M A J Duhovno življenje 1986 bpnila šiniti v / |\ h ATE NT A DOS CONTRA LA VIDA AJENA Existen multiples y dolorosos pecados contra la vida ajena: el homi-cidio, el genocidio, el aborto, la eutanasia, la indebida maitipulacion de la vida humana en el ambito cientifico. Son ob vi as las razones doctrinales por las que la Iglesia reitera au denuncia por los pecados contra la vida. Esta, por su fin trascendente, no puede ser tratada como una simple cosa ni usada como medio para otro fin. La sociedad y čada individuo debe someterse a esta verdad y no subordinar jatnas la existencia de las otras personas a sus propios intereses. Conciente de su deber de anunciar a todos la verdad sobre el hombre, la Iglesia afirma que todo atentado contra la vida es un atropello a la dignidad de la persona humana, y que todo atropello contra el hombre es una ofensa contra Dioa mismo, a cuya imagen fue aquel creado. (La Conferencia Episcopal Argentina) Ta zakrament, ta milost, božje posvetilo prineslo vam ugodja ni Ine služb obilo, le skrb, begunstvo, težke čase, trdo delo. To ste sprejeli vdano, srdno ter veselo, kar Bog naložil v svoji vam je premodrostl, več, kar bi morali po službeni dolžnosti. Na drugi del sveta vas je preložil čas, a neprestano ste skrbeli, da pri nas glasila se beseda božja je povsod, kot nam naroča Kristus, Bog 'naš in Gospod. Tu v pampi zbrali vkup ste vso družino našo, delili zakramente, vedno brali mašo v domačem, ljubem, materinem ste jeziku, da tako med sabo, z domom, z Bogom v stiku se nismo utopili v blatnem tem cementu. Ob praznikih, nedeljah, v postu in adventu vzpodbujali ste nas, vodili spred oltarja, kazali pot, kjer čaka nas nebeška zarja. K Mariji ste vodili ntoožice v Lujan Slovencev, tam rotili nas, a ne zaman, da zvesti vedno Bogu smo in domovini, Mariji z Brezij, vladarici naši edini. Premerili povprek ste in počez širine obzorja plodnh argentinskih pamp, ko zvesto hodili ste za ovcami iz mesta v mesto, prinašali besede božje in dobrine. (Iz pesmi »Slavljenec, duhovnik, zemlje so'“, ki jo je st* zlato mašo msgr. Oreharja napisal Tine Debeljak ml-) DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA LETO 53 MAJ 1986 Odšel je naš skrbni pastir Nagovor dr. Alojzija Starca pri pogrebni maši v cerkvi Marije Pomagaj 10. marca 1986. Vsak prvi petek v mesecu, ki je posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu, ste vi, dragi gospod delegat, ob petih popoldne v tej cerkvi maševali, nato pa ste odšli na Pristavo, kjer je bila sv. ura. Zadnji prvi petek, 7. marca, pa ste ob tej uri zapustili zemljo in odšli v večnost, k Bogu. Kar misliti si ine moremo, da je to res! Bog vam je odmeril malo manj kot 76 let življenja. Otroška leta ste preživeli v Predosljah na Gorenjskem, gimnazijo ste napravili v Kranju, v duhovnika pa ste 'bili posvečeni v Ljubljani. Bili ste 52 let duhovnik, 11 let v Sloveniji in 41 let po svetu. V Sloveniji ste delovali v Mengšu, v Šentvidu in v ljubljanski stolnici. Potem ste odšli po svetu. Za Celovcem je prišel na vrsto Be- h m Z ljak, nato Videm, Monigo, Servi-gliano in Semigallia. Leta 1948 ste prišli v Argentino. Tu ste bili skoraj 38 let maš dušni pastir, naš duhovni oče. Če bi hotel vsaj v medli luči orisati vaše življenje, bi dejal, da ste bili duhovnik po božjem Srcu, skrbem, pastir im, neutruden učitelj. Bili ste' radi duhovnik. Duhovnik z vsem srcem! Kolikerim med nami ste podelil; sv. krst? Koliko ste jih birmali? Kolikerim ste v božjem imenu odvezali grehe ? Kolikerim ste podelil; sv. maziljenje? Koliko ste jih poročili? S kakšnim veseljem in s kakšno zavzetostjo ste okrog oltarne mize zbirali vernike im. darovali Gospodovo idaritev! Za vse pa ste kot Kristusov duhovnik molili. Kolikokrat ste mi med vožnjo dejali: Sedaj pa moliva rožni venec ! Bili ste neutrudljiv pridigar. Veliko ste pridigali in radi ste oznanjali božjo (besedo. Govorili ste šolskim otrokom, govorili dekletom in fantom, govorili starejšim. Vedmo ste oznanjali čisto božjo besedo, pa zmeraj