GLASNIK ^UBLJANA, 29. AVGUSTA 1961 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. 65 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI Družbeni plan občine Hrastnik za leto 1961 $06. 15. in 50. čl. zakona o Podlagi i->. m ^v. v., ..»»h.™ lin ,‘nskih ljudskih odborih ((Jr. 81. 19-88/52), v zvezi z do-»ttiui zveznega družbenega plana j* •%! (Ur. [. FLRJ'št. 52-685/60) li “tuibenega plana okraja Ljub-ift 5,*a lct0 1961 (»Glasniki št. 21) ln* .*• statuta občino Hrastnik je „ji fcJ®l občinski ljudski odbor Hrast-dn« *)a združeni seji obeh zborov aprila 1961 DRUŽBENI •Kčlne Hrastnik PLAN :a leto 1961. v n„razvoj v letu 1960, stojimo •led •• *t0lnun' v tem letu pred na-„ -mi osnovnimi politično eko- *°T nto‘ ci|j.i: ••eh >ove6ati obseg proizvodnje v tj|j1 gospodarskih panogah in sto-♦ečjVsc ukrepe, da dosežemo čim ‘r-Vi.1 ?*°Pnj° izrabe sedanjih pro-Vir/U'h zmogljivosti in hitro akti-nJe zmogljivosti, ki se gradijo. vijati socialistično odnose in odpravljati administrativni vpliv na razporejanje investicijskih sredstev, krepiti komunalni sistem in povečevati interes gospodarskih organizacij za doseganje čim boljših rezultatov. Se nadalje bomo razvijali delavsko in družbeno samoupravljanje, da bi s smoternim nalaganjem sredstev dosegli hitrejši razvoj proizvodnje, družbenega standardu in osebne potrošnje. Podjetja morajo v letošnjem letu posvetiti večjo pozornost uvaju- s PRVI DEL smernice ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 1. poglavje ,i ?,ovuc smernice in naloge ruzbenega plana za leto 1961 rvp PuStevajoč glavne smernice Ku aek'a. republiškega in okrajne-[)„ ' Ruzbenega plana za leto 1961, dah- Perspektivnega plana za obsuj,e 19bl do 1965 in doseženi go- nju mebanizaije in avtomatizacije v delovnih procesih, ker bosta ta dva činitelja v najkrajši perspektivi lahko v naj večji meri zagotovila znatno povišanje produktivnosti dela. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na podlagi doseženih uspehov v letu 1960 ter ob upoštevanju smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana predvidevamo naslednje povišanje družbeneg. bruto proizvoda in narodnega do hodka v letu 1961: v 000 din tekoče evno Indeks ,o" 2 • , --p.jiTvon, m »v "»dal' .Varili je treba pogoje za »tj j jnje naraščanje produktivno-hi(, ° u j10* osnove za hitro poveča-Živ|iPrU',zvodnje in za izboljšanje *e«BJCnjs^ih razmer prebivalstva. S HjjJJ. Zvcz' 1*° potrebno izpopol-Olelj :f vzpodbudne načine delitve Uva: 'V dohodkov po učinku tel Krejc 1 yzpodbudncjšc oblike na-trahn ania- Posebno pozornost jo Mu „ P°svctiti nadaljnjemu izboljša-ciou,.| S!,nizacije dela, skrbeti za ralu p0stl0 Zaposlovanje delovne sile j l)vsi(i izobraževanje kadrov, livgi, ..Iadn° s povečanjem produk-?»!(„ . dele je treba zagotoviti na-0Sebne- potrošnje in druž-v4 s*«ndarda. Ta razvoj zahte-* M9n'!aduljnjc povečanje vlaganj t>QS( yanjsko jn komunalno dejuv-?6h'ra>a Kraditev šol in ustanov za '^upj0' izpopolnitev zdrav-^droči- ™?