297. številka.
Ljubljana, četrtek 30. decembra.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
petit-vrsto 8 kr., će se oananilo enkrat tiska, 5 kr. oe se dvakrat is 4 kr. 4> se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frunkiratl. --Rokopisi ee ne vračajo. — Oredniltvo je v Ijnbljani v Prano Kolmanovej hiši it. 25—26 poleg rledisea v „xvexdi Upravnistvo, na katero    *i ao Majrovoiijo pocUjati narodi.™,  r^!»maci)s, onn* ■ ii«, t, j. auiDinistradvua reći. je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej
hiši
P. n. gg. naročnikom.
Po koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja in začne se novo naročevanje.
Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove in vse prijatelje, da nam skušajo novih naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar.
Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsacemu vstaviti, kdor nij naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje.
„Slov. Karod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....t*   „   £»0 „
Za četrt leta .....3   „   30 „
Za en meseo     ....     1   „    lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za Četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....t ti gld. — kr.
Za pol leta.....S „    — „
Za Četrt leta     ....    4   „    — „ Za en mesec     ....     I   „   40 „ Za gospode   litM i «»IJ«*   na ljudskih šolah in za «11 Ju k«' velja znl-iatiiii cena in sicer:
Za Ljubljano za Četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejemau   „    „   3   „  — „
Attiitiiiistaluviju    Sitni. i\tt»-t>titi".
Politični hinavci.
Naši domači protivniki, odpadniki od svojega roda, nemškatarji in nekateri mej nas priseljeni Nemci v svojem boji proti nam nijso originalni, tomuč jedno in isto neumnost ali laž trobijo enakomerno leto na leto svojim vernim.
Tako zopet v vabila na naročbo, ki ga te dni zaporedom prinaša znani parasit mej nemškimi novinami, ljubljanski „T*gblattu sledeči, tolikanj bedasti kakor nesramni stavek o nas hI ovenskih narodnjakih piše: „Na8i politični protivniki delajo brez miru in hres utrn ienja na razdiran ji avstrijske driavne jednote, škodujejo liberalne postave in svo-bodnoKtni napredek, agitirajo proti omiki v občini iu šoli. (Uusere politischon Gegner arbeitou obne Rast und Kuhe (?) an der ZerstUruog der odterreiohiscben Reicha-e i n h e i t, schudigen die oonstitutionellen Sntzuugeu und deu freiheitlichen Fort sebritt, agitiren gegen Aufklitrung in der (leme i ude nnd F i, hule; unaere Sache wird es sein, den Kampf gegen die Feiode der Freicheit, K nI t ur, A u f k 1 a r u n g , Verfassnng und ReichBeinheit. mit gesteigertem Eifer fortzusetzen).
Kdo more to perfidijo citati in reči, da so to pošteni politični ljudje, ko si upajo nam v lice taka očitanja metati! Nametito da bi rajši pošteno in naravnost povedali kaj hočejo, namreč to, kar se vsak dan iz dejanja in žive resnice n ili držanja in njih delovsnja vidi, in čeaar večkrat sami ne taje: germanizacijo, poneinčevauje. zatiranje s l o v a n s k eg a napredka in razvitka, slovanskega socijalnega in političnega življenja, vrhovno gospodarstvo neinštva nad nami,   ki   nijsmo  Nemci in nečemo postati,
pa svojim nevednim in lastno razsodb« a* imajočim nemškntarskim fi'istrom gole in v teh  zobeb  lažnjive  fraze o kulturi, omiki državni jednoti itd. pridigo jejo, kakor lisica gosem.
S kakšno pravico hoče ta strauka pro-povedovati svobodo — nFreiheitu, — taka stranka, ki ima neke volitve za h«.hoj, o katerih .kakovosti smo mi javno dokaz resnice pred porotniki ponujali, a nij se| iz-mej nje nikdo našel, ki bi bil pozivano pravdo začel; kako svobodo zastopa stranka, ki kar molči kadar se „tiskovna svoboda" nekako objektivno vrši, če le njenih organov ne zadeva; kdo more svobode inkati pri turških prijateljih, kakor je „L. Tagbl."
Iz tega kratko rečenoga jo uie razvid no, kako malo nas briga, ako omenjeni listič prinaša v prejšnjej Številki ob praznioih ne-kovo ljuto psovanje na naše slovensko časopisje, in zopet to ne originalno nego is koroškega časnika ponatiinen dopis skoro steklega nemčurskega šolmoštra Zime. To je izliv onega čuta, ki prevzema posebno zimično ali fobrozno renegatsko krt in se zove „furor teutonicus".
Ta „furor" se bode, J kakor zagotavlja „Tagblatt", glasilo nemčurske stranke v Ljubljani, pomnožil in galvanisiral z novim letom. Treba je torej da smo tudi mi narodni Slovenci pripravljeni odbijati njegove, izbruhe in maske trgati z obrazov političnih hinavcev: trobeči jim na nšesa: laž je da smo mi proti svobodi in vi za njo. Narodna jo naša borba.