tako, da smo vas mogli razumeti, vedno aktualno, vedno to, kar smo potrebovali. V pridigah ste bili zvest učenec rajnega škofa Rožmana, ki ste ga visoko spoštovali in ljubili. Bili ste skrben dušni pastir! Pastir nam dušnim pastirjem, pastir vsej slovanski skupnosti v Argentini. Poznali ste skoraj vse Sloven- ce po Argentini. Pa ne samo na splošno, ampak po imenu. Radi ste nas imeli. Ta ljubezen, je bila včasih sicer gorenjsko obarvana, a vedno iskrena, vedno duhovniška. Kot skrbni pastir ste obiskovali in idružili rojake. Pogosto ste šli v Mendozo, 'Sam. Lu:s, Rosa-rio, Cordobo, vozili se v Bari-loče, Tucuman, Mar del Plato i° Mlramar im povsod, kjer žive na-,i ljudje. Po okrajih Velikega Buenos Airesa pa ste bili neštetokrat. V skrbi za naše duše in za našo časno in večno bodočnost ste s sodelovanjem vseh rojakov, ki so vas razumeli in imeli radi, zgradili Slovensko hišo in cerkev Marije Pomagaj. Poleg materialne zgradbe pa ste imeli neprestano pred očmi našo duhovno zgradbo. Malo manj kakor dve leti P° vaši zlati maši vas je Kr s tu s, Veliki duhovnik, poklical k sebi. Ostali smo brez vas, ki ste več kot štirideset let spremljali na® begunce, zdomce in nove rodove. Človeško govorjeno, smo žalostni. Žalostni kot Jezus na vrti* Getsemani. Ker pa smo kristjani, nam tudi v tem trenutku svetijo tri luči: luč vere, upanja n ljubezni. Vera nam pravi, da sle pri B°' gu. Upanje nam govori, da se bomo v večnosti zopet pozdravil1. Ljubezen pa nam oznanja, da sni0 v Bogu vsi eno: vi v večnost' 111 mi na zemlji. Starši monsinjorja Oreharja: oče Blaž in mati Marija roj. Žerovnik. Cerkev sv. Siksta v Predosljah, rojstnem kraju msgr. A. Oreharja. ^rvdoshe Gospod delegat! Prepričani smo, da nam boste tudi v bodoče stali ob straimi. Pri Bogu boste skupaj z rajnim škofom Rožmanom im. vsemi našimi mučenci ter s številnimi našimi rojaki, ki so že odšli v večnost, prosili za nas. Prosili, da bi vedno ostali po- vezani med seboj, vedino bratje in sestre! Prosili, da bi ostali zvesti vsemogočnemu Bogu, naši Mariji Pomagaj, mašemu narodu in idealom, ki smo si jih začrtali v času največjega trpljenja. Gospod delegat, naš skrbni duhovni oče, z Bogom in na svidenje v nebesih! Zadnji ledni in slovo mons. Oreharja Njegovo bolehanje Monsinjor Anton Orehar je bolehal za sladkorno boleznijo nad 20 let. Redno je hodil k zdravniku, si delal predpisane analize, užival zdravila in se zelo natančno držal zdravniških predpisov glede hrane. Vsi, ki smo z njim sedeli za isto mizo bodisi v Slovenski hiši bodisi po krajevnih domovih bodisi po naših družinah ob krstih, porokah, godovih in drug h priložnostih, smo se na tihem čudili njegovi močni volji, ko se je tako dosledno odrekal jedem, ki jih je sicer imel rad, ki pa mu j h je zdravnik prepovedal ali odsvetoval. Momsinjor je svoje čase tudi rad kadil in sicer cigare. Dobro se spomnim, kako je neki dan pred 17 leti dejal -pri kosilu, da ne bo odslej več kadil, da si ne bi s kajenjem sam povzročal bolezni. In res ni nikoli več dal v usta cigare, čeprav je še zadnja leta kdaj omenil, da mu še vedno diši. Do novembra lanskega leta je tud: odlašal z injekcijami insulima in jemal 1® tablete. Ni pa zmogel, da ibi si te podkožne injekcije sam dajal-Zadnje tedne j'e moral jemati in-sulin dvakrat na dan im tudi doze so se večale. Ob strogi dieti je pa seveda postopoma slabel in hujšal. Veliko let se je tudi moral spoprijemati s holesterolom in jemati tablete tudi proti tej bolezni. Prav tako je že več let imel artrozo v kolenilv, zato je zadnja leta upočasnil svoj korak pri hioji in tudi poklekanje nfiu je to onemogočalo. Vsa leta ie bil dr. Lojze Berce njegov domači zdravnik, na katerega se Je obračal ,z zaupanjem, poleg nje' ga pa se je seveda posvetoval s specialisti. Ob vsem tem si je sam nabral veliko znanja o ra*" muh bolezni-h in zdravilih. Nobeden lod nas pa, ki smo z njim Živeli in delali, ga ni nikoli slišat da bi se pritoževal zavoljo bolezni ali stroge diete. Moško in vdano je vse prenašal, še