®® /h j-arilah kajti dokončanje zn- > iva|< ®,tlcijskih del bo ugodno t„la gospodarski razvoj našo 11 Še v ,, -X letošnjem letu, posebno J v ^/b^lnjom razdobju, s;'* 't»ke t, Vlru splošne ekonomsko s*0nia K,'.' rQZV°jn gospodarskega Potrebno še nadalje raz. družbeni bruto proizvod narodni dohodek Po posameznih gospodarskih panogah bo benega bruto proizvoda naslednje: Gospodarstvo skupaj Družbeni sektor Industrija Obrt Trgovina Gostinstvo Gradbeništvo Kmet. zadruge Privatni sektor Kmetijstvo Promet Gostinstvo Obrt V kolikor sc bodo rekonstrukcijska dela v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik končala predčasno, lahko pričakujemo, da se bosta družbeni bruto proizvod in narodni dohodek še povečala. III. poglavje Investicije Investicijska politika bo v letu 1961 temeljila predvsem na smernicah, ki jih je postavil perspektivni plan občine Hrastnik, ki predvideva poleg precejšnjih vlaganj investicijskih sredstev v gospodarske, tudi precejšnja sredstva za negospodarske investicije. Izhajajoč iz teh smernic ho predvidoma znašala investicijska potrošnja v gospodarske namene 2.285,914.000 din. Investicije po posameznih industrijskih podjetjih bodo predvidoma naslednje: Steklarna Ilraslnik 365,556.000 Kemična tov. Hrastnik 767.457.000 Papirnica Radeče 497.000.000 Rudnik Trbovlje-IIrastnik 415.000.000 Cementarna Trbovlje, obrat Zidani most 240,500.000 Steklarna Hrastnik bo uporabila investicijska sredstva za III. fazo rekonstrukcije. Tovarna kemičnih Izdelkov Ilrast- im 1060 1961 1960 1959 1961 196» 7,444.556 8,262.137 8.853.509 tli 107,2 3,365.425 3,768.331 4,292.457 112 114 predvidoma gibanje druž- v 000 din tekoče cene Indeks 195« 1960 1961 " 1960 1961 1959 1960 7,444.556 8,262.137 8,853.509 tto 107,2 6,875.721 7,684.867 8,248.147 111.8 108 5,984.046 6,558.058 6,944.762 110 106 344.300 428.258 540.978 124,2 126,2 88.347 117.139 133.453 131,8 114,4 137.9(6 208.355 225.000 151 108,2 299.000 340.000 370.000 114 109 20.112 33.057 33.954 117 102 548.835 577.270 605.362 105 104,6 446.160 470.699 494.916 105,5 105 20.179 21.390 22.460 106 105 29.696 31.181 32.906 104,9 105 52.800 54.000 55.080 102,5 102 za izgradnjo obrata kloralkalne elektrolize, ki naj bi bil predvidoma dokončali ob koncu letošnjega leta. Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu je predvidela rekonstrukcijo papirnih strojev s pogojem, Če bo prišla v poštev pri zveznem investicijskem natečaju, kjer nuj bi dobila v ta namen 375,786.000 dinarjev kredita. Rudnik Trbovlje-Hrastnik predvideva za obrat Hrastnik, da bo uporabil omenjena sredstva za nabavo mehanizacije, nove opreme in novega izvoznega stroja pri izvoznem jašku Ojstro ter za geološke raziskave v zvezi z odkrivanjem novih premogovnih slojev. Cementarna Trbovlje predvideva rekonstrukcijo obratu v Zidanem mostu za proizvodnjo belega cementa z letno zmogljivostjo 15.500 ton. Ta sredstva so predvidena v perspektivnem planu naše občine, vendar se rekonstrukcija tega obrata po vsej verjetnosti ne bo začela v tem lotu. V kolikor pa bo cementarna v Trbovljah izvršila rekonstrukcijo pred koncem letošnjega leta, pričakujemo, da bomo pričeli tudi z re- konstrukcijo obrata v Zidanem mostu še v tem letu. Tako kot v preteklem letu, tako tudi letos ni izgledov, da bi občinski investicijski sklad kril potrebe po investicijah v industriji. Občinski ljudski odbor bo moral skrbeti za pravilno usmerjanje investicijskih sredstev iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Razpoložljiva investicijska sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo predvidoma uporabila: za kreditiranje v obratna sredstva 5,835.000 za investicije v osnovna sredstva 17,503.000 namenska sredstva za elektrifikacijo 