dva dni, ko jo bo čital.
Četrti in poslednji vzrok: Ker nameravam povedati najbolj čudno povest, kar jih vem. Morda se bodo zdele te besede nekoliko nenavadne, posebno ker se v povesti ne nahaja nobena ženska — ako se izvzame Fulata. Vendar stoj! Še ena je, in sicer Gagul, ako je to sploh bila ženska in ne kak zloben duh. Ker pa je bila že najmanj sto let stara in torej ne za možite\, ie ne morem vpoštevati. Na vsak način lahko rečem, da v celi povesti ni niti ene ženske osebe. Sedaj pa začnimo. No, kakih osemnajst'mesecev ali tako nekako je. ko sem se seznanil z gospodom Sergijem Vojnovičem in kapitanom Tomfčem, in sicer na ta-le način. Bil sem'na lofij na slone ono-stran Bamangvato in nisem imel sreče. Vse je šlo narobe to pot in navsezadnje se ine je še lotila mrzlica. Kakor hitro sem zopet okreval, sem se podal doli na dijamantne poljane, poprodal slonovo kost, kolikor sem
slike. Močno me je tudi spominjal nekega drugega človeka, vendar se sedaj nisem mogel spomniti, kdo je bil to.
Drugi možak, ki je govoril z Vojnovičem, je bil čokat, čvrst in temne barve in popolnoma druge narave. Takoj se mi je zazdelo, da je pomorski častnik. Ne vem ravno zakaj, vendar težko je zgrešiti pomorščaka. Tekom svojega življenja sem z mnogimi hodil na lov in lahko rečem, da so bili to vedno najboljši in najpogumnejši in najlepši ljudje, kar sem jih kdaj sre-
Med potniki, ki so stopili na našo ladjo sta bila posebno dva, ki sta vzbudila mojo pozornost.
čal, dasi so bleknili tudi marsikatero robato.
Kakor sem zvedel pozneje, sem prav uganil. Bil je v resnici pomorski častnik, poročnik enintridesetih let, ki je bil po sedemnajstletnem službovanju odpuščen z boro častjo naslova kapitana, ker ni bilo mogoče, da bi ga povišali drugače. To je, česar imajo pričakovati ljudje, ki služijo kralju: da jih poženo v svet, kjer naj si služijo kruha, ravno v onem času, ko začno spoznavati svoje delo in stoje v cvetu svojega življenja. No, mislim pa, da se oni ne zmenijo mnogo za to; jaz pa sem si služil svoj kruh kot lovec. Morebiti se zasluži nekoliko krajcarjev manj, vendar človek ne dobi raznih brc. Njegovo ime je bilo — kakor sem dognal iz zapisnika potnikov — Tomič — kapitan Marko Tomič. Bil je širokoplečat človek srednje postave, temne barve, čvrst in nekoliko čuden človek. Bil je namreč vedno zelo sna-■žen in čist in do živega obrit 111 je vedno nosil steklo na svojem desnem očesu. Zdelo se je, da je steklo zra-stlo 11a očesu, kajti ni bilo pritrjeno na vrvico in nikdar ga ni vzel proč, razen tedaj, kadar se je obrisal. Iz-početka sem mislil, da tudi spi z njim, vendar sem pozneje dognal, da sem se motil. Vtaknil ga je v žep svojih hlač, kadar je šel spat, skupno s svojimi umetnimi zobmi, katerih je imel dva komada in katerih sta bila večkrat vzrok, da sem prelomil deseto božjo zapoved, ker moji niso bili ravno najboljši. Vendar zašel sem preveč v stran.
Kmalu potem, ko smo dvignili sidro, je napočila noč, ki je prinesla seboj zelo grdo vreme. Oster veter se je dvignil od zemlje sem in gosta megla je kmalu slehernega pregnala s krova. Zaradi tega se je naša ladja, ki je imela ploščato dno, močno zibala. Zdelo se je >koro, kakor da se bo prevrnila, vendar se to ni zgodilo. Bilo je popolnoma nemogoče hoditi okoli in zaradi tega sem stal blizu strojev, kjer je bilo toplo, in se zabaval s tem,
da sem opazoval nihalo, ki je viselo j<> imel, in tudi svoj voz in vole, raz- ravno meni nasproti ter nihalo počasi pustil svoje lovce ter stopil v poštni naprej in nazaj, kakor se je zibala la-voz, da me popelje v Kapsko mesto. dja.
Tu sem ostal1 teden dni, pa spoznali <-r0 nihalo ni v redu, ni pravilno sem, da so mi v hotelu preveč raču- obteženo," je naenkrat dejal neki glas nali, in ko sem videl vse, kar se je dalo za,iaj za mojinl hrbtom. Ko sem se videti, sklenil sem vrniti se v Natal obrnil, sem opazil pomorskega častnika, ki sem ga videl, ko so prišli potniki 11a krov. "Ali res, iz česa sklepate?"
111 porabiti za to pot ladjo, ki je tedaj ležala tamkaj in čakala prihoda druge, ki je imela priti z Angleškega. Kupil sem vozni listek ter se podal 11a ladjo; in še onega popoldneva so potniki iz došle ladje, ki so bili namenjeni v Natal, presedli na našo, in dvignili Smo sidro in odrinili na morje.