Kdor je zvest sin svojega roda, ta mora biti v vrstah narodne slovenske utrauke, naj bode liberalen ali klerikalen, za staro ali za novo šolo, za Garibaldija ali za Pije, — in le kdor je odpaduik, kogar je svojo
Domovina po zimi.
n.
Pa te imam vendar le rad, Kranjsko, vsaj zarad tega, če druzega ne, ker naj-boljše talente podaješ šoli in tako svojemu izobraženhtvu. Je res, slovenski Stajcr, Goriško, Koroško rekrutirajo marsikatero dobro glavo, ali odstotek dobrih učencev je iz Kranjske večji, kakor primeroma ta iz vseh dni/, h slovenHkih dežela. Italijan iu Nemec menda preveč segata v periferiji v naroden organizem, pačita ga krvno tudi menda preveč v mestih in trgih, iu kaj prida pametnega ne pridu ravno iz „rajha" mej nas. Nekaj se vc\ da jo zenielj-sko razmerje vplivno.
Pa bodi temu tako ali tako, veseli ste Kranjci vsi, in letos,  ko vam je trta dobro
rodila, se vam veselje bere na obličja vsaj tedaj, kadar ste „fronke" plačali in kadar hodite z mujolko in kruhom in kako kloba-s100 gori v hram.
Veselo je zdaj bivati mej kmeti. Zemlja trudna tpava in naš oratar je malo vesel. V nedeljo, ko je vse v cerkvi opravil, hodi v klet; par sosedov pride vkup; ogenj se zaneti, iu kdor hoče vesele ljudi videti, naj pride gori. Od rok do rok roma bokal iu iz drugače skrbij polnili prs razlega se v doline pesen : „Čepek haha, — odbiti se dau itd., ali : „Majolka, kaj >-i at'nla, da s' me napojila." —
Kaj <le, naš dozdaj najboljši mož je dejal: preganjal z vinom bom skrbi oblake. Iu tudi tam jih preganjajo z vinom, ker se trta no solzi, dobojo ga dober kup, vina je letos dosti.
In doma v toplej hiši je živahno življenje;   tu vreteno  in  ženidun jeziček takt
daje in pripovedka straši, buni, tolaži srca iu dolgo, dolgo se gleda v jasno dečve oko iu srečno bi se zvalo to življenje, če bi no ulični se turoben glas bobna dražbe. Človek se privadi hiše ; srčno ljubi so ma stoli, mize, postelje, omare ; prinesla jih je morebiti žena, ljuba prijateljica, skozi colo truda-polno življenje soboj tedaj, ko naša ora-tarja najlepše dni Življenja Živita in — joj od teh se ločiti; prodale se bodo za mali denar in hiša mojega deda, kjer mi je zibelka tekla, kjer poznam vsako desko, kjer so mi povsod spominki mojega življenja, v kate:ej sem zadovoljen pri vsem pri manjkanji, v kateroj sem vriskal in plesal in jokal se, bog moj, prodala se bo! Malo je ur tako grenkih v :življeuji našega oraturja, kakor ona, kedar mora izpod svojega outresja. Tu Htoji pri grobu svoje preteklosti, tu pri jami njegovih upov. Delaj ga revnega, is-žuli gs, kakor hočeš,  no  primes ga toliko
slovenske matera in domovine »ram in je uskok t nemški tabor, tega imej ta. Narodna je naša borba, narodnost j« razloček, — vse drago j« pesek v oči.
0 Srbih
stari belsjpadski „Vidov dan" tako-le potoži : ^Pozabili smo kaj smo trpeli pod Turkom. Došel je nov narastaj, ki samo is knjige in pesen sna, da je bilo nekakvo srbsko rub-atvo pod Turki, Kadi imamo svobodo to« liko, da se igramo ž njo. Navadni liberalizem nam je premalo; oster radikalizem začenja narodu dopadati. Trije knezi so bili ▼ zadnjih 40 letih prisiljeni deželo zapustiti, tri ali štirikrat se je posknšalo vladalo e kneževe ubiti, večkrat je bil posknšan prevrat in nazadnje je najrodoljubivejši knez in jeden najplemenitijih naših ljudij knez Mihajlo od krvnikove roke ubit bil, knez, ki je vse Hvojc življenje in blago za to dal, da se srbski narod ujedini v slobodno Srbijo. Srbi so dosedaj iz same prevelike ljubezni do Bvobode priveli svobodo v nevarnost. Mi smo kakor ona mati, ki je svoje dete tako na prsi stiskala,   da ga je zadavila."
To so hnde besede, ali kjer je izpo-inauje svojih grehov in izpovedanje, tam je Miza tudi poboljšanje. Ia to da bode za Srbe — brže bolje. Taka sila menda tudi ie nij. Mladi narodi vi6 in kipe in v vihrah in grehih vzrastd. Menda bode tudi Slovana podučila — historija 1
Jugoslovansko bojišče.
