Za poduk in kratek čas. Pisauje pohorskega ronurja. b»iKVit-' I. -&i lil.i'-"/;! VMisel 7 Rim poto^ati me je že 7e5 5asa nadlego^ala. Toda uresničiti je nisera mogel. Pre^eč zadržko^ je bilo od znotraj in od znnaj. Od znotraj skrb zarad daljuega pota, skib za^olj duho7uije, skrb za^olj 7e!ikega gospodarstva; od zunaj slabi 5asi, malo denarje^ — pa vsi zadržki bili so srečno premagani iu božja pot 7 Rim odločena. Cas pripia^ljanja mi je hitro potekel. Napočil je dan odhoda, 87. binkoštni pondeljek. O^i dan bil sem še pri 87. 3 kraljili 7isoko na Poborju. Priporočil sem se 3 modrim, uaj bi Boga za me prosili, uaj bi, kakor nekdaj jim, z^ezda sreče na potu s^etila tudi meni, nie 7arno 7odila ter pripeljala na zaželjeni kraj, kder bom videl in poSastil na- tnestnika Onega na zerniji, kojega so sr. 3 kralji v betlebemskem blevu molili ia mu darovali. Ob 10. uri zvečer istega due sem se odpeljal iz Slov. BUtriškega kolodvora io jadrno je šlo proti Celju. jNeizrečeuo razveselil sem se, ko tukaj na kolodvora zagledam potaega torariša in Ijubega mi prijatelja. A. Belšaka, župnika 8v. Kunigunde na Pohorju. Brzi se vsede k meni in tako sva potorala 2 Pohorca skup v Rim. Naglo je šlo sedaj proti beli Ljubljani. Ljubljana, mei-to moje mladosti, kraj mojib dijaskih let! Kako znana, domača, vesela mi je nekdaj bila; sedaj se mi je zdela vsa tuja, prazna iu pusta za meue; le nekoliko znancev iu prijateljev iiuaru, ki ODdi živijo — ali še veliko ve6, ki v grobib spijo pri sv. Krištofu. Tužno niisli me obhajajo in ljubo mi je bilo, da je blapon brž dalje drdral na Notranjsko. Peljali 8mo se mimo Borovnice po znainenitem mostu, ki je višji od farnega zvonika; potcna mimo visokega Kriiua, gore, za katero je moja zibelka tekla. Pa zdelo se mi je vse, kakor sanje, ter seua z pesnikom izbebnil: nKde so časi, kde so dnovi, ko smo bili še nKrajne sinovi"? Kmalu smo drd.ali mimo Postojne, kdcr je čudo kranjske zemlje v postojnskih janiab, ter se bližali nerodoviinemu, pustemu Krasu, ki je podobeu mrtvaškemu polju, obsejanemu z belim kamenjem, spomeniki mrtvib. Naše Pohorje je raj proti Krasu, ter seni mislil: glej, kameuje, kate.ega je tu preve6, bi pri n?s na Htinju dobro bilo z* zidaDJe kaplanije in šole, ki ste nam toliko potrebni! Prišli smo do Nabrežjne ter namesto proti Trstu krenoli proti Gorici. Tu se za6ue zopet rodovitcn svct z žlahtno trto, ki očesu kaj dobro dene. Gorica se ne imeuuje zastonj slovenska Nizza zarad svoje prijazne in jako rodovitne okolice. V Gorici smo se sošli z niariborskimi romarji in smo se potem še vcliko bolj veseli naprej peljali. Z tem vlakom se je peljal tudi akof Juraj Strosmajer, dika jugoslovanska, katerega sem sedaj prvokrat imel čast videti in v svoje veliko veselje ž njina govoriti. Peljal se je tudi v Rim. V Kornionu smo prestopili mejo italijanskega kraljestva. Nastopili ro laški nradniki in se jim uaora reči, da so prav prijazno z romarji larnali in se prav olikano vedli do potnikor. V laških vagoaih je povsod zapisano po laski: 10 posti, t. j. 10 aodežov. Nek saljivec je pa naredil: 10 roBti, t. j. 10 pe6euih. Ko bi moralo po 10 potnikov v enem vagonu sedeti, bi res lehko postali kubani in peceui. Vendar tega »e ni bilo treba bati, vozili smo 