Med potniki, ki so tedaj stopili na našo ladjo, sta bila posebno dva, ki sta vzbudila mojo pozornost. Eden izmed njiju, mož pri tridesetih letih, je imel najbolj široka prsa in najbolj dolge roke, kar sem jih kdaj videl. Imel je rumene lase, veliko rumeno brado, poln obrit obraz in globoko u-drte velike sive oči. Nikdar nisem videl bolj imenitnega človeka, kakor je bil gospod Sergij Vojnovič, tako je bilo namreč temu velikemu možu ime. Spominjam se pa, da sem nekoč videl sliko takih gospodov, ki so bili po mojih mislili neke vrste Zulu. Pili so iz velikih rogov 111 njihovi dolgi lasje so se jim valili po ramah; in ko sem gledal svojega prijatelja, ki je stal tamkaj pri vrvni lestvici, mislil sem to-le: ako bi mu sedaj še nekoliko zrastli njegovi lasje, ako bi mu kdo dal one verižne srajce na njegova pleča ter mu dal veliko bojno sekiro ter vrč iz roga, pa bi imel pred seboj vzorec one
iz česa SKiepate.' sem vprašal.
"Mislim tako. Sploh ne misl'im»nič. No, sedaj" — ko se je ladja po močnem gibanju zopet vzravnala — "ako bi se ladja' v resnici toliko zazibala, kakor je pokazalo nihalo, bi se nikdar več ne zazibala; to je vse. Toda s temi kapitani trgovskih ladij je že tako, vedno so tako strašno lahkomiselni."
Ravno tedaj je zapel zvonec, ki je klical k večerji, in meni ni bilo žal tega, kajti strašilo je poslušati častnika kraljeve mornarice, kadar se dotakne tega predmeta.
Kapitan Tomič 111 jaz sva skupaj odšla navzdol k obedu in našla tamkaj gospoda Sergija že na svojem prostoru. On in kapitan Tomič sta sedela skupaj, jaz pa sem se vsedel njima nasproti. Kapitan in jaz sva se kmalu začela pogovarjati o streljanju in.drugih stvareh; vprašal me je mnogo reči in jaz sem odgovarjal, kakor sem ravno najbolje vedel in znal. Naenkrat je prešel na slone.
"Oj, gospod," je zaklical nekdo, ki je sedel blizu mene, "sedaj ste na pravega naleteli; lovec Borovski vam
more povedati o slonih, ako sploh kdo kaj ve."
Sergij Vojnovič, ki je molče sedel in poslušal najin razgovor, se je vidno zganil.
"Oprostite mi, gospod," je rekel, se nagnil naprej preko mize ter govoril z nizkim, globokim glasom, ki se je zdel meni kaj prijazen, "oprostite mi, gospod, ali je morebiti vaše)ime Peter Borovski?"
Odgovoril sem mu, da je. Veliki mož 111 dejal ničesar drugega, samo slišal sem ga, kako je sam pri sebi zamrmral: "Sreča."
Obed je bil kmalu končan in ko smo zapuščali obednico, je stopil gospod Sergij k meni ter me vprašal, ali ne bi hotel priti v njegovo kabino, kjer bi skupaj pokadili pipo tobaka. Sprejel sem povabilo in 011 me je peljal V svojo kabino na krovu, ki je bila zelo čedna. V (ijej je bila zofa in pred njo majhna miza. Sergij je poslal slugo po steklenico žganja in mi trije smo sedli in prižgali pipe.
"Gospod Borovski," je rekel Sergij Vojnovič, ko je sluga prižgal svetilko in postavil pijačo na mizo, "pred dve-leti ste bili, mislim, ob tem času v nekem kraju z imenom Bamangvato v severnem Transvaalu."
"Da, bil sem," mu odgovorim nekoliko čudeč se radi tega, kako je mogel ta gospod tako dobro poznati moja pota, ki niso bila ravno taka, da bi vzbujala splošno zanimanje, kolikor sem jaz vedel.
"Kupčevali ste tamkaj, ali ne?" je pristavil kapitan Tomič hitro, kakor je bila njegova navada.
"Da. Vzel sem bil seboj voz raznega blaga, utaboril se zunaj naselbine in ostal tamkaj toliko časa, dokler nisem vsega razprodal."
Sergij Vojnovič je sedel meni nasproti in držal roke na mizi. Ozrl se je kvišku in uprl velike oči v moj o-braz. Neka čudna skrb je bila v njih, vsaj tako se mi je zdelo. "Ali ste morda kdaj srečali nekega
človeka z imenom......"
"Oh, da; ustavil se je poleg mene za kakih štirinajst dni, da izpočije syoje vole, predno odrine naprej v. notranje kraje. Pred par meseci sem dobil od nekega odvetnika pismo, v katerem me vprašuje, kaj se je z njim zgodilo. Odgovoril sem 11111, kolikor sem tedaj najbolje vedel in znal."
"Da," je rekel gospod Sergij, "vaše pismo so poslali meni. V njem ste pisali, da je gospod z imenom Navii zapustil v začetku maja Bamangvato vozu z enim voznikom in enim ka-ferskim lovcem z imenom Jim, in da je povedal, da namerava prodreti notri do Inijati, skrajno trgovišče v deželi Matabele, kjer je nameraval prodati voz in iti dalje peš. Pisali ste tudi. da je v resnici prodal svoj voz, kajti šest mesecev pozneje ste ga vide-i v posesti nekega portugalskega trgovca, ki vam je povedal, da ga je kupil v Inijati od nekega belega moža, čigar ime je pozabil, in da je ta človek z nekim domačim služabnikom odrinil v notranje kraje 11a lov, kakor je mislil." "Da."