Turki so hoteli v Kleku izbarkavati svoje iz Azijo pripeljane vojake, a avstrijska vlada jim je prepovedala, da se ne zatrosi kolera.
Shod v Jamnici, kjer jo Hubmajer bil izvođen za poglavarja, potrjuje tudi oficijozna „Pol. Corr." _
Iz Dobrotnika ee „Triest. Ztg." 26. t. m. brzojavija: Vodja Laka Petkovič požgal jo to noč veliko kvantiteto turškega provijanta, kateri je bil nakopičen v Zarini. Pričakajo se velika bitka pri Nikšića.
Turki poročajo iz Carigrada svojemu nemškemu glasilu na Da najt, „N. Fr. Pr.u, da je turška vojska iz Gacka napala en del vstašev in jih zmagala tako, da  so komaj
hudo, ali tedaj, kadar mu vzameš lastnioo, lastiuo, v katero se je aživel, s katero le je popoln in srečen človek, tedaj režeš glo boko in skeleče v njegovo srce, in Če bi ne bil toliko narave sin, človek rahle izgoje prime v takih slučajih za nož.
In teh ran najdeš potovalec dosti po naše j domovini. Luni p je, vse zapi je, pravite. Ne ongavite tega vi vsi brez izjeme ; pomagajte mu, delajte, odprite drugače bistremu naroda oči, ačite ga, dajte ga v šolo!
19. stoletje meče svoje valovje tudi črez malo Slovensko. Hočete vi mali po Številu to valovje odgnati 1 Hočete li res! Odgovor vam daje boben dražbe v lastnem domu, bobneč na razprodajo najlepša polja in vinograde, bobneč naroden živelj k pogreba. Vincarji tujčevi so zdaj v lepih vinogradih prejšnji gospodarji in kmetski proletarijat polni ječe; izgnani iz lastiue so
na pore ušli i velicimi izgubami. Večina je bila Črnogorcev. (Nij nam treba ponavljati, da so bila vsa dosedanja turška poročila neresnična.)
Politični razgled.
Motrsanje eteieto.
V LJubljani 29 decembia. Deželni cfton bodo. kakor se ofi cijttlno iz Gradca poroča,   počatkoui marca »klicani.
Iz Prage se oficijoznej „Pol. Corr." piše, da je bil dr. Pražak tiia prišel in s staročeškimi poslanoi govoril, svetovaje jim, naj bi vstopili Še oni v raihsrat, da opozicijo otrdijo. Dogovarjalo se je tudi o ustvaritvi slovanske stranke v Avstriji.
Poljski „Dzienoik," dosedaj najbolj astavoveren list, pravi, da odslej v Galiciji zaupajo samo še nepogojno v krono.
O izjavi pruske vladne „Nord. Al Ig. Ztg.", da je znani člauek proti Srh meri inya Ramo izraz zaupanja do avstrijske vlade. Hrvatski in neki ogerski listi vsled tega menijo, da je bil oni članek naročen — iz Danaja od nekih znanih krogov, ki so si nekdaj proti Hohenvvarta iskali v Berlina pomoči, kakor zdaj zoper Scbmerlinga. Da so ti krogi bolj nemški nego avstrijski to je jasno in potem se tudi razumejo, zakaj se jim je usluga Iz Berlina prav rada storila.
Vns»*aj> države.
Ona srbska, dva državljana, zarad katerih je bila burna skupščinska seja, katero smo zadnjič v .Slov, Nar.w objavili, so Turki nže ispustili. Zbali so se ! — Bel-gradski „Istok" graja srbsko vlado, da oger-sko-srbskej „Zastavi", ki je vendar patri joti čno arbsk ist, brani pot v Srbijo, sli v Srbiji sami pasti izhajati Časopise kakor „Oslobo-jeaje", ki nerazumljene fraze o republiki, komnnatvu in odpravljeaji familije mej mladi narod mečejo.
Tu rilci vladni časnik „Tnrquie" prinaša oster Članek proti Črnej gori in zahteva, naj Turčija govori zadnjo besedo s Crnogoro. — Bomo videli ali si bode upala Turčija ultimatum v Cetinje poslati. Po tem kar sadnji „Glas Crnogorca" piše, bi bilo to Crnej gori — Še ljubo. Zato menda je vzela pet milijonov na posodbo, sicer jih ne bi potrebovala.
(mt-ikt* zbornica je začela obravnavo o sodniškej tožbi proti bivšemu ministerstva Balgarie.
Is Pariza se piše v „Independance belge" da jo pismo Mac-Mahonovo do Baffeta obžalovanja vredna napaka, ker bodo prouzročilo nove boje in intrige. Maršal se je nepoklican mešal v volilni boj, ali s tem Buifeta no bode rešil.
reveži brez pravega krmila v življenji. Kmet živi in umrje pošteno Ic na lastnih grudah. S temi je spojeno njegovo celo življenje. Kaj vraga se zaganjate ob konservatizera in druge lapalijel Kdor je svoje škornje pogledal, je videl, da živimo v dosti druzih časovnih razmerah, in kdor je po svetu se malo objektivno ozrl, rekel bode, čas železnic, telegrafa je prevrgel malo prejšnje mirno, patrijarhalično, nevedno življenje. Veda, omika je moč; za božjo voljo, boben dražbe po naših okrajinah vam glasno dovolj to oznanjajo. Veda, omika je postulat našega časa; kdor se mu ne podvrže, zdrobi ga. In kako hočete neveden narod voditi na volilno bojišče? Ah lačen Človek ne mara za volitve!