86 povsod prav lebko in dobro, nikd«r ni bilo gnječe. Od Vidma je ilo v naglem tiru. — Lahi bolj bitro vozijo, kakor naši ljudje — po širaem furlanakem polju naprej tako, da smo bili že 22. maja ob eui popoldne v Benetkah. Videli smo nekdanjo ponosno nkraljico morja" ter ob6udovali njeno lcpoto. Bili smo n& zvoniku av. Marka ter imeli prekrasen pogled u» mestu iu na sinje morje, po katerem so baike vOzile, kakor da bi beli labudi plavali. Vozili siuo 86 v gondolab, obiskali znamenitnile cerkve, ter 8e zvečar ob 8. uri odpeljali proti PadoTi. Tukaj setu se jaz pridružil kranjskim romarjem. Med teioi so tudi 4 kmetje v jirbastih blačah iu dolgib črevljih. Italijani vsepovsodi za njimi gledajo io ugibljajo, kaki ljudje bi to bili? Potein smo se urno peljali naprej proti Bologni in Rimu. Vsi romarji sino bili uavdušeni ter enega srca, enih misli. Eaa inisel uas je navdajala vse, ena želja vsem gorela v srcu, le brž videti sveti Rim ter gledati lice sv. očeta, velikega in slavnega papeža Pija IX. Jaz z kranjskimi romarji eem prišel v Rira 23. maja po no6i ob */» edenajsti uri. Mariborskih romarjev še ni bilo tukaj! Z Bogoiu! Vabilo na naročbo znaustrenega časopisa Matice slovenske in prošnja za dotičuo gradivo. Odbor Matice slovenske nanierava v smielu poslednjega ob6nega zbora 2. dne t. m. izdajati znanstveni časopis, kateremu naj je ime: nČasopis Matice slovenske". Ta časopis bode obssgal vse, kar v zuanstvo spada, s posebnim ozirom na slovanski svet: zemljepisje, zgodopisje, prirodopisje, starinstvo, razprave o kultunii zgodovini Slovencev, državoslovne, socijalne in gospodarstvene razmere; nabiro ostankov narodnega pesništva, razprare o uovib iznajdbab, umetnijah in vedah, nazuanila in presojevanja novih slovstvenih stvari, porožila o dolovanji Mati6nem itd. Clanki, segajoči v politiko,^ so po pravilib Matičnih izključeni iz časuika. ,,Časopi8a Matice slovenske" ima izbajati vsak četrt leta en zvezek po 3 do 4 pole; zvezek bode stal 50 kr. Oglasevanje na naročbo, s katero se ob enem pošlje 50 krajc. naročnine za prvi zvezek, sprejema tajnistvo Matice slovenske v Ljubljani do 20. junija t. 1. Ta oglas velja tudi za poroštvo celoletnega ve6idel plačila. Prvi list pride ua svitlo, kakor bitro se a) oglasi toliko naro6nikov, da 80 stroški izdanja pokriti, in b) da odbor prejme časopieu primernih rokopisov toliko, da raore prvi snopič na svitlo priti. Zato odbor, ki prevzame vredništvo prrega zvezka, ob euem vljudno vabi slovenske pisatelje, naj mu pošljejo brž ko mogoie za prvi list gori navedenemu programu primernih se ve da ne preobširnib sestavkov; vsaj tudi pri 6asnikib velja prislovica: nvariatio delectat". Odbor ho6e tako vstreči željam nekaterih Matičnih goapodov udov. Z ozirom na obilo število časnikov slovenskih, ki deloma ve6 ali manj obdelujejo novemu našemu 6aaniku enako polje, nalagajo mu pa Mati6na prarila dolžnost, da previdno poetopa o novem početji in zato izdanje prvega snopi6a sraatra za poskuSnjo: ali se bode oglasilo toliko naro6nikov, da ne bi Matica pre v elici h stroškov imela, iu ali se bode novemu časniku našlo tudi zadonti čislanib pisateljskib mo6i. Za odbor ,,Matice Slovenske" v Ljubljani 20. maja meseca 1877. Dr. Jan. Bleiweis, prvoaednik.