Tukaj pa smo vsi trije obmolknili. "Gospod- Borovski," je naenkrat dejal Sergij Vojnovič, "mislim, da ne poznate ali ne morete uganiti vzroka mojega — Navilovega popotovanja proti severu ali glede točke, kamor je bilo potovanje namenjeno."
"Slišal sem nekaj o tem," sem odgovoril in prenehal. Stvar je bila namreč taka, da nisem hotel govoriti o njej. Sergij in kapitan Tomič sta pogledala drug drugega in kapitan je prikimal.
"Gospod Borovski," je rekel prvi, "povedati vam hočem neko zgodbo in vas prositi sveta in morebiti celo pomoči. Oni človek, ki mi je poslal vaše pismo, mi je sporočil, da naj se brezpogojno zanesem na vas, ker ste, kakor je dejal, dobro poznani in splošno spoštovani v Natalu in posebno znani radi svoje razumnosti."
Priklonil sem se in izpil nekoliko žganja, da prikrijem svojo zadrego, kajti skromen človek sem — in gospod Sergij je nadaljeval.
"Gospod Navil je bil moj brat." "Oh!" sem dejal in se vzravnal, kajti sedaj sem vedel, koga me je g. Sergij tako spominjal, ko sem ga prvič zagledal. Njegov brat je bil mnogo manjše postave in imel je črno brado, toda sedaj sem se spomnil, da je imel oči iste sive barve in istega ostrega pogleda, in tudi poteze na obrazu niso bile nepodobne.
"Bil je," je nadaljeval Vojnovič, "moj edini in mlajši brat in notri do pet let nazaj nisem mislil, da sva bila kedaj za mesec daleč drug od drugega. Toda ravno nekako pred petimi leti se je zgodila nesreča, kakor se zgode včasih v družinah. Hudo sva se sprla in jaz sem se v svoji jezi zelo krivično vedel proti svojemu bratu." Tukaj je kapitan Tomič močno poki-mal s svojo glavo. Ladja se je ravno tedaj zelo zazibala, tako da je prišlo zrcalo, ki je bilo r)a desni strani pred nami, za trenutek skoro ravno nad naše glave, in ker sem jaz sedel z rokami v žepu in gledal kvišku, sem ga mogel videti, kako zelo je prikimaval.
"Kako smem reči, vam je znano," je nadaljeval Vojnovič, "ako umrje človek brez poslednje volje in nima druge lastnine kakor zemljišča, pripade vse najstarejšemu sinu. In tako se je zgodilo, da je ravno takrat, ko s-va se prepirala, umrl naš oče brez oporoke. Odlašal je s sestavo poslednje volje, dokler ni bilo prepozno. Posledica tega je bila, da je ostal moj brat, ki se ni izučil za noben poseben poklic, popolnoma brez beliča. Seveda
je bila moja dolžnost skrbeti zanj, toda ravno v onem času je bil prepir med nama tako oster, da mu nisem— na svojo sramoto priznam (in globoko je vzdihnil) — ponudil nobene pomoči. Ni se zgodilo radi tega, ker mu nisem ničesar privoščil, marveč sem čakal, da 011 prvi zaprosi, in qn tega ni storil. Zal mi je, da vas nadlegujem z vsem tem, gospod Borovski, vendar sem primoran, da vam pojasnim ves položaj, kaj ne. Tomič?"
(Dalje prih.)
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E.' Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St Louis, Mo.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilne« številu posetite ko se mudite r moj okolici
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, III.
Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.
Pozor, rojaki!
— t	Dobil sem lz WaiN>'
B	iftona za ivoje zd»";
*	aerial no Številko, '
jamči, da so litv" prava in koristni
Po doUem č«« * ml je posrečilo izntjo pravo Alpen "Jnli"" in Pomado proti up* danju in za rast W kakorSne 8e dosed«1' sv< tu ni bilo, od lat" tnojkim inžetjstmp-Iti in dolgi lasje čuh popolnoma 10 in ne bodo več Up«* dali, ter ne osiveli
Ravno tako zrsiff moSkim v «. >«»' krasnibrkipop°l»°®,
RevmatizeravroMNJ
nogah in kililostij dneh popolnoW4V * vini, kurja oJesfc®'' davice, potne »«•» ozebline se popolj^ idstranijo. Vi JL. •esnica jamčim • PiSite po cenik, rega poiljem a"*
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland,
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOYICH, Gilbert, Minn,
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander [Was^
Chi. Phone 376. LI N. W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL,

Najboljša postrežba. Lunch vesdau.
John Rudmatf
GOSTILNA
Prenočišča po primerni ceni za 1,1 noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, ffl-
Emil Bachman
1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Martin Nemanid
1900 W. 22 St., Chicago, I1L
se priporoča »I. občinstvu M obisk njegovega saluna na in Lincoln st. blizu slov. cerkve-plačna gorka in mrzla jedila Te<*B<L razpolago. Polej drugih pij»C ^ sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M. Nemanich. ChicaSJ
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobasi poznamo zato, kakšne snovi s« nahajajo v njih, in zato j® moremo najtopleje prip°r0* čati. :: :: :: ::
Peter Staudoliar.