5,688.600 Skupno 29,026.000 Investicijska sredstva bomo uporabili: za kmetijstvo 1,635.000 za obrt 11,000.006 za trgovino 4,868.000 namenska sredstva za elektrifikacijo 5,688.000 Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabila: — v kmetijstvu za razširitev obstoječih kapacitet, predvsem za pospešen razvoj živinoreje (pitališča, izgradnja hlevov ipd,), — v obrti za izgradnjo Elektrotehnične delavnice Hrastnik, — v trgovini za dokončno dograditev potrošniškega centra v zgornjem delu Hrastnika, Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš v znesku 201,806.000 dinarjev se bodo uporabila: 1. za posojilo za gradnjo stanovanj in za natečaje 168.306.000 2. za poslovne prostore 10,000.000 3. za posojilo hišnim svetom 2,000.000 4. za režijske stroške sklada 3,500.000 5. obveznosti iz prejšnjih let za šolstvo 18,000.000 Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš se bodo uporabila predvsem za dovršitev začetih gradenj in tudi za nove gradnje. Sredstva stanovanjskega sklada, ki jih prispevajo posamezne gospodarske organizacije oziroma panoge, naj se predvidoing vračajo vplačnikom. IV. poglavje Delovna sila in produktivnost V letu 1961 predvidevamo, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo od 4076 zaposlenih v letu 1960 na 4206, kar predstavlja 4»/» porast. Produktivnost dela se bo predvidoma povečala za 3,2 »/e, in to predvsem zaradi nadaljevanja rekonstrukcij v industrijskih podjetjih. Družbeni »lan občine Hrastnik postavlja glede politike zaposlovanja nove delovno silo in povečanju produktivnosti dela gospodarskim organizacijam naslednje naloge: — Gospodarske organizacije naj izboljšujejo delovne pogoje zaposlenih s temeljitim izvajanjem higiensko tehnično zaščitnih predpisov STRAN 310 glasni* — preprečuje naj se fluktuacija delovne sile. Obstoječa delovna sila naj se racionalneje zaposli in bolj izkorišča delovni čas; — dosledno naj se preide k nagrajevanju po učinku v vseh gospodarskih organizacijah; — podjetja, ki bodo po končani rekonstrukciji dobila nova delovna mesta, naj že sedaj skrbijo za usposabljanje potrebne delovne sile; — Zavod za zaposlovanje delav-ccy nuj ne usmerja delovne sile v tiste gospodarske organizacije, ki že imajo zadostno število zaposlenih, razen visokokvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol in invalidov; — nova delovna sila se nuj predvsem zaposluje v komunalni dejavnosti, gradbeništvu in kmetijstvu; — ženska delovna sila pa na primernih delovnih mestih. Prav tako naj to velja za zaposlovanje invalidov,. — Reševanje problema zaposlovanja in produktivnosti dela naj gre sporazumno z občinskimi organi in s sindikalno organizacijo; — Še nadalje je treba posvečati večjo skrb strokovnemu usposabljanju delavcev na delovnih mestih in v ta namen krepiti center zn strokovno usposabljanje. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard ", A. Osebna potrošnja 1. V Letošnjem letu sc predvideva povečanje nominalnih osebnih dohodkov za okoli 11%, temu primerno pa bo naraščala tudi realna osebna potrošnja prebivalstva. 2. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora mora nenehno spremljati dviganje produktivnosti v podjetjih in dviganje nominalnih osebnih prejemkov zaposlenih. 