govoriti 'M maral o tem. Le to je včasih Rojstna hiša monsinjorja Orcharja v Predosljah pri Kranju 'az;l, da se boji za vid in pa da bi rad povzročal drugim nad-j°ge in sitnosti zavo.jo svojih bo-ezni ali let. ® kolonijo v Cordobi 26. decembra 1986 zvečer je °t vsako leto odšel s šolsko potniško koloinijo v Počitniški dom Rudolfa Hanželiča v kordob-'kih hribih. Zdravnik mu je do-v°*il to potovanje šele isto po-'l0ldne ob izvidu analiz. Tam je Vsak dan maševal, imel kratek na-g°Vor ,;n se udeleževal vseh pri-!editev kolomije v domu. Tudi na • lete in na kopanje je hodil in e vrnil v Buenos Aires zagorel kot morda že zlepa ne. V nedeljo 26. januarja je pri 43 stopinjah vročine napravil dušnopa-stirski obisk pri irojakih v Rosa-riu. Pa je bilo vse to ob njegovem stanju vse prenaporno zanj, čeprav si morda ni ho'el tega sam priznati. Po vrnitvi v Buenos Aires Po vrnitvi je tudi hotel živeti in delati kolikor mogoče normalno. Vsak dan je še .naprej vstajal pred šesto uro in se peljal maševat v redovniški zavod „D vina Pastora" na Primeri Junti (R. Falcon 1551), kjer je bil hišni kaplan 33 let. Sestre so ga zelo spoštovale in ga imele rade. Vsak večer je tudi maševal v cerkvi Marije Pomagaj, ob sobotah zvečer in ob nedeljah tudi pridigal. V vročem poletnem času in ob svoji telesni oslabljeno-sti čez dan .ni mogel veliko več delati, prebiral pa je številno pošto in nanjo odgovarjal. Vsa leta si je ogromno dopisoval, najbrž več kot kdorkoli izmed nas. V Argentini je pozinal po obrazu in imenu skoraj čisto vse rojake, od otrok pa do najstarejših. To ni znak le izjemnega -spomina, marveč tudi osebne pozornosti do človeka. Imel je pa tudi veliko poznanstev še iz domovine, iz begunstva in od potovanj po Evropi, Kanadi in Ameriki. Za vse mogoče reči so se rojaki, tudi ne-zinani, pismeno obračali nanj. In on je hitro odgovarjal na vsako pošto, če kdaj na kakšen žaljiv dopis ni odgovoril, je bil pač ta molk odgovor, je dejal. Na prvi petek v februarju je sam opravil pobožnost na čast Srcu Jezusovemu na Pristavi v Castelarju, kamor je hodil pomagat vsak prvi petek dolga leta. Sam je spovedoval, maševal in pridigal. 16. februarja je tudi želel osebno bpravtti pogrebnin sv. mašo in molitve na pokopališču za Bedenčičevo mamo, čeprav se je komaj držal pokonci. Njegovi najbližji sodelavci, slovenski dušni pastirji, ki smo z njim živeli in delali, smo si želeli, da bi vsaj po zlati maši zavoljo splošne oslabelosti začel ©-puščati premnoge obveznosti, da bi lahko več počival, bolj pazil nase, lahko več bral, posvečal več časa samemu sebi, da bi ga imeli lahko še več let med seboj, saj smo bili tako navajeni na njegovo družbo in vodstvo, da smo sl težko predstavljali svoje življenje iin delovanje brez njega. Zbral si je tolikšno Izbrano knjižnico kot najbrž nihče drug. Poleg teoloških knjig so filozofske, vzgojne, sociološke, zgodovinske, umetnostne, leposlovne in še druge. Vse ga je zanimalo, v vsem bi 'b:l rad razgledan, pa ni bilo ob rednem delu časa za vse. V monsin-jorju nismo videli le neutrudnega delavca in- modrega voditelja, marveč tudi ečeta 'in prijatelja. Ponosni smo bili nanj in na .njegovo obdarjenost z mnogimi naravnimi darovi. Imponirala nam je njegova značajska pokončnost 'n prirojena gospioskost kot tudi njegova stanovska odgovornost in delovna urejenost. Z zadovoljstvom smo opažali, kako naravno in lahko se je približal slehernemu človeku in vsaki družbi, Pa naj je šlo za otroke ali mlade ljudi, moške ali ženske, izobražence ali nešolane ljudi. Nikdar 8a nismo slišali, da bi kdaj govoril negativno 10 kom. Tud' z nami je bil v pogovoru skrajno obziren in vedno vljuden in razumevajoč. Odhod v iMendozo Ko je v sredi februarja prišel na počitniški obisk slovenski dušni pastir iz Mendoze Jože Horn in videl monsinjorjevo stanj6' Novomašnik, leta 1934 J111 je ponudil vsestransko oskr-0 v vojaški bolnišnici v Men-°zi. kjer on kot vojaški kurat ahko vse uredi. Duhovniki pla-c Ujemo mesečino za zavarovanje zdravstveno oskrbo, vendar bi ak.