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm,'
NEREDI PREBAVNIH ORGANOV

BITTER-W1HE
/'Ssi
rvvlHf
Horke VINO
ter
thinerovo
"MKV«) b/JOSEPH TRINER SAsKUnd Ave.
Da si ohranite dobro jdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne orga»e' i ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih <"" ganov. Brez prave jeii in prebave ni življenja. Zato je prav važno, ^ imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih orga' nov, prineslo hitro pouo.
Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNA^O IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Ta izvrstni lek bo izčstil prebavni sestav popolnoma brez kakih najwanJ* šili slabih posledic; pcfepeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani zS' basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v v-a" kom slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite zlasti v slučaj''1'
ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI.
Ne čakajte, misleči, ti se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober oslabijo orgaiTi. Najoljše zdravilo v vseh takih slučajih je:
lek

Trinerjevo Imer. Zdravilno Grenko Vino.
tl ite ponaredkov-
V vseh lekariah.
Ne
JOSEPH TRINER,
j 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHICAGO, Itf
Največja slovanska trgovina likerjev y Združ. državah
C. F. ZARUBA & CO.
Importirano in domače blago, boljše blago za vaš denar polno mero.
NEKAJ NAŠIH CEN
Damo najin jamčimo
Red Rye Whiskies.....	....$2.00	$2.50	$3.00
Wliite Rve Whiskies...	....$2.00	$2.50	$3.00
Rums..................	.. .$2.00	$2.50	$4.00
	.. ..$2.00	$2.50	$4.00
	....$2.00	$2.50	$3.00
Alcohol................		$3.00	$4.00
	....$2.50	$3.00	$4.00
v Apple Brandy.........	....$2.00	$2.50	$3.00
'Blackberry............	.. ..$1.50	$2.00	$2.50
	.. .$2.50	$3.00	
$5.00 $5.00
$5.00
» ANa.iveeja zaloga vina iz Ohio, California in iintfoitiranili po PO $1.25 do $3.00 galon.
j Traniiner Stomach Bitter Wine 6 botelk $3.50, 12 botelk za »b.oo. Pišite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar Pošljite po P. 0. Money Order ali v registriranem pismu. Pred-P'atamo voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več.
V
PIŠITE SLOVENSKI
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
NAŠA TISKARNA
OBA TELEFONA 100
k
1006 N. CHICAGO ST.
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči.
AMERIKAUSKI SLOVENEC
prva slovenska uuijska tiskarna—Prvi Ameriki—v lastnem domu. : : :
slovenski list v JOLIET, ILL.
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
1>ad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
Vrnitev v domovino.
C. F. ZARUBA & CO.
Third Ave.	Dep. A. S.	Pittsburgh, Pa.
Javni Notar
v uradu zvečer do 8. ure in °b nedeljah od 9—12. ure.
10»6 N. CHICAGO STREET JOLIET, :: ILLINOIS
"Hvala Bogu! Zidan most, Litija, Zalog, Ljubljana," je vzkliknil nekdanji Janez Grča iz Spodnje Šiške, sedanji gospod John Greechen (izgovori Grča), farmar iz Južne Amerike, ko se je po 201etni odsotnosti od domovine, vozeč se v vagonu I. razreda, bližal se vesel in zdrav, in kar tudi nekaj velja, z dolarji dobro podkovan, proti beli Ljubljani.
Vlak je imel samo kaki dve uri navadne in eno vf^o izvenredne zamude, kar pri daljnji poti iz Urugvaja v Ljubljano pomeni toliko kot nič — in je z velikanskim šundrom prilomastil žvižgajoč, puhajoč in smrdeč v še vedno nerazširjenj ljubljanski kolodvor.
Med postreščki, ali kakor jim je še po starem g. John rekel, med "dinst-moni", je torej g. John zagledal takoj svojega starega prijatelja Ceneta, ti-čarja in loterista. Spoznal ga je takoj, saj se ni skoro nič spremenil. Nosil je svojo kapico še vedno na desni strani nagnjeno, pomežikoval je še vedno z levim očesom in tudi nič menj pijan ni bil kakor pred 20 leti, ko sta se poslovila stara prijatelja. A tudi v tem se ni Cene spremenil, da bi poslušal, kaj ta ali oni od njega hoče. Ignoriral je torej nepričakovanega g. Johna in se vzbudil iz svoje neprimerne zamak-nenosti še, ko ga je g. John pošteno potresel za rame.
Prijatelja sta se objela od veselja, obstala sredi perona in bi obstala še vrag vedi koliko časa, če bi poleg elektrike, toplote, veleslasti in drugih sil ne bilo sile vseh sil visoke ljubljanske policije.
Kajti v prijateljskih čustev izbruh vrinil se je prijazen obraz zamorčka s skravžanimi lasmi, s čelado na glavi in na čeladi strelovod, pod brado pa prvi krajec. In nad krajcem so se odprla usta in so govorila:
"Slišita vidva, ali korpo de bako, da še ga na vidista, da tišta pasažeri ne murja ga skuž. Kok se pa pišeste, da ga bom zapiša."
G. John, svobodne Amerike svobodni sin, se v naglici spomni, da so paragrafi zelo trnkom podobni, on pa da ni karf, ni vedel, ali bi se prvi hip za
par. 91. ferungerajnigt ali efenlihe piaca! Maledeto! Al še boš zaprta in ga boste plačali!'' In nebroj notesov se je zabliskalo in nebroj svinčnikov je letalo po belem popirju.