3. Uresničitev predvidenega porasta osebne potrošnje zahteva od delovnih kolektivov dosledno izpolnjevanje nalog, postavljenih s tem planom. V ta namen bo potrebna stalna in objektivna kontrola zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. B. Družbeni standard Vzporedno s povišano storilnostjo v našem gospodarstvu predvidevamo tudi izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. V letošnjem letu predvidevamo pospešeno gradnjo objektov, ki bodo neposredno vplivali na izboljšanje družbnncgn standarda občanov in bodo odraz povečane produktivnosti deln v naših gospodarskih organizacijah. Nadaljevali bomo z modernizacijo oz. dokončno ureditvijo ceste skozi Hrastnik, ceste skozi Radeče, pričeli bomo z gradnjo Zdravstvenega doma v Hrastniku, z gradnjo novega Pol rosnega centra v spodnjem delu Hrastniku, dokončana bodo dela na osnovni šoli heroja Rajka v Hrastniku, v Radečah pa bomo letos pričeli z gradnjo nove osnovne šole in prav tako tudi v Vrhovem. Pričeli bomo s pripravljalnimi deli za gradnjo kopališča v Hrastniku. Dokončno bomo uredili cestno razsvetljavo v Hrastniku iu v Radečah, nadaljevali z regulacijo potokov Boben, Brnica in copata. Pričeli bomo z ureditvijo pokopališču na Brnici pri Hrastniku ter v Radečah. Za dokončno rešitev slabe preskrbe z vodo nn Dolu pri Hrastnika in na Brnici bomo letos pričeli z izgradnjo novega vodovoda. Primerna sredstva bodo vložena tudi v turistično olepševalne namene za ureditev mestnih središč Hrastnika, Radeč, Dola in Zidanega mosta. V letošnjem letu bo dokončno zgrajena bencinska črpalka v Radečah. Nadaljevali bomo z deli na kanalizacijskem omrežju v Hrastniku. Z nezmanjšano skrbjo bomo pristopili tudi k izgradnji cim večjega števila stanovanj. V ta namen je predvidenih 201,806.000 dinarjev. V I. fazi stanovanjske izgradnje v letošnjem letu bomo skrbeli predvsem za to, da bodo dokončana v preteklem letu začeta gradbena dela; tako bomo pridobili 69 novih stanovanj. Predvidevamo izgradnjo novega 20-stanovnnjskegn stolpiču na Logu v Hrastniku. 20-stanovanjskega stolpiča pri Steklarni v Hrastniku. 20-stanovanjskega bloka v Radečah ter ea. 20 novih vrstnih hišic v centru Hrastnika. ZTP Ljubljana bo pričelo z izgradnjo novega železniškega postajališča v Radečah, Elektio Trbovlje pa bo pričelo z izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje v Hrastniku. Pričeli bomo z izgradnjo novega stadiona v Radečah in nadaljevali pripravljalna dela za gradnjo doma nn Marnem. DRUGI DET. RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo v naši komuni v primerjavi z letom 1960 povečal za 4,7 %>. Po posameznih st lokali naj bi se fizični obseg povečal takole: Indeksi fizičnrgn obseg« ind proizvodnje 1‘'M> 1961 I9W 1960 112 — proizvodnja premoga 122 104 116 — nekovine (steklo! 117.4 108 120 — kemična industrija 98 108 121 — industrija gradbenega materiala 73 168 123 — industrija papirja 110 105 Proizvodnja nekaterih važnejših artiklov pa sc bo v letu 1961 predvidoma povečala takole: Proizvod Enot« mere v 191» 1%0 1%! 1961 Rjavi premog Votlo steklo in tonah ton 410.140 504.380 525.000 19*0 104 stekleni izdelki ton 6.924 8.149 8.800 108 Vse vrste papirja ton 3.163 3.479 3.650 105 Kemični proizvodi ton 29.907 29.283 31.500 108 Vse vrste cementa ton 4.070 2.980 5.000 168 548.271 573.950 104.7 V letu 196t se torej ne predvideva večji porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ker so praktično vsa naša industrijska podietjn v rekonstrukciji. Steklarna v Hrastniku bo nada- ljevala z rekonstrukcijo predvsem z lastnimi investicijskimi sredstvi. Pričela bo s 111. fazo rekonstrukcije, ki bo končana predvidoma v lelu 1962, in tako v tem letu-še ne moremo pričakovati vidnejših uspehov. Kljub temu pa se bo lizičui obseg proizvodnje stekla glede na dosedanje kapacitete povečal od lanskih 8149 ton nn 8800 ton. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik je pričela v letu 1960 s l. fazo rekonstrukcije, ki sc nadaljuje tudi v letošnjem letu. Pričakujemo, da bo I. faza rekonstrukcije delno dokončana že konec letošnjega leta in da bo podjetje lahko pričelo s poskusno proizvodnjo. Proizvodnja v kemični tovarni sc bo v letu 1961 dvignila zu 8% v primerjavi z letom 1960. Število zaposlenih v podjetju se bo v letošnjem letu dvignilo od 268 na 282, kar predstavlja 5% porast. Tovarna dokumentarnega in kurt-nega papirja v Radečah pri Zidanem mostu kljub znatni iztrošenosti osnovnih sredstev predvideva zvišanje oz. porast fizičnega obsega proizvodnje zn 5%. Podjetje sc jc pričelo že v preteklem letu pripravljati na rekonstrukcijo tovarne in bo predvidoma v letošnjem letu pričelo z deli. Po sedanjih izgledih bo moralo podjetje rekonstruirati svoje obrate izključno z lastnimi sredstvi. No območju občine imamo obrat rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, ki je v letu 1960 dosegel 504.000 ton fizičnega obsega proizvodnje. To proizvodnjo so omogočile pravilno vložene invcslicije v minulih letih, saj sta v letu 1960 dala precej premoga obrat Dol pri Hrastniku in Blate. V letošnjem letu predvidevamo, da bodo dali vsi obrati na območju naše občine 525.000 ton premogu, kar bo predstavl jalo 4 •/« povečanje fizičnega obsega proizvodnje nasproti letu 1960. Pri rudniku jc bilo v letu 1960 zaposlenih ,1444 delavcev, v letu 1961 pa se predvideva 5 °/o zmeri' šanje delovne sile, kar pomeni, <■* bo v letošnjem letu zaposlenih 14» delavcev. Z družbenim planom občil* Hrastnik za Ieio 1960 jc bilo p(clj videno, da sc bo rckoustiuit8! obrat' Cementarne Trbovlje-Zidai1 most tako, da bo proizvajal boli cement, [h> katerem je bilo iu je **» veliko povpraševanje. Ker podjrij” ni imelo v letu 1960 na razpolag dovolj finančnih sredstev za šitev rekonstrukcije v obratu Zn»' ni most, nameravane re konstrukt' je ni moglo izvesti in je zaradi t°£a_ nadaljevalo s proizvodnjo z razp®' ložljivimi kapacitetami in jc na * način proizvedlo izven plana 298> ton Cementu. Omenjena rekonstf'1 ' cija je zajeta v perspektivnem P,a" mi občine Hrastnik. Obrat jc imel v preteklem » 106 zaposlenih. V letošnjem letu P se predvideva le 2 °/o povišanj0-b kupno število zaposlenih v®* šili industrijskih podjetjih in ob1'1!' tih so bo v letošnjem letu pred'1' doma povečalo za 2,8 "/o. . Da bi industrija dosegla P*1111-, rano raven, ki, jo predvideva drll„ hcui plan, niorujo podjetja P05'., titi pozornost predvsem temle u?, logam: splošen sistem nagrajevali po učinke naj se pospešeno i*P:g pol n j uje, naj večjo pozornost p® ‘ treba posvetiti rekonstrukciji P° sameznih podjetij. ,■ Upoštevati morajo tudi razne nilelje in je pri tem posebno i' udariti, naj se remontna dela >. vršujejo v obdobju, ko je ponio10 kanje električne energije nnjvpJ. Prav tako je paziti tudi pri pn’,tj rim ju letnih dopustov, da bodo , razporejeni