šne oskrbe ne dobil v nobeni bnik:. Monsinjor se spočetka mi ^ugel odločiti in nas je enega 5a drugim .spraševal za mnenje. ef smo mu vsi svetovali, se je '® odločil. Ne on ne mi 'nismo ^Utilii, fja se ne 'bo več vrnil živ. smo, da se bo okrepil in se Uil boljši. Nismo se zavedali, a se mu že stekajo dnevi. Ko sta se s Hornovim avtom v °boto 22. februarja zjutraj pridala v Mendozo, je bil takoj sprejet v bolni srnico, kjer so že imeli pripravljeno sobo zanj. Vse zdravstveno osebje, zdravniki, bolničarke in redovnice, se je izredno zavzelo za njegovo zdravljenje. Od prvega dne so ga začeli umetno hraniti, poleg tega pa je prvi teden užival tudi drugo hrano. Ves prvi teden je dobro kazalo. G. Horn, ki se skoraj ves čas ni ganil iz bolnišnice, ampak je ureja 1 vise 'potrebno', se pogovarja] z monsinjorjem, mu pomagal in mu si novsko stal ob strani, nam je vsak večer telefonsko sporočal o stanju. Bili smo optimisti. Vznemirili smo se v pomedel j ek 3. marca opoldne, ko nam je sporočil, da je nastopila kriza in da so ga prepeljali v oddelek za intenzivno nego. Zadnji teden je Hoirtn poročal dvakrat na dan, opoldne in zvečer. Kot je nihalo zdravstveno stanje, so to odražala tudi poročila. Zdravniki so io-hranjali upanje. Tudi monsiinjor je ostajal miren, čisto vdano je prenašal vse težave, ohranjal živo zavest, se pogovarjal z zdravniki in strežnicami o svojem stanju in se pozorno zanimal zanje. Zdravniki so se čudili, da je o-hiranjal zavest tudi v trenutkih, ko mu je sladkor poskočil na 600. Le prehodno je za krajši čas kdaj zgubil zavest, več pa je dremal ali spal. Da bi telesno trpel, ni nikdar potožil. Rojaki smo se povezali v molitvi in tudi karmeličanke v Buenos Airesu so molile za njegovo ozdravljenje, če je po božji volji. Zadnji dan Nazadnje je postajalo j a sin o, da je vse zdravljenje prepozno. Organizem je bd že vse preveč o-slabljen in ni nudil nobene odpornosti. V petek 7. marca opoldne je monsinjor opomnil Horna, da je prvi petek, in ga prosil, da bi ga spovedal. Ob enih ga je vprašal, kol ko je ura, in mu dejal, naj gre jest in počivat. Ko se je Horn vrnil čez 1 uro, ga je našel spečega i.n 'se je zato umaknil, ko pa se je spet vrnil ob 4, je opazil, da je monsinjor iz spanja prešel v agonijo. Ostal je pri m jem do konca, do 5. ure, ko je monsinjor ju srce prenehalo b-ti. Ravno ob 5. uiri je bila v cerkvi Marije Pomagaj maša za mon-sinjorja, čeprav nismo mislili, da ta čas umira. Zdravstveno osebje je dejalo Hornu, da jim je pokoja k bil zgled vdanega, potrpežljivega in pozornega pacienta. — Kako je bilo v Mendozi po monsinjorjevi smrti, nam poroča članek profesorja Bajuka. Žalostna vest v Bud;.os Airesu Novico o monsi.njorjevi smrti je Horn takoj .sporočil v Slovensko hišo. Novica nas je kljub zaskrbljujočim poročilom zadnjih dni iznemadila 'in pretresla. Žalostna vest se je bliskovito širila med rojaki po vsem Velikem Buenos Airesu. Ker so bile tisti večer svete ure ob prvem petku, is o premnogi irojaki zvedeli za prežal ostno vest tam, drugi so se obveščali po telefonu. V pred pol- nočnih urah smo 's.e dušni pastirji itn nekateri laiki zbrali in se pomenili o najnujnejših zadevah glede pogrebnih svečanosti. Drugo jutro zjutraj smo obvestili monsinjorjeve domače v Sloveniji, nadškofijski ordinariat v Ljubljani in slovenska veirska središča v zamejstvu, v Nemčiji, Rimu, Kanad:, Severni Ameriki in drugod ter rojake v notranjosti dežele. Pred 6. uro popoldne smo se zbrali dušni pastirji, vsi predsedniki Domov, predstavniki u-stanov in drugi rojaki na letališču Newbeiry, da bi sprejeli krsto -s pokojnikovim truplom. Z istim letalom sta pripotovala tudi duhovnik Jože Horn in mendošk1 podpredsednik Stane Grebenc. Krsto is predragim pokojnikom sm° sprejeli s spoštljivim molkom. Dr. Alojzij Starc je vodil molitev o-čenaša, nato pa smo se uvrstili v karavano avtomobilov proti Slovenski hiši. Vest o smrti našega delegata je objavil mendoški dnevnik „Los Andes" 8. marca, 9. marca Pa buenosaireški dnevu ki „La Prem-sa“, „La Nacion“ in „Clarin“-'Slovencem na Primorskem jo ie objavil tržaški radio. Prvi večer v Slovenski hiši V Slovenski hiši je bila zbran-1 množita rojakov kot ob najveČj'^ svečanostih. Rojaki so se zbral' iz vseh strani Velikega Buenos Airesa, da spoštljivo 'sprejmejo krsto s predragim pokojnikom. K' V Ljubljani, leta 1941 st° smo položili na pure pred oltar v cerkvi Marije Pomagaj. Uredi-|"ev ob krsti je bila preprosta in l0Pa. Nad zglavjem na mizici s Prtom s slovenskimi motivi so bili duhovniški simboli: monsinjorjev ^°Vomašni križ (delo akad. slikar-J.a in kiparja Toneta Kralja), ke-'n, štola in mašna knjiga. Zraven sWen'ski šopek z rdečimi nageljni, ^°ženkravtom in rožmarinom. Ob rsti dve palmi. Ob vznožju velika SveČa, ki mu jo je bila podarila ®estra Ivanka ob zlati maši, in ropilček z blagoslovljeno vodo. S tiho žalostjo v srcu in solani-j11' očmi so rojaki napolnili cerkev P dvorišče ter sledili sveti maši, 1 so jo somaševali dušni pastirji j1"' Alojzij Starc, France Cukjati, °^e Horn, dr. Jurc Rode in Jože Škerbec. Do polnoči so se vrstile skupine rojakov, ki so prišli kropit in molit za dragega pokojnika. Od polnoči do Zjutraj so bedeli in molili fantje Slovenske katoliške akcije. Nedelja 9. marca Od prve zore so se zgrinjali rojaki h kropljenju. Ob pol desetih je bila glavna maša. Z Jožetom Hornom sta somaševala dr. Alojzij Starc in p. Lorenzo, tajnik Argentinskega katoliškega odbora za izseljence. Pod vodstvom Anke Sa-velli"Gaser je med mašo pel zbor Gallus v polni zasedbi Sattnerjevo Serafsko mašo. Zbor, ki je pel ob vseh večjih cerkvenih slavnostih vsa leta v Argentini, se je želel posloviti od pokojnika, ki je doslej vodil te slavnosti. Petje je bilo tokrat še posebej ubrano in od srca. Prisotnost rojakov tako številna kot na sveto noč, velikonočno soboto in na domobransko nedeljo. Rojake iz notranjosti dežele so pri kropljenju in pogrebu zastopali Boris Koman iz Mar del Plate, Jože Horn in Stane Grebenc iz Men-doze, Ivan Vidmar in Marjan Lov-riha iz Rosaria, Pavlovčičeva iz Cordobe, Matjaž in Marta Jerman iz Bariloč in drugi. Rojaki so se vrstili ves dan do polnoči in čez. Otroci, fantje in dekleta, možje in žene, tudi ostareli. Veliko tudi rojakov, ki so prišli v deželo že med obema vojskama. Najbrž skoraj ni rojaka, ki bi ne bil prišel. Prihitele so tudi redovnice. Ob 4 popoldne sta so- maševala dr. Jure Rode in Marko Mavrič; ob šestih je bila mladinska maša s somaševanjem Franca Cukjatija, Franceta Berganta im Jožeta Repovža, med katero se je v imenu mladine od rajnega vzgojitelja poslovila Magda Zupanc; ob osmih sta darovala mašno da* ritev Jože Škerbec in Tone Pintarič. Med prisotnimi rojaki so molili tudi duhovniki Jože Bokalič CM, Branko JanCM in Janez Pintar. Od polnočne ure pa do naslednjega jutna so spet culi in molili fantje KA. Za monsinjorja smo molili tudi pri nedeljskih mašah po vseh slovenskih verskih središčih. Čez dan so prihajali tudi predstavniki argentinske Cerkve: ar. gentinski primas in buenosaireški nadškof kardinal Aramburu, tajnik Argentinske škofovske konference škof Galan, buenosaireška pomožna škofa Canale in Villalba, ukrajinski škof Šapelak z 2 duhovnikoma, bližnji župniki, redovniki in redovnice ter drugi pokojnikovi argentinski prijatelji. Poslovilni dan V ponedeljek 10. marca je bil pogrebni dan. Dan je bil žalosten tudi na zunaj. Že zjutraj se je pripravljalo k dežju in potem je deževalo vse dopoldne. To ni motilo, ida se ne bi rojaki množično zgrnili v Slovensko hišo in v cerkev Marije Pomagaj, simbola in središča slovenske verske in narodne skupnosti, ki ju je zgradil mons. Orehar ob hkratnem grajenju slovenske- ga verskega občestva v Argentini. Tudi ob pogrebu je prišlo do izraza dejstvo, kako tesno je bil pokojnik povezan z rojaki in našim organiziranim življenjem. Pogrebna sv. maša se je začela ob pol desetih. V sredi cerkve so stale v špalirju narodne moše. Z dr. Alojzijem Starcem so somaše-vali Albin Avguštin, Franc in Jakob Barle, France