V tem trenotku pride iz parka postaran gospod, vodeč prijaznega kuž-ka na vrvi.
"Al ga še kaj poznaš, Janez," ga vpraša Cene in mu pokaže gospoda s psom.
"Jejmene — ali ni to g. Toplikar?"
"On je — on! — Pozdravljen gosp. Toplikar, al' me več ne poznaš, jest sem Janez Grča iz Šiške, ali kakor mi zdaj pravijo, John Greccha."
"Dober dan," odzdravijo prijazno g. Toplikar. "Kako se pa kaj imaš, Jolin ali Janez?"
"E slaba se mi godi, kakih 50krat so me že zapisali tvoji policaji, kar sem v Ljubljano prišel, pred dobre pol ure namreč."
Gosp. Toplikar nič ne rečejo, samo namuzajo se pa pravijo:
"Vidiš John, časi se spreminjajo. Policaji pa niso moji. Jaz se le bolj s policijskimi psi pečam."
G. Toplikar je kratko rekel: "Bog te živi, adijo John, pa na svidenje," in je odšel počasnih korakov naprej.
Konečno sta g. John in Cene res prispela po Surni hoji do hotela Lloyd, potem ko sta bila radi raznih zločinov 7869krat zapisana od približno 310,000 pikelhavbarskih strelovodov.
Gospod John ni šel dva dni nato iz hotela; prvič je bil od vožnje zmučen, potem se je pa tudi pričel učiti ljubljanski policijski red. Ker je bil študij prekompliciran, najel si je pet advokatov, dva policijska komisarja v penziji in dva dvorna svetnika za inštruktorje. Ali vse to ni nič pomagalo.
Policijski mlini po ljubljanskem mestnem policijskem redu meljejo počasi, ampak salamensko gvišno. Tretji dan se ustavi pred hotelom visoko s policijskimi vabili naložen parizar. Dve slugi sta prinesla gospodu Johnu prvih 763 ovadb, oziroma vabil na c. kr. policijo.
G. John se odpravi s težkim srcem ob 9. uri na Bleiweisovo cesto, čakal je do dveh in prišel ob 3. uri popoldne na vrsto.
G. komisar, silno prijazen in vljuden gospod, mu takoj ponudijo prostor, ga prosijo oproščenja in se vedejo sploh
Rex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth. Minn.
LONGFLOS & LIBERŠER
1014 N. Chicago St., Joliet, UL --Slovenska-
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
• SE PRIPOROČA ROJAKOM.
smejal ali vzjezil. Povedal je gospodu policaju svoje ime in prihodnje sta" j tako/kakor bi to noben koprol boljše novanje in si zapisal radi varnosti nje- zajet; ne mogel, govo številko. Le-ta se je glasila	gte pa gospod John iz Amerika?
131313.	ja vj ste se ga pregrešili po paragra
"Ta je pa dobra, si misli g. John, {ih 9j 74^ 73^ 72., 70., 69. itd. itd. in nekaj jih je ze, če gredo po vrsti."	m; tak'a rec kaznujema. Se ga obso-
"Ja, pripomni Cene, na enega Ljub- dite> de se boste plačali... no, pa ljančana pride 6.78321 policajev, pa je b0IT^0 jutr; ;n pojutrinem skupaj zraj-
tali."
še premalo, tako so preobloženi z delom."
"Čudno," se čudi g. John in razgrinja svojo veliko žepno ruto, da bi se useknil.
"Zi," se oglasi čelada s strelovodom njegovi bližini, "bi hajsns ten? Bisen Si nix, tas is ferpoten nach par. 79. aushaengen von vešeštiken?"
'Še ga bo' žapisalu, her inšpettore, znaste, keku še pišeste?" se vmeša dru gi strelovod.
In g. John je bil drugič zapisan. Cene se je smejal. "Al' zdaj vidiš," pravi, "kaj je to štrasen in polcajoren ga.'
"Da se ne sme razgrniti rute in vse-
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom.
FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bote ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker se se obrnili popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
W. C, MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
LJUDSKA BANKA
Kadar hočete urediti kako zadevo -v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folniaht) ali kako drugo listino, se obrnite na mc, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
priporočajte Amerik. Slovenca.
Čez tri dni je bil gospod John v posesti računa o policijskih globah. .Bil je milosten sicer, ali iz bogatega farmerja je postal čez noč berač. Plačati je imel na kaznih za svoje neod-pustne, vsak človeški čut in policijsko pamet kruto žaleče zločine neznatno vsotico 362.584 kron!
G. John se je vsedel in vroč pot mu je lil po čelu. Kar stoji kot iz zemlje vzrastel pismonoša pred njim, ki mu moli list od ljubljanskega župana pod nos. In v listu se Johnu župan zahvaljuje za velikodušne darove mestnim revežem, obenem mu pa naznanja, da ga bode, njega g. Johna,
v^Važno uprašanjeN«
SO
mi opravi
najbolje in najceneje '
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija t Joliet«.
Zmerne Cene.