tako. da no bodo ti 0 rali rednega obratovanja. Vil. poglavje Kmetijstvo V letu 1961 se predvidi va P‘lV0), Čanje kmetijske proizvodnje za “ • Po posameznih strokah se bodo f bali indeksi proizvodnje: Poljedelstvo 1960/59 106 1961/60 106 - 1961/5» 113 Čila 104 108 113 Industrijske rastline —~ . Vrtnine 108 101 109 Krmne rastline 104 lil 10 Sadjarstvo 86 252 20 Vinogradništvo 99 94 93 Živinoreja 108 109 118’ Ribolov — Predelava 108 96 104 Kmetijstvo skupaj 107 109 10 Na podlagi povečane proizvodnje računamo, da so bodo povečali tudi tržni viški predvsem pri mesu, ker sc bodo povečale površine s krmnimi rastlinami in zaradi boljše agrotehnike tudi hektarski donosi. Važno vlogo pri povečanju kmetijske proizvodnje bosta odigrala družbeni sektor in kooperacija. Nu območju občine je posestvo IlolemeŽ in pu Ekonomija kmetijske zadruge Radeče-Dol z dvema obratoma na Sirju in Dolu pri Hrastniku. Oba, posestvo in kmetijska s svojima oblatoma usmerjajo ^ loma usincij«"- jo proizvodnjo v živinorejo. ly' y sestvu Hotemež je poudarek |j vzreji krav molznic, pri kinri%(, zadrugi pu pitanje, telet buby Da ho zneigurann zadostna ko •' ^ krme za povečano število ž!v'n.^<< potrebno v vseh sektorjih las(l" uvesti iz.ruzito krmni kolobar-V letu 1961 jc predvideno slednja proizvodnja: Mlado pitano goveda Pitano govedo I—2 let Drago pitano govedo Plemensko govedo V letu 1961 bo družbeni sektor z nakupom, najemom, zakupom in vključevanjem SUP zemljišč povečal svoje obdelovalne površine. Organizirana proizvodnja ho v letu 1961 zajela 33,6% vseh obdelovalnih površin v občini. Družbeni sektor Koop nosti sodobni agrotehniki 1 GLASNIK STRAN 311 "Vluftl. Treba bo paziti na t:, y°casno dognojevanje ozimnih m ln na zatiranje bolezni in škod-bilna več pozornosti sklepanju niuPemC,ijskih P°fe,odb in izvrševa-odloka o agrominimumu. SD sadjarstvu v letu 1961 ne bo D, S pravilno agrotehniko ^.bodo skušali doseči čimvečji sln.laz'*' Lo treba, da se bo do-uo. izvajal občinski odlok o 68roin,nLmumu. dvi, lv.lnoi"ejskn proizvodnja se bo Jv;, !,a za 9 •/•. Mlečnost sc bo Da i»?t ■ ,od 2000 litrov v letu 1960 V rov v letu 1961. za . PrešiČereji je predvsem težnja ''anienjavo sedanje krškopoljske pasme z belimi pasmami, ker pri vzreji prašičev za bekonc pridejo le ti v poštev. Perutninarstvo bo ostalo na sedanji višini. Z združitvijo zadrug Radeče-Dol obstoja od 1. januarja 1961 na območju občine samo ena zadruga, ki opravlja svoje delo nu celotnem terenu. Pri vseh osnovnih šolali so ali pa bodo ustanovljene šolske zadruge, ki bodo dobile strokovno pomoč od kmetijske zadruge. Vili. poglavje Gozdarstvo Od celotne površine občine Hrastnik. ki meri 12.946 ha, odpade na gozdove 7905 ha, kar predstavlja 65 odstotkov. Z delno revizijo in ta-ksacijo nekaterili gozdov, ki je bila izvršena v minulem-letu, je ugotovljena nekoliko večja lesna zaloga in površina gozdov ter predstavlja po sektorjih lastništvu naslednje stanje: lastništva Gozdna površina zaloga Letni prirast. Letni etat Lesna zaloga * gozdovi GG 6LP II gozdovi 1.499 234.700 6.230 3.545 *’l36“ 7 ‘zven GG Zasebni gozdovi 530 5:831 52.400 673.240 1.450 16.660 1.500 13.240 99 115 Skupaj 7.860 960.340 24.340 18.283 122 <‘ni ctal- Niti ki je določen za go-vseh sektorjev lastništva, ptj.^ Dvlja le 75 °/o od celotnega Cc,,! ku. Kljub temu, da je protez *!