Bergant, Vinko Bokalič, Matija Borštnar, France, Janez in Marko Cukjati, Mirko Grbec, dr. Franc Gnidovec, mons. dr. Mirko Gogala, Igor Grohar, Jože Guštin, Framc Himmclreich, Jo" že Horn, Boris Koman, dr. Lojze Kukoviča, Janez Langus, Lado Lenček, Štefan Novak, Janez Petek, Tone Pintarič, Adolf Povalej, Tone Rant, Jože Rcpovž, dr. Jure Rode, Andrej Stanovnik, Jože Škerbec in dr. Filip Žakelj; od drugih narodnostnih skupim so somaševali p-Lino Pedišič, Hrvat; delegat Poljakov s sobratom in delegat Italijanov. Maša in obredi so bili seveda v slovenskem jeziku. V spovednici je bil med mašo France Grom, v prezbiteriju pa nekdanji moronski škof Raspanti, sanjuški župnik i11 generalni vikar Marc. n, msgr-Prcsas, moronski generalni vikal'-libanonski maronitski duhovnik P-Zitzmann. Pri maši so stregli bo-Charbel Mchri in župnik Grego1" goslovca Franc Šenk in Toni Hvalica in redovni brat Matevž Štirn-Mašni napovedovalec je bil JaneZ Jereb, berili sta brala Mija Mar' kež in arh. Marjan Eiletz, ljudsko petje pa je spremljal na orglal' organist Gabrijel Čamernik. V Ljubljani, leta 194-1 Mašni nagovor dr. Starca objavimo na uvodnem mestu. Po ma-Sl_ Ja dr. Starc ob krsti zmolil opralo za mrtve, Jože Škerbec je pre- sožulno brzojavko iz Ljubljane; Iskreno žalujeva in izražava so-z,lIje vsej slovenski argentinski 9ružini ob smrti monsi-njorja 0-^harja. Gospod naj mu bo plačnik. Nadškof Alojzij Šuštar, škof Stanislav Lenič 'Nato so se v cerkvi poslovili ^edstavniki slovenske orgunizira-skupnosti: predsednik Sloven-narodnega odbora Rudolf niersu, predsednik našega osred-JGpra društva Lojze Rezclj, predalnik Slovenske katoliške akcije lic, Sred Milan Magister, ustanovitelj nješolskega tečaja ravn. Mar- ka Bajuka dr. Marko Kremžar, predsednica Slovenske dekliške organizacije Pavlinka Korošec, predsednik Slovenske fantovske zveze Tone Malovrh in v imenu borčevske organizacije Tabor lic. Ivan Korošec. Vse te besede slovesa objavljamo v tej številki. Na pokopališču Krsto s truplom ustanovitelja in voditelja naše verske skupnost; smo duhovniki nato prenesli na avtomobil, nato pa se vsi uvrstili v dolgo vrsto avtomobilov, ki se je napotila na staro pokopališče v San Justu. Ker upamo, da bomo dobili potrebna civilna in cerkvena dovoljenja, da bi kasneje krsto prenesli v cerkev Marije Pomagaj, smo jo začasno položili v grobnico družine Zupan. Dr. Starc je zmolil pogrebne molitve, Jože Škerbec je na krsto položil vrečko z zemljo z grobov monsinjorjevih staršev, vsi pa smo bolečino slovesa prelili v pesem krščanskega upanja: O srečni dom nad zvezdami... Besede slovesa dr. Starca V tej grobnici bo začasno počivalo Vaše mrtvo telo. Vaša duša pa je že v območju božje dobrote. Upamo, da bomo vaše mrtvo te-l,o kmalu pokopali v naši cerkvi Marije Pomagaj. Tam bomo še bolj pogosto obiskovali vaš grob: za vas molili kot boste tudi vi prosili za nas, da bi ostali zvesti vašim naukom, zvesti Bogu in Mariji Pomagaj, zvesti našemu narodu in naši skupnosti. Še enkrat: z Bogom in počivajte v miru! Odmevi ob monsinjorjevi smrti -Sožalne brzojavke so poslali tudi škofje Carreiras in Bufano iz San Justa, Rubiolo in Rey iz Men-doze, Casaretto iz San Isidra, 0-gnjenovič iz Mercedesa, Cardenas in Serra iz Buenos Airesa. Tednika »Oznanilo" in »Svobodna Slovenija" sta bila v celoti posvečena monsinjorjevi smrti. V Oznanilu so izrekle sožalje slovenske verske skupnosti iz B,a-riloč, Berazateguija, Devota, Ca-stelarja, Carapachaya, Cordove, Mar del Plate in Miramara, Men-doze, Ramos Mejie, Rosaria, San Justa, Slovenske vasi in Tucuma-na. Nadškof Šuštar je objavil o-smrtnico v ljubljanskem dnevniku »Delo" 11. marca: Iz Argentine je prišla vest, da je v tamkajšnji bolnišnici po krat-kem zdravljenju za sladkorno boleznijo dne 7. marca umrl zlato-mašnik msgr. Anton Orehar, duhovnik ljubljanske nadškofije lin vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev v Argentini. Pokopali so ga v Buenos Airesu 10. marca 1986. Priporočamo ga v molitveni spomin. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof. Ljubljana, 10. marca 1986. Monsinjorjevo smrt sta sporočila tudi tržaški in vatikanski ra-d'o. Ljubljanska »Družina" je pod zaglavjem »Odšli so" objavila članek o smrti msgr. Oreharja v velikonočni števiilki (12-13), ki ga ponatiskujemo. Skoraj isto besedilo so objavila »Sporočila slovenskih škofij" 1986/3. Po Družini je povzela besedilo tudi »Naša luč" v Celovcu, št. 4, objavila pa tudi pokojnikovo fotografijo- Obširno poročilo in sliko Je prinesel »Katoliški glas" v Gorici, ki ga ponatiskujemo. S krajšim poročilom se ga je spomnil tržaški »Novi list": Iz Argentine je prišla vest, da je v petek, 7. t. m., umrl vodja slovanskega dušnega pastirstva v Argentini msgr. Anton Orehar. Pokopali so ga v ponedeljek, 10-t. m., v Buenos Airesu. Msgr. Orehar se je rodil v župniji Predoslje pri Kranju leta 1910. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani leta 1934. Ob praznovanju zlate maše je bil pred dvema le' torna tudi v Trstu, kjer je tudi javno kratko spregovoril o veh' kem delu, ki ga je opravil za organizacijo izpopolnjene dušnopa* •stirske skrbi za slovenske izseljence v Argentini. V to deželo je prišel z begunci leta 1948. Sp' deloval je tudi pri tamkajšnjih verskih listih, tedniku Oznanil0' mesečniku Duhovno življenje i° pri kulturnih naporih izseljenske skupnosti. Kratko poročilo je priobčila di tržaška »Mladika". S Primorske je »Svobodna S‘°' Scnigallia, leta 1946 Veni.ja“ prejela dvoje sožalnih Pisem: Spoštovani! Smrt msgr. Antona Oreharja je presunila. Njegova človeškost, znanje, vsestranska razgledanost so :se mi vtisnili v spomin njegovem nedavnem obisku v ■J^stu, kjer ai je tudi ogledal se-Uež deželne zbornice. Vsem prizadetim argentinskim ^°jakom, njegovim svojcem pa po-sebej .izrekam občuteno sožalje. dr. Drago Štoka deželni poslanec ^Pjižnica Dušana Černeta rst, ul. Donizetti 3 Ob smrti nepozabnega prijate- lja vseh Slovencev v zdomstvu in v zamejstvu msgr. Antona Oreharja se odbor knjižnice Dušana Černeta iz Trsta pridružuje žalovanju. Prosim Vas, da v našem imenu izrečete sožalje sorodnikom in prijateljem. Trst, 14. marca 1986 Za odbor: Marjan Pertot Drugih zamejskih in zdomskih listov doslej še nismo prejeli. V sožalnem pismu je Zorko Simčič pisal iz Bariloč med drugim te-Ic misli, ki izražajo misel in občutje nas vseh: „Smrt msgr. Oreharja je hud udarec za vso slovensko skupnost. .. Da bi bil Bog dober plačnik monsinjorju ! . .. Bil je ja" sniih misli glede vrednot krščanstva kakor tudi naravnih, a enako božjih vrednot narodnosti... Zgodovina, ki bo nekoč pisala o naših — za nas kdaj nerazumljivih — poteh okoli po svetu, o tem našem težkem in kdaj res žalostnem življenju v begunstvu, ta zgodovina bo prikazala pravilno tudi žrtev polno delovanje slovenskega duhovnika v begunstvu. Pri tem prikazu bo brez dvoma msgr. Orehairju in njim, ki so mu stali ob strani, dano častno mesto... Naj nam vsem še naprej stoji Bog, ki je tudi Oče vse zgodovine, vsega, kar se dogaja, vsega, kar se nam dogaja — ob strani!" Jože Škerbec Zadnji dnevi mons, Oreharja v Mendozi Ko si je sredi februarja maš dušni pastir g. Jože Horn vzel teden dni za počitniški oddih v Buenos Airesu, je tamkaj našel msgr. Antoma Oreharja v težkem bolezenskem stanju- Po posvetu z bueinosaireškimi duhovnimi sobrati so se končno zedinili na Hornov predlog, da monsiginorja odpelje s sabo v Mendozo ter ga tamkaj internira v Vojaški bolnišnici, kjer mu ibo zagotovljena najboljša zdravniška oskrba. G. Horn j-3 namreč v Mendozi vojaški kurat. Ko je predlog sprejel tud! msgr. Orehar, je g. Horn po telefonu v bolnišnici oskrbel zanj posteljo v posebni sobici. In 'ako sta v petek, 21. februarja, odpotovala v osebnem avtu v Mendozo. Monsinjor je med vožnjo večinoma dremal m spal. V soboto so ga takoj' internirali. In pričeli so nemudoma z vsemi potrebnimi preiskavami ter analizami Monsinjor, ki je že daljšo dobo bolehal za diabetesom, je prišel v Memdozo z izredno visoko količino sladkorja v krvi, ki se