Najboljše delo.
kot
kniti se na cesti — kdo bi si mislil," obubožanega inozemca poslala občina maje z glavo g. John in pljune debelo L. Ameriko — po odgonu nazaj! po tratoarju.	"pQ gub pa že ne," zakriči v sanjah
Ali kakor bi trenil prilete od vseli g jQiin ;n se vzbudi, kimajoč na klopi
prijazni senci "Zvezde"'. Bil je zopet stari Janez Grča iz Šiške, pred njim pa stoji po svoji velevestnosti in drugih vrlinah znani stražnik št. 62 in mu veli vljudno:
Šakramenška mularija, a še ga špi tuki na javna gasa?" Pofel lublanski maladeto! Mi se ga vam borna ura navila, ki smo ga iz Trst. Alo, avftnti'"
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse le j postregli z najnižjimi tržnimi ce imamo v zalogi vsakovrrt
st.
strani tri pikelhavbe nwlnj — in zapo-jo staroznani tercet: "Špuken ist ferpoten — pljuvati še ga je zabranjenu — Šputare e proibito —" "Al' smo ga dubili," se veseli 18.372.
"Jou, jou, ton Johna," potrdi štev. 60.001. Vsi trije pa ga zapišejo in o pišejo, poizvedujejo in izprašujejo, in ko prvi konča, prične drugi, in ko je zadnji končal, prične prvi, in tako je to šlo kot "ringlšpil pod Tibole", kakor se je izrazil Cene.
Tako sta prišla prijatelja pred de želno sodišče, viden in je
kolico, če ni kje kakega policaja, 111 potem si je še vse dobro premislil, da ne stori kaj proti parag. Večerno solnce je ravno zahajalo, in gosp. John pogleda na svojo uro, ki se zablišči v poslednjih žarkih večernega solnca.
Ali kakor bi zabrlizgal polhom, od vseh strani se bližajo strelovodi proti g. Johnu. "Al' še ga ne vešte?" "Bisen si net?" "Ala zapisat." "Ala aufšrajben." "Alah, alah, alal."
"To so pa Turki", si misli g. John "Kaj pa čte vendar od mene?"
"Par. 74.! Par. 74.!"
"Kaj pa hočete v tem paragrafu? vpraša g. John.
"Al' še ga ne vešte? Da še ga ne šme prenešt špegla in druga gegen-štant, ki se ga odbija sončna sarka? A še ga ne vešta? A se ga boste tešku kaštiguvani! In vaša oroločjo? vašega ura? k' se ga je zašvetu?"
"Ali vaši polumeseci ali krajci ali srpi se še bolj blišče in nadlegujejo občinstvo?"
"Kaj ste ga reku? Cesarsk-kraleva direcione policaj, da nadleguje popo-lo? O mio Dio? To ga je pa paV. 312. ža na krvava rihta. Aufšrajben, auf šrajben."
•Gospodu Johnu je tekel pot pč> debelem licu in čik v "cigaršpicu" mu je ugasnil. Jezen ga nese do ust in pihne skozi, da odleti jik daleč na sredo ceste.
"Ak, šon vider! Še ga ne vidite? Paragrafov! Par. 70. strelja na cesti —
nami. Mi ni-ea lesa.
stavbo his in poslopij mehki is trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines «li< blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denat
POZOR, ROJAKI !
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo pro G. John je postal pre-|dajam od $15 do $20 po aker, ne pa premotril najprvo celo o-1 obdelana zemlja; obdelana zemlja ali
pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po ne koliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se narav nost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
DOLŽNOST GOSPODARJEV
in gospodinj slovenskih družin v A meriki je, da naročijo svojim druži nam pošten, slovenski-kat. list. Da se družina ne zastrupuje z zlobnim brezverskim berilom.
Vaša dolžnost je, da naročate in priporočate list "Amer. Slovenec", ki prinaša vsepolno novic iz nove in sta re domovine, ter mnogo podučnega in zabavnega berila po dvakrat na te den za $2 na leto.
J. P. KING &
Obft telefon	T.acnj
Stev. B	"""
***»*??trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Konzularne
.......... W »F
2 2 0 '/z drove st ^Milwaukee, Wis,
sodnijsKe vojaške^
zadev«
The Will County National Bank
Prejema
Kapital in preostanek $300,006.0®.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
J. W. LYOIVS
Nas office in Lumber Yard na rogli DES PLAINES IN CLINTON STS
NAZNANILO.
Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti kjer bom prodajal ure, zlatnino itd.
Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi na ročili.
FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ogrsko.
in
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin* 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka
Argentina — September 3rd. Kaiser Franz Joseph I—Sept. 3rd. Martha Washington—September 13
Za vsa nadaljna pojasnila se obrn na glavne zastopnike:
PHELPS BROS, ft CO.
2 Waanington St., New York, N. x
ali na njih pooblaščene zastopnik« ■» Zjed. državah in Kanadi.
Joliet Steam Big Hoisb
'j-ofessional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
«{ Joliet. Illinois.
raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele svet«.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Cenik molitvenih, nabožnih, podučnih in zabavnih knjig,
KNJIGARNA AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILL.
MOLITVENE KNJIGE.
Dušna Pašji, zlata obreza........$0.75
Duhovno veselje, zl. obr., 7Sc m $1.00
Krščanski Zakon ........ 75c in 1.00
Krščansko devištvo, zlato obrezo 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Mali hudovni zaklad, zlata obreza, velike črke...........75c in 1.00
Nebeške iskrice, zlata obr. 75c in 1.00 Nebesa naš dom, zlata obr. 75c in 1.00
Otroška pobožnost, zlata obr......50
Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike
črke ....................75c in 1.00
Sveti Jožef, usnje, zlata obreza, 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza ......................75c in 1.00
Šmarnice, usnje, zlata obreza.... 1.00 Sveti rožni venec, zlata obreza.. 1.00 Šmarnice—Vole. Marija v pred-
podobah in podukih........... 1.00
Šmarnice—Kerčon. Salve Regina.