In po nekaterih krajih ima kmet naš ubogo bajto, grof graščino z najboljšimi polji in gozdi ; slabe letine prvega zadolžijo, živ pač ne more pod travo; kaj tu pomaga? Po šoli razviti možjani, s kojimi si tudi dru-
Znani francoski žurnalist Emil de Gtrardin bode isdal to dni brošuro, v katere) trdi, da je Bismark leta 1867 ponujal Avstrijo svobodo, anektirati Bosno, Hercegovino, Crno goro in Srbijo, pa zato naj Avstrija dovoli da nnemško" njeno deželo zopet stopijo v nemški band.
Mej Jfettsilco in severno-amerikanskimi zjedinjenlmi državami je razpor, ker Meksikanci nijso dovolili, da bi severo-amerikanski vojaki Rio-Grande prestopili, da bi meksikanske raz-bojnike, ki jim v deželo udarjajo, kaznovali.
Domače stvari.
— (Pri tiiko vnej pravdi), ki jo je imel nrednik „Slovenskoga Naroda" pri tukajšnjej okrajne j eodniji včeraj 29. decembra, tožen od o. kr. državnega pravdniitva zarad „sanemarjene uredniške dolžnosti" — bil je urednik Jurčič izposnan za no* krivega. C. kr. okrajno sodoijo je sastopal kot sodnik g. dr. Kravs. Zagovornik obtožencev je bil g. dr. M o še. Poročilo cela pravde priobčimo v jednom prihodnjih listov.
— (Hitrost ljubljanski h nem-škib listov) v poročilih originalnih rečeh je tako velika, kakor njih marljivost v manipulaciji ho škarjami blaga narezati iz dro-sih listov. Kastern je bi) vendar jeden odločnih pr.stašev stranke, ki jo ta lista zastopata, a o njegovoj smrti nijsta oba nemška lista nič vedela tako dolgo, da smo jik stoprv mi podučiti morali. V petek jo umrl, a stoprv včeraj eo prinesli za nami poročilo.
— (Iz zatiškega okraja) kjer jo bila letos izredno slaba letina in ljudje na spomlad ne bodo imeli od Česa Živeti, toži se nam, da se davek neusmiljeno rnbi.
— (Nesreča) iz Divače 28. dec. so nam piše: Denes ob 8. uri zjutraj se je na tukajšnjem kolodvora strašna nesreča zgodila. Delavec Bebec iz Gorenj jo voz, ko rine polnega a kamenjem in po neprevidnosti, glavo pod vos vstakne, glavo stri in takoj mrtev obležsl. Oče njegov je delal zraven in moral videti, kak žalosten konec sin dela. Vos je last podvzetništva in je slaba konstrukcija kriva te velike nesrečo.
— (Pr ed porotn i k i) jo bil 24. dec. obsojen ti st delavec A m b rožič, ki jo bil ljubljansko policijo okradel 12. okt., kakor smo ob svojem času poročali. Dobil je šest let ječe.
gače opomore. Razumejem tedaj našega kmeta, da se ne potegne kakor mož za svoje pravo napram nemškemu uradu.
Otrok sem se veselil polunočnic o božiču ; kadar sem videl po hribih lučice so ta in tam prikazovati, ploskal sem v roke, češ, denes ne pojdeš spat, greš z mamo v cerkev. Te polunočnice so menda najlepša svečanost cerkvena na Slovenskem. Tu je vse pripravljeno, da srce stori pobožno. Pohodim jih tudi v starejšej dobi. Videl sem naš ljud pri tej priliki in Gothejeve besedo prišle so mi na um: „Wer Kunst und Wis-sen8chaft besitzt, der hat Religion; wer diese nicht besitzt, der habe Religion." Da, resnično je to. Prostega naroda poezija, idealno "življenje je njegovo veroizpovedanje; v njega idealov svitle kraje se vspenja truden potnik v raševini; tam najde tolažbe, upov. Ali kruh! Brez kruha nij molitve.
S—c.
— (Na starega lota dan) bode ▼ ljnbljanskej Čitalnici veselica, kakor po navadi ta dan vsako leto.
— (V Vipavi) je razpisana alažba adjunkta.
— (Za slovenske zdravnike.) Hrvatska deželna vlada razpisnje več pod-Županijakih zdravniških služeb z letno plačo 900 gld. Prošnje do srede januarja.