°seku nasproti prirastku lii-Do, t"1 se6nje zviševati, ker je nuj-toDdia se povečajo osnovni gozdni kH p kot nosilci bodočega prirast-je (|, 1>V Prečna lesna zaloga na hu stav|.Cutl*o prenizka, saj ne pred-žgl0j*a niti 50 °/o normalne lesne Vltta k’ Jc določena na 250 m’ na Bluvn-r Za prebiralne gozdove, ki so Cel0j 1 Predstavniki noše občine. Od *0.’ia *u Poseka lesa je določenih !i|, ali 67 °/e za blagovno, osta-izvll,)f N m3 pa za neblagovno pro- oW‘l. ureditev in vzdrževanje že jop Z<‘.< 1 ’ cest je predvidenih mili-Djo to,000din, za nadaljnjo grad- 'Vir, cestc v Jutni Pn 6'700-000 ^ Vrsa delu na vzdrževanju ... lvsl v privatn,n goz zd0vik o,v°la KZ Radeče-Dol, v go-Sonjov’ P i)u Pl,djctja. ki s temi V]i0r',. gospodarijo. Osnovno in !Zvai#i lVno pogozdovanje sc bo H ? na površini 24 lin. Stroški v* 11 bodo znašali 2.415.000din. kit gozdov, to je čiščenje kul-S pav plevela se ho izvajala i Dih ra'n' ha, zn kar bo uporabila -»193.000din. Zn varstvena j1 inv2- scčnje, gozdno-kulturnih 'ijatj ?tlcijskih del bo potrebno iz-. I, M„e- llaslcdnjc naloge: je okrepiti dejavnost. U Pfi ]^ovljenega gozdnega obra- bi 2' te .• ,i‘D 81 mora preskrbeti zado-%la "‘rokovni delavski kader za [Siki Osebnih gozdovih, kjer za-'dluf-.j*6 izvršujejo sami gozdno-i 3, p .1 in eksploatacije; i|i‘8titi** v^drževanju gozdnih cest lastna sredstvu in pro- tCT samoPr'8Pcvke hSev?Kditi ste,no kontrolo v ko-iJdjoipi gozdovih, posebno v k. o. tj Č.railovL1; .V,h°vo zaradi okužb ”D)u k!,«! l.n eventualnem pojnv- 1 ’ .l'rj ^"Jevega ruka; k/Dje ■ K**zovnnju lesa za redne t-i j kval;i^fvcn*.0(l“: nimi dejavnostmi sta vsekakor kro- *k,c‘ „ iti ‘h ‘JT Tsl jaška in čevljarsko stroka. Pred- P PnJ' * videvamo, da bomo v letošnjem letu J ... gospodarskim organizacijam teh Yv ,, „i stiok nudili večjo finančno pomoč, . ' -Posavje predvsem z obratnimi sredstvi. Prispevek iz dohodka Po novi razdelitvi obrtnih gospo- Zavod za komunalno gospodar-darskih organizacij smo v letošnjem stvo Hrastnik se v celoti oprosti letu vključili v obrtno dejavnost plačevanja prispevka iz dohodka, tudi tiste dejavnosti, ki smo jih vodili v prejšnjih letih pod našlo- XVI. poglavje vora »Komunalna podjetja«, in si- Občinski prometni davek cer: Mlekarno Radeče Klavnico z Občinski prometni davek se pla. nraomikx Kln,™e? čuje v letu 1961 po odloku o ob-T° PaIn,CO„ z činskem prometnem davku ObLO Pe- »°bmci' Mlekarna predvideva, da bo v letošnjem letu najiavila nov paste- v vir nmrlavi« riža tor in bo podjetje s tem lahko p.... . , .j P, , . . predelalo večje količine mleka v Občinska doklada od dohodnine razne mlečne izdelke. Občinska doklada od kmetijstva Težaven položaj, ki je do sedaj *n samostojnih poklicev se bo pobl-vladal v obrti, je predvsem posle- rala v 1961 po stopnjah, ki bodica pomanjkanja dobrih strokov- do določene s posebnim odlokom, nih kadrov in določene slabosti v načinu nagrajevanja. Zato je po- XVIII. poglavje tr.ebno, da v letu 1961 obrtne go- Prispevek v okrajni sklad spodarske organizacije pod vzamejo zdravstvenega zavarovanja naslednje ukrepe: kmetijskih zavarovancev ___~ 7 v.s.cl' V^rtnih gospodarskih V okrajni sklad zdravstvenega organizacijah je treba preiti na na- zavarovanja kmetijskih proizvajal-grajevanje po učinku. Pri tem je Cev prispeva v letu 1961 občinski potro.bno tud. upoštevat, kvaliteto ljudski odbor 26V. od splošnega izdelka in storitve; prispevka, ki ga plačujejo kmetij- — obrtne gospodarske organiza- ski proizvajalci, cije naj vzporedno z uvajanjem nagrajevanja po učinku stalno izpopolnjujejo tudi organizacijo dela. Delovna sila pa se mora zaposliti tam, kjer je nujno potrebna. Po- m x , , „ , trebno l.o tudi skrbeti, da se bo . PIaž£va,.