—Šmarnično opravilo ......... 1.00
Šmarnice — Ladislav, Marijine
čednosti in dobrote........... 1.00
Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata
obreza ....................... 1.25
Put u Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25
Put u Nebo (za dekleta i žene—
hrvaška) ..................... 1.25
Key of Heaven (angleška) l.OO in 1.50
Jesus My Love (angleška)...... 1.00
Šolski molitvenik................50
Rafael ...........................75
Rajski cvet, zlata obreza, 75c in 1.00 Zlata šola, zlata obr., velike črke 1.00 Jezus Moje Želje, zlata obreza,
velike črke ................... 1.00
Pot v Nebeško Domačijo, zlata
obreza, velike črke............ 1.00
Slava Gospodu, zlata obreza, velike črke ...................... 1.00
Evangeliji, zlata obreza...........75
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Abecednik, vezan ................25c
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angel sužnjev ................— 20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............26c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika. .20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta ................. 25c
črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Društveni govornik, dva zv......$1.50
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................2oc
Friderik Baraga .................50c
General I.avdon, oče vojakov imenovan ..........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali
■svatbine navade in napitnice----20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hiša ob Volgi ...................50c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov .................-25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. Češka narodna pravljica. ,20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Al<<šovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. —
Z nemščino gre naprej .........75c
Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c
1.	zv.: Deseti brat. Roman........50c
2.	zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-
kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. , Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas,—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c
11.	zv.-: I. Tugomer. Tragedija. —
II.	Berite Novice! Vesela igra.—
III.	Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c
Kako je izginil gozd. Povest......20c
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Katekizem za kat. slov. šole v A-
meriki .........................25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu .........................20c
Kirdžali, podonav. povest ........50c
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. ,25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora .............25c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. — Najdeno srce.....50c
Krvna osveta. Povest ............20c
Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s
podobami ......................20c
Lažnjivi Kljukec, kako se mu je morji, na kopnem in v vojski godilo ...........................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji 20c
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................40c
Mali vitez Volodijevski. Zgodovinski roman, 3. zv...............$3.00
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........45c
Marija hči polkova, zgodovinska
povest ........................25c
Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................50c
Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih.25c Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije ........................20c
Mati božja dobrega sveta, povest..50c
Mati božja na blejskem jezeru____25c
Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............20c
Miklova Zala. Povest iz tur. časov, 45c
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest *...........20c
Mladim srcem ...................40c
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine ..............20c
Mož Simone .....................50c
Mrtvi gostač ....................25c
Na Jutrovem ...................40c
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu. 3 povesti iz življenja Indijancev. S slikami v
barvotisku, vez.................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c
Naseljenci. Povest ..............20c
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi,
itd. — VI. zvezek ..............20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških koza-k°v ...............................
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c
Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in
v začetku vlade Pija X..........20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pasjeglavci. Zgodovinska povest,— Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. --3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Zazaretu. — 6.
Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za
V templju. — 7. Taščic«. — 8.
Naš Gospod in sv. Peter........75c
Pesmarica — Slovenska...........50c
Pesmi — Janko Zirovnik..........30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c
Pisana mati ......................50c
Pisanice, pesmi za mladino....... ,50c
Pod turškim jarmom. Povesti iz
vojske proti Turkom ...........20c
Ponižani in razžaljeni ............50c
Popotni listi. — (Cesar Jožef v Krašnji. Nočni sprehod. Popotnik v arabski puščavi. Spomin na Dubrovnik. Damberški zvon)... ,50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Potop ..........................$1.00
Potovanje v Liliput. Čudovita
zgodba ........................20c
Povodenj. — Kartuzijanski samostan ...........................25c
Pauk zaročencem in zakonskim.. ,75c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c
Pregovori, prilike in reki.........30c
Prešeren in Slovanstvo...........50c
Prešernove poezije ..............75c
Pri našem cesarju ................25c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____20c
Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................5Qc
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest ............20c
Pripovedke za mladino. I. in II. zv.20c Prisega huronskega glavarja. Po- j
vest ...........................25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji ali izgledi božjih kazni, J oziroma slučaji, ki niso slučaji, 2. i
zvezka, vsak po ................20c
Rdeča in bela vrtnica ali mladi mu-
čenec in mlada spoznavalka.....25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Robinzon, stariši in njegove čudovite vožnje in dogodbe .........50c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c
Rodbinska sreča .................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska ................35c
Rusko-Japonska vojna ...........50c
S prestola na morišče ali nesrečna
kraljeva rodbina. Zgod. povest, 20c Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv.