— (Proti mrazu.) Pile se nam: Pri fml. bar. Pirkerju mora v najhujem mrazu po zimi stati ordonanca pred durimi na mo-stoviu. Če katerega nže tako zebe, da nže več stati ne more, mu nihče ne reče, da bi se Sel v kuhinjo ali pa k slnžabnikom pogreti, saj sti sobi prav zraven. Nij čada, če Fischhof piše, kako je v naiej vojski umrljivost veliko.
— (Stekel p e h.) Piše se nam: Na sv. dan se je na Vidma stekli pes priklatil, več psov ogrizel in dva raztrgal. Potem jo je mahnil proti Rajhenbargu — tako se pripoveduje — in tudi tukaj je nekaj psov napadel. Dva fanta sta bila ta dan pri •cerkvi od nekega razdraženega psa srednje velikosti in iveplene barve napadena, a ne ve se, ali je bil ta isti steklač. Včeraj je prišla na Videm ces. komisija s brežiškem konjedercem in usmrtilo se je na njen ukaz 7 sumljivih psov. Ista komisija je bila v Rajbenburgu, da se tudi tsm nekaj lajevcev ugonobi. Tudi g. dr. Hočevar iz Celja je tnkaj.
— (Slovensko gledališče.) Pred Jako pičlo zastopanim občinstvom se je 28. t. m. vršila zadnja predstava  v   letu 1875 dramatičnega društva, ki nam je prinesla po dveletnem  prestanku   reprizo   prav dobre igre: „Gospa, ki je bila v Parizu", in pa prvo opereto v letošnje j seziji:  „ Dokler nij pravega".  Govoreč o prvej  igri omenjamo posebno gospodičini  Podkrajšekovo in Ledarj evo,  koji ste si prsv ljabeznjivo poprijeti svojih moških  nalog.   Prva je posebno v prvem dejanji razvila jako živ temperament, iu čudimo se,  da   občinstvo nikakor nij hotelo njenega vrlega prizadevanja pohvaliti.   V njenej huzarskej nalogi in igri smo pa vendar  pogrešali  malo  nijanse — in tega prvej našej igralki ne smemo pri-zanesti. Gospodičina Ledarjeva je nastopila ko jako lep  huzarski lajtnant;   ko   h1 bil človek obsojen nositi tako obšito suknjo in rudeče „neimenljive"  — aigurno   bi morvl proti   imenovanej   gospodičini nevoščljivost gojiti za lep exterier. Pohvalo, kojo je občinstvo njej in njenej igri radodar*ko delilo, je bila zaslužena. Gospodičini Namro to ve j itak gre hvalilno priznanje, iu posebno, ker se je  nehvaležne  svoje naloge  z izborno pridnostjo lotila.   G. Schmidt in g. Kocelj sta vrlo izpolnovala svoja mesta, kar smo tudi pričakovali.   G. Kocelju  so sicer te baze naloge —nove,   in mu ne pristu/ejo po vsem;  zato  pak zasluži za svoje prizadevanje dvojuo zahvalo.   Drugi sodelalci so zadostili.  Opereta „Dokler nij pravega" vršila se je tako gladko,   da  nam nže dolgo nij   bilo prilike,   kaj   enacega konstatirati. Gospej Odi je ve j   velja v prvej vrsti naša pohvala,   in posebno,   ker   je   8 primernim igranjem  podpirala pevski svoj vspeh. Go spod Meden je   bil  ta  večer jako dobro disponiran, iu z g. Trn ovc eni je bilo občinstvo v vsakem  obziru prav zadovoljno. Veseli nas, da je imela ravno opereta, koja
stroka se je morala tako dolgo zanemariti, pri prvem poskasa tako dober vspeb.
Razne veHti.
* (Nesreča) Na koroškej železnici mej Mariborom in Lebahom je bil Fr. Vate, čc-vajev pomagalec, 18. dec. po noči domov gredoč od vlaka za kožuh zadel is ves polomljen, ter je k priči umrl. Vsak bodi previden, ki ima na železnici kaj   opraviti!
* (Velikanska nesreča) se je zgodila v vasi Helikem pri Baselu, kjer se je prvo nadstropje šole udrlo in je 72 ljudij, ki so božič praznovali, ubitih bilo, a 36 ranjenih.
* (Razbojniško četo) so njeli pri Laksenbnrga poleg Dunaj«. Razhojniki, ki so mnogo I mdij napali   bili so cigan je.
* (Obešen) je bil v Londonu nekov Heury Wainwrigt, kije umoril gofpleo Hariet Lane. Do zadnjega je bil venci, a tajil umor.
* (Proti odpiranja pisem) poročajo nemški listi novo angleško iznajdbo. Namesto, da bi se na zavitek na tinto stran naslov napisal, kakor je pravilno, napiše se naslov ravno na nasprotno, kjer je pismo zalepljeno. In vsak, kdor bi hotel kako takovo pismo odpreti, in bi ga zato zmočil, bi s Črnilom napisani naslov se razšel, ter tako vsak lehko opazil, da je bilo pismo nže odprto.
* (Volkovi) so se pokazali na več krajih na Francoskem. V jednem samem kraji so podavili 72 ovac. Minister je prefektom ukazal, velike love napraviti.