‘Je dfla proračunskegt obrtniški kader stalno strokovno Popevka iz o_sebnega dohodka, k XIX. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka a ripada občinskemu ljudskemu od- obrtniški kader stalno strokovno izpopolnjeval. Dolžnost gospodar- P ... ?kih organizacij pa je, da mu to °or“ se op™jVIJ<>: , izpopolnitev omogočijo; stanovanjske skupnosti, serriBi , . Tv .... pri stanovanjskih skupnostih, hišni .. . r ,R ?•? °^ne produktivno- svoti, Krojaštvo Radeče, Ljudska st, dela v obrt, bo potrebno urediti „l,|ači|nica Hrastnik in Čevljarstvo tudi delovno disciplino. Za to so Hrastnik, odgovorni samoupravni organi v " obrtnih podjetjih in morajo pod-vzeti določene ukrepe, da se delovna disciplina v obiti stalno utrjuje in dn sc proti nediscipliniranosti pod vzamejo določeni ukrepi. XX. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka V letu 1961 bodo plačevale vse, V okviru potreb v naši komuni RVsP«,arskc in negospodarske orga-naj stopajo obrtna podjetja v ko- nizacije zavodi in ustanove po od-operacijo z večjimi industrijskimi občinskega ljudskega odbora podjetji, ker ho le luko omogočen d<>po’ml m proračunski prispevek po hitrejši gospodarski napredek. Od 8tot>njl, 1 '* 0(! rednega bruto pro-te kooperacije bodo lahko imela rn^unsk(,ga prispevka. o liri na podjetja znatno korist predvsem v strokovni pomoči in pa XXI. poglavje sknonem iskanju rešitev za čim- Občinski rezervni sklad za jiotrebc boljše obrtne storitve. gospodarskih organizacij ______________________;_____________ V skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine t *!• Ul X A Hrastnik plačujejo vse gospodarske 506. Družbeni Pian za leto io6i občine Hrast- organizacije prispevek po stopnji sik. 3 odstotke. XXII. poglavje Občinski skladi l. Družbeni investicijski sklad: Sredstva družbenega investicijskega sklada, ki bodo razpoložljiv v letu 1961, znašajo 29.026.000 din. Uporabila se bodo v tele namene: a) za kreditiranje v obratna sredstva b) za kreditiranje investicij za osnovna sredstva za kmetijstvo 1,635.000 za obrt 11,000.000 za trgovino 4,868.000 c) namensko za elektrifikacijo 5,835.000 17,505.555 5.688.000 2. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hit: Sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanj*^ hiš, ki bodo razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 20l,806.000din. Uporabila se bodo v naslednje namene: a) obveznosti iz prejšnjih let za .Šolstvo 18.000.000 b) za poslovno prostore 10,000.000 c) Za stanovanjsko izgradnjo 168.506.000 d) neposredni izdatki sklada 3,500.000 e) za posojila'hišnim svetom 2,000.000 3. Občinski cestni sklad: Sredstva občinskega cestnega sklada, razpoložljiva v letu 1961, šajo 8,342.000 din. Uporabila se bodo r naslednje namene:... , a) izdatki za investicije 8,329.000 b) izdatki za redno vzdrževanje 13.000 • . • XXIII. poglavje Proračunska sredstva V letu 1961 bodo znašala sredstvu občinskega proračuna 225,880^ dinarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: T 000