po .............................20c
Sanjske bukve ...................40c
Sanje v podobah .................30c
Senilia, povest ...................20c
Slavček. — Nema deklica.........20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje ...........................20c
Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj-
'skih pisem .......................30c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki ................,25c
Stezosledec. Povest .............20c
Stoletna pratika od 1901 do 2000, •
vezana .........................75c
Strelec. Povest ..................20c
Sultanovi sužnji. Carigrajska pov..30c
Sveta vojska ....................25c
Sveta Germana, izgled krščanske
Sveta Noč. Povest ...............20c
Sveta grofihja Genovefa, ganljiva
povest .........................25c
Sv. Notburga. Popis življenj sv. Heme in pripovedka o zvonu na
Blejskem jezeru ...............20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, z v. I. in II po.........75c
60 malih povestij ................20c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c
Tisoč in ena noč. Pravljice iz ju-trovih dežel, zvezek po 25c, ali 51
zvezkov za ...................$6.00
Tolstoj ..........................30c
Trije indij, povesti ...............20c
Trubar Primož ..................75c
Ujetnik morskega roparja ........20c
V	delu je rešitev. Povest..........25c
V	gorskem zakotju. Povest.......20c
Vedeževalka. — Kmet-Herod. —
Župan sardamski. — Jeza nad petelinom in kes .................50c
Viljem baron Tegethoff. Zmagovalec na morju 1. 1866.............25c
Vojska na Turškem 1875-1878 ,...25c
Vošilna knjižica .................75c
Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Povest .........25c
Vstajenje. Povest ................20c
Za kruhom. Povest...............20c
Zadnji dnevi Jeruzalema, 2 dela
po 75c .......................$1.50
Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573..........75c
Zaroke o polnoči .................20c
Zbirka domačih zdravil ..........50c
Ženinova skrivnost. — Najden in
zgubljen .......................30c
Zgodbe fare Skocjan pri Dobrovah 50c Zgodovinske povesti, za meščanske
šole ... ........................75c
Zlata vas. Podučna in kratkočasila
povest .........................30c
Zlatarjevo zlato. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja...........75c
Zlati orehi. Povesti ..............25c
Zlatokopi. Povest iz Alaske..'.... .25c
Zlatorog .........................30c
Zmaj iz Bosne. Povest...........50c
Znamenje štirih, povest, zv, po____25c
Zvesti sin. Povest ................25c
Žalost in veselje.................20c
to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času.
Naročilom je pridejati denar, Money order ali znamke po lc za manjša naročila. Drugače se ne oziramo na naročila. Knjige pošljemo poštnine proste. Priporočamo se za obila naročila.
Cigani napadli mesto.
Montpellier, Francija, 29. avg. — Tolpa 150 ciganov je danes napadla prebivavce mesta Lunel s puškami in revolverji.
Žandarji so se spopadli s cigani in razvila se je pravcata bitka, v kateri je bil eden izmed žandarjev usmrčen in trije hudo ranjeni. Cigani so se bojevali tako srdito, da so se ustavljali nekaj časa celi stotniji vojakov. Ko so ubegnili, so zapustili za seboj veliko število ranjencev.
MALI OGLASI.
NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob, hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove; John B. Stukel, 207 Indiana St., Joi'iet, 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec.	unf3
NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., -prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več' pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. KJE JE MOJ BRAT FRANK MU-ha, doma iz Velike Bukovce št. 19 pri Postojni. V Ameriki je že 3 leta. Kdo ve zanj naj ga javi na: Andrew Muha. 310 Midland Ave., Joliet, 111.
ROŽA SVETA, VEZANA, $1.50.
Ta zanimiva povest se že delj časa priobčuje v "A. S."
Mnogi čitatelji jo imajo jako radi. Dokaz, ker se vedno oglašajo oni, ki katerikrat slučajno lista ne dobe. Mnogi bi radi dobili knjigo te povesti. In ker se jih je že precejšno število oglasilo za knjigo, zato smo sklenili preskrbeti več sto izvodov iste, da jo pošljemo naročnikom, ki nam pošljeio $1.50.
Knjiga ima 464 strani. Tiskana je z razločnimi — velikimi črkami, tako da jo lahko vsakdo čita. O krasni vsebini te knjige nam ni potreba pisati, ker je našim cenj. čitateljem že itak poznana.
Oglasite se za njo takoj pod naslovom: AMER. SLOVENEC, Joliet, 111.
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACB"
Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel Naročajte in Priporočajte
vsem svojim znancem dober kat. lis' "AVE MARIA"
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. V
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči l'=f "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morajj imeti dober slov. in kat. list pri ti da se ne spridi z zlobnimi časopis'; "1 preže in vlečejQ mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročaj« dober list "Ave Maria".
ST
f:.
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, lb
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer w> tahko najdete vsak čas in »e okrepčal« V zalogi imam najboljša rina in drug« pijače.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje ie dobiti najboljše m« so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic
J. & A.- Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej b poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas j našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
O-ic. Phone 2768. N W. Phone 1113
Anton Dowiak
N. W. Phone 382. 1100 N.BROADWAY, JOLIET,ILL
SLOVENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt.
Za želodčne in prebavne ne rednosti
rabite Richter's Anchor PAIN EXPELLEE po navodil" ovitem okoli steklenic. 25c in 50c pri . drugistih
Mn<
$10
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p.
Dr. S.Gasparovicl
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS-
040«*0«0+0*C*0*0+0*0*0+C*0«0*0+0«0*<H
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
dolg
"ajp
Prot
Fiite ELki Bretnci" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»^»♦©♦O^lHO^tHO+O^tHO+fHO+tHO+KJ+ClHO+O+O*^
ST. VIATOR COLLEGE
KANKAKEE, ILL.
Šola za mladeniče. Prostora za 400 dijakov. Board in pod'1? $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj-
Very Rev. J. P. 0. Mahoney,
C. S. Y. PREDSEDNIK.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
i
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	s. Bluff St., Joliet, IB-
H