* (Darila za posebnosti pri žensk ah.) V okrožji Cotar v Michiganu razdelila so se pred kratkim sledeča darila: gospa Viola Halra za najdaljši lasje, (3 črev-tje 9 palcev) 5 dolarjev; Mis Faller, katera je najdalje brez nove obleke se oblačila, 10 dolarjev; gospa Scbuler, za najlepši dete m en j ko 3 leta staro, 5 dolarjev.
FoNlano.
Na dopis iz Krškega od 1. dec. t. I. v it. 276, „Laibacher Tagblatta", kateri list mi je ravno v roko prišel, mi naj bode dovoljeno omeniti, da g. dopisnik nij na pravega svoje pusice sprožil, kajti nij bila nikdar navada moju, Čine posameznih osob najmanj pa delavcev na istem polji v javnih listih kritikovati in slavno uredništvo bo lehito pritrdilo, da dotični članki o Krškem učitelju g. Gašperju Gašperinu v »Slov. Narodu" nijso iz mojega peresa. Na sumničeuje brez dokazov več odgovarjati, je nepotrebno.
Kajhenbiirg, 27. dec. 1875.
Fr. Jamšok, nadučitelj.
jPoMltaiiicM.
„Laibacher Tagblatt" je v št. 293. prinesel proti nam podpisanim prav neopravičene laži in obrekovanja kot povod k porotni obravnavi med Štefanom Lachainerjem in Francem Hampeljnom. Ker „Tagblatt" na naše zahtevanje preklica laži ni hotel Sprejeti, „L*ib. Zeitung" tndi ne kot inserat, prosimo, da „S(ov. Narod" to-le očitno na zuani: „ V našo družino so prišle razprtije edino le po zvijačnih in goljufuih sleparijah Fr. Hampeljna in njegove matere Terezije llampelj, ona dva sta Št. Lachaiuerja slepila, da mu soprnga in otroci jeuiljo imetek, kterega si je bil pridobil s pomočjo svoje varčne in poštene sopruge.
Da je to resnica, in da so podpisani otroci na vse strani pošteni, »priča lahko cela fara." (456)
Karol, Ana, Marija in Olga Lachainer.
1.1 si ni* ;i mi <liu<i\a : G. J. P. Prav radi bi vam ustregli, ali verjemite nam, da nam ne dopušča Čas, tudi s tacinii uslugami postrezati: to je posel kaoega nostreščka. IU ialibog nemarno na raspolaganje nikogar ki bi za naročnike take reči bodi; (spraševan*.
— Denašujemn rSloveuHkeuiu Narodu" priložen je prospekt hrvatskega „Vieuaca," list za zabavo in poduk, kateri izhaja v Zagrebu.
Vabilo na naročbo.
„Slovenska knjižnica,14 zbirka izvirnih in prestavljenih romanov, povestij, dram itd., začne v Ljubljani tiskom „narodne tiskarne" po novem letu izhajati.
Prvi zvezek, nov izviren Jurčičev roman „Doktor Zober," izide 10. januarja in potem izide vsak mesec ali dva ali jeden velik zvezek.
Naročiti se je mogoče najmenj na prve 3—4 zvezke (znašajoče 40 tiskanih pol).
Vse gospode naročnike, nabiratelje prosimo, naj pošljejo naročnino 2 gld. za tri resp. štiri zvezke (| reračanjeno po 6 kr., za dijake po 5 kr. tiskano polo), administraciji „narodne tiskarne".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti se prosimo brž, da vemo koliko iztisov založiti, ker je prvi zvezek nže v drage j poli v tisku.
Dosedaj se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da se bode tisk in papir plačal, tedaj se zanašamo, da bode še mnogi na novo oglasil se. Uredništvo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RevalBsciere iu Barry
SO let uze Je nij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajonje, nespanje. Blabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglav) e, silenje krvi v glavo, šamenje v ušesih, Blabosti in blovanje pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shnjšanjo, bledičico iu pro-■ilajenje; posebno ho priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Boneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Camnbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groGnje Castle-s-iiart, Markize de Brchan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 apricevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a.
Bonn, 10. jul. 1852.
Revaleaclere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driati in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih a L d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodeuji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Rud. Wnner, zdravilni svetovalec In člen mnogo učenih družtev.
Wlnchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciero jo ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede »Sega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Augelstoiua.
Pe ml i n, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje Bpricevalo.
Dr. Angelsteiu, tajni sanit svetovalec. Spričevalo št 76.921. Obergimpem, (Badonsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vuetiu jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabo Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Spričevalo št. 79.818. L a Roche sur Y on, 80. julija 1868. Vaša Kevalescičre ozdravila me je popolnem strašnih  želodenh iu čutuicuih boloznij, katere so me deset let uučile.
(Gospa) Ar man da P rev ost, posestnica. Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter s - pri odraieenjh (n otrocih prihrani 50 krat več na c ^ni, ko pri zdravilih.
\ >,i »ha*«Ul jiešieab po pol funta 1 gold. 50 kr., t TO* S gold BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 funtov i(l goli., 19 funtov 20 gold., 'Ji fantov 36 gold.
iovđlduoiere-liiscuifcm v pušioali in tabletah x% i2 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. S > kr., 4 s tas i &uld. 50 kr., v prahu za 120 tat L0 gold.   Prodaje:
Da Barry &  Comp.   na   Daaajl, Wa!l laeh-
|aiM itev. 8, kakor v vieb neatih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih- tndi razpošilja dn-aajika h'#> ra vse kraie po pol+nib r*W*r.;(?«h s,J povaerM. V IJabiJani Ed «■•■. hr, J. Svoboda, lekar pri „yl item orlu", v Roki pri lekarju J. Pro damu. \ 4elovru pri lekttrju Birn t>acherjn, v SpIJetu pri lekarju Aljinoviču, v Trsta pri lekarju Jakoba Serrnvallo pri dro^oristu P. Kocca in J. Ilir sr bn, v Zadru pri Androvtčn. (291'
8 mrli v IJnl>ljaiil
od 24. do 27« dec. i Avguštin Berdajs, G 1., dete delavca za božjastjo.
— Josip Jesenko, 6 I., dete postreščeka, za utrp-Ijenjem ćrcv. — Anton Bezljaj, 2G 1., vsled zadušcnja s plinom. — Mihael Suhadobnik, ko 1., vsled starosti.
— Josip Branke, 5G 1 , v bolnišnici za jetiko. — Ana Gotzl,   14 1.,  hči podobarja za utrpljem pljuč.
— Ana Vimar, 19 L v bolnišnici vsled plinovega strupa. — Stanislav Novak, 1 meB., dete delavca, vsled konvulsion. — Pater Klemena Jetenec, fran-Ciškanec, vsled eutnične mrzlice. — Kajn,in.«1 Pregelj, 40 L, za okrvjenjem pljuč. — Anton Preselj, :5G 1., za vodenico. — Ivan Žvokelj,  71 1., vsled starosti,
— Eliz. Nastran, 60 1., v bolnišnici, za utrpljenjem pljuč. — Helena Kozar, 79 1., v bolnišnici vsled starosti.
Tržne cene
v Ljubljani 29. decembra t. 1. Pšenica 5 gld. — kr.; — rož 3 gld. 40 kr.;
— ječmen 2 gld. 50 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 3 gld. 10 kr,; — proso 2 gld. 80 kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 1 gld. 90 kr.; — fižol 4 gld. 30 kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 4G kr.; — spoli friaen — gld. 31 kr.; — speli povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 21/* kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnine funt 20 kr.; svinjsko meso, lunt 25 kr. — sena cent 1 gld. 45 kr.; — slamo cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 8 gold.
— kr.; — mehka 5 gld. 40 kr.
Št. 1807(5.
Razglas
o premembi izpdjavnega ukaza o pobiranji mestne priklade k hišni najemščiiii v glavnem mestu ljubljanskem.
Mestni zbor glavnega mesta ljubljanskega je a sklepom od 21. decembra 1875 §. 8. izpeljavnega okaza od 1. junija 1866 v pobiranju priklade k hiSni najemščini od 1. januarja 1876 naprej preklical, in namesto njega naslednjo določil:
Priklada, ki odpade na najemščini podvržene hišne stanovanja, se mora od bišneh gospodarjev ob enim z najemščino pobrati, in v dveh dobah, ki se ob enim določijo, nsmreč jalija in novembra meseca vsakega leta pod lastnim neposrednim poroštvom mestni kasi vplačati, ktera plačilo potrjuje na listih, ki se bodo v ta namen brezplačno na dom poslali. (454—i i
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22. decembra 1875.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovensku knjigo:
IE3©m.a,n.i in p©-vesti:
1. Erazem Tnleubali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Metu lloldcuis. Poman, francoski spisal Viktor C?ierbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik   50 kr.
3. Ktiniiin iiii. Roman s pogornkega zakotja. Češki spisala Karlina Srbila; poslovenil Franjo Tomšič, volja........50 k r.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na »ini zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal 11. ltivihre, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in driaia v Ameriki. Francoski spisal K. Laboulatje, poslovenil Davorin Ilostnik, velja     ...      25 kr.
IB.  Xjistlri v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, ■p, dr. Ribič.
— Životopisje, sp. liajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Proširen, sp. Fr. Ln-ntik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Muchiavolli, sp. dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Cdettfn. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, Bp. dr. J. Vodnjak. — Čigava bode? Novclica, sp. J. (Jyrinec.   Velja        ....       25 kr,
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. iiogol; posloveni! Jj. Gorenjec. — Nekoliko opuzek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjitf dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem po\zotji. Vse nkiip se dajo za znižano egno 2 gold, f>0 kr.
Izdate!j in urednik Josip Jurcic.
M ti
o m
W K
h r^p- p- ^
p. 3. «9
■ o    ' W a c- c ■ s. b ,£ S. S. &
ero M ^ » tj
*■ ||S
e o P
2. bo
"   ■   O" CD
(O tU fi* 10 i-1 -i cr. 2
• • - p- %
. g,.
Samo v
Pollak-ovej
najstarejšej in slavnejšej
27
kr.-
Najbolje brije, češe in striže
T osip -B-CLlroTmlls:,
na šentpet. predmestji h. št. 9, kateri izvrstni brivec rad pride tudi na dom, ako kdo to želi. (1)
univerzalnoj
zalogi blaga
na Dunajif
.M ar i ah i II Vi >l ras s p,  1,
prodaja so kakor jo uže občo znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo iti na drobno.
Ov/čjc-volnatc oblačilne SfP^os »novo,
najfinejše in modernejše, za vsako sai-sono v vsakoj barvi, gladko, progaste, jodnojne in šotsko karirano in sicer: lik»i« r. rJpM, plnid-tmovi, diagonal, flsvucl, < heviot (suknjeno oblačila) in poleg še mnogo drugih stvarij.
IMatna, vsake vrsto prta na mize iz cviliaa in damaaia, uradi, bel in barvast, pregrinjala, cliiflou V«, celo B/4 široki; perkal, turSki kreton poleg tisoč druzih ročij.
Popolna zaloga pletenega blaga, savratnikov za gospode in gospe.
Najveća zaloga s* i I milili in ma-m« lastili trakov v vsakoj barvi in širokosti. ©vćjc-volnate in blond-«ipke tudi obšite z biseri, kakor tudi sploh vse v to stroko spadajoče stvari in to
im' le ]»o
Razpošiljatvo proti poštnem povzetku tajok. lzgledki in zaznamek blaga za-1 stonj in tranko.    (3^u—'21)
-r^)f-v----tižjžt-tfaia
&
I
Dr. J. N. Orozel
advokat, dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre 3. prosenca 1S76 odvetniško pisarno v
Mariboru
hišna štev. 22, Graškega predmestja, in sprejme
MtMit*n*testoVf»lnt'fjn ktmt i$tijt-n*** in * zui'Jenff/a mitu.
(452—5)
HW       kJ'UJ-i<3\gT-r^,^g
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in le sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal ma bode gotovo prednost, \ /.lic vsi m enakim izdelkom. 1 steklenica G0 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
de 1'aris, 1 flacon 'JO kr.
Esprit dto. dto. de Reseda flacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang
flacon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenjo, tur različno organo in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bodo tako zdravilo pri hiši imela. Cena Bteklcnicc z navodom, kako bo rabi 10 kr.
Glycerin-Creme. jo posobno izborno sredstvo zoper razpokano ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da bo ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalninii vodami, lepotičjem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—1G4)
^MK" NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Nikako fin »i ran a razprodaja!
Ker zarad slabe kupčijo našo tovarno
kitajskega srebrnega blaga
razpustimo popolnem, smo prisiljeni našo veliko zalogo prelepih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod ceno izdelovalnih troškov. Za poskus naj služi sledeči posnetek velikega cenika, katerega razpošiljamo na zahtovanju franko.
'M,nižtine cene t
C kavnih žlic
0 nii/.nili žlio G iniznih nožev G iniznih vile
1 žlica za juho . 1 žlica za mleko 1 sladkornica s
ki j lički-in
poprej sedaj gl. 3.50 gl. 1.4©
7.50 7.50 7.50 6.— , 3.50
14.—
2.70 2.70 IS.70
tt.ao
i.BO
s.—
poprej
1 hraničica za maslo gl. 5.— 1 par svečnikov . „ 8.— 6 parov podložkov
za nožu . . . „ 5.— 1 kloščice za sladkor „ 2.50 1 cedilo M čaj . . „ 1.50 G desertnih nožev „ G,— G desertnih vile    .  _ G.—
sedaj
gi.a.—
3. —
».50 1. —
— ,00 ».00
2.50
Tudi prelepe tasu, majolike za kavo in čaj, olispi na mize, girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnico, garniture za oset in olje, poleg še mnogo družili rečij itd. itd. ravno tako tudi po novorjetnoj nizki coni. (403—7)
■■ 1'oHi'bno opazimo, n&om
6 iniznih žlic j
G misnih Vilo I » •»■* -* ' konimli i f. ii /m i t- 4 /i <jii .i ;iu in ti .mi ti iniznih nožev j mest** .-«# «//. 2t samt* su .<//- v. .»o.
• i kavnih žlic I
Ravno isti iz llrilaulJNkega mcIhu vsi 24 komadi v elegantnem .■luni mamo u>- U.SO.
Naročila iz dežele izvrše se nemudoma proti poštnem povzetji. Naslov:
JE. MmtmciH9
liunaj. ItollieiitluiriiitiiraNMe At. i o. fj I      I !■! IIII lili !■<! III l — l IBJ
i
i
♦4
Lastnina in tisk ^Narodue tisaaiueu.