mu je v nekaj dneh še povišala vkljub vsem zdravilom. Dobival je redno potrebna zdravila in večkrat dnevno so mu kontrolirali količino sladkorja v krvi. Naslednji teden so ga za še podrobnejšo kontrolo in oskrbo prepeljali v sobo za intenzivno nego. Boln k je bil v prvih dneh ves čas pri polni zavesti in se je po- drobno razgovarjal z obiskovalci vendar ob očividni oslabelosti-Potem pa je začel začasno izgubljati zavest. Tako npr. piscu telh vrstic v ponedeljek, 3. marca, 'M bilo mogoče, da bi ga obiskal, ker ni poznal nikogar in se ni zavedel. Potem se mu je v četrtek stanje sladkorja nepričakovano znižalo daleč pod maks mum, toda nastopila je temperatura 399. ^ petek je pa sam prosil g. Horna za spoved in obhajilo. Popoldne1 je spal; a srce je začelo pešati in se ob 5 popoldne — na sam P1"' vi petek — ustavilo. Msgr. Anton se je za vedno ločil od nas i,n odšel k Vsemogočnemu po večino plačilo. Uredili so brž vse potrebno za prevoz trupla v naš Slovenski dom v dvorano, ki nam v bogoslužju služi tudi za kapelo. Pred odrom je bil postavljen — kot običajmo — oltar in pred njim namestili krsto s pokojnim. Društveni predsednik arh. B°' židar Bajuk in g. Horn sta odhi' tela na škofijo in prosila nadškofa msgr. Candida Rubiola, da l)l naslednji 'dan prevzel v Domu m®' šo zadušnico. Z obžalovanjem -je moral prošnjo odklonit, ker J® istočasno že imel mašo za o^’ čajno nedeljsko televizijsko °d dajo. Pač pa je poklical pomožne ga škofa. Msgr. Rafael Rey je na logo radevolje sprejel. - Ob rajmikovi krsti so se vso n° 'n v soboto dopoldne do 11 vr-st. 1 i rojaki za zadnji obisk raj-ne'ka priljubljenega delegata, ki aas je vsako leto s tolikšno ljubeznijo 'n skrbnostjo obiskoval za duhovne obnove. Ob 11 v soboto, 8. marca, je pri-s topil k oltarju pomožni škof b^sgr. Rafael Rey v spremstvu so-^ašnikov gg. Hectorja Gimena 'n Jožeta Horna. Med sv. opra-vilom je msgr. Rey razvil sledeče misli. Govor pomožnega škofa msgr. Rafaela Reya Vse nas je presuni la smrt deskata msgr. Antona Oreharja, s katerim smo tudi mi imeli redne stike ob njegovih obiskih pri vas rojakih. Je to dan žalosti; pa tudi dan upanja. Dan žalosti je, ker nas je zapustil za vedno. Toda ma drugi strani je pa to dan upanja in veselja, ker je pokojni pri Gospodu, ki ga je poklical k sebi. Od vse večnosti je Bog izbral in namenil pokojnega za uresničevanje svojih načrtov ljubezni. V tem trenutku mi stopa v spomin. dogodek Mojzesa v -sv. pismu. Bog ga je tudi izbral za svoje načrte. Ko je prišel čas, ga je poki cal (Moj z II, 8, 4): Mojzesa je Bog poklical iz sredine grma im. dejal: „Mojzes, Mojzes!“ Odgovoril je: „Tukaj sem!“ — Enako se j.e msgr. Orehar plemenito in poslušno odzval božjemu klicu in mu tudi odgovoril: „Tukaj sem!“ Postal je božji slu-žabn k. In še beremo v sv. pismu (Mojz. II, 3, 7-8): Gospod pa je rekel: ,,Dobro 'sem videl stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal njegovo vpitje zaradi priganjačev ; da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v dobro in prostorno deželo." In prav tako kot v primeru Mojzesovega časa je Bog slišal klic svojega ljudstva in stiske vas Slovencev, ki ste šli v izgnanstvo. Postavil vam je na čelo svojega služabnika msgr. Oreharja, da vas j.e krepil v veri in upanju na vaši po' i v novo deželo. Skozi 40 let je zvesto vršil svoje poslanstvo, dokler ga ni sedaj Gospod za večno poklical k sebi in mu olajšal težo življenjske poti. Vodil vas je v ohranjevanju daru vere, ki jo Slovenci imate kot poseben privilegij že tisoč let. Ne smete pozabiti na njegov e-vangeljski nauk! Ohranite ga, gojite ga ter ga posredujte ne samo vaš m mlajšim, ampak tudi v vseh okoljih vaše nove domovine. Po končani maši je k amboinu pristopil naš dušni pastir g. Jože Honn. in se v kratkih ter ganljivih besedah poslovil od pokojnika. Ob krsti se je nato društveni podpredsednik g. Stalne Grebenc v imenu Društva in vseh men-doških rojakov poslovil od rajnega monsiinjorja z besedami: Poslovilni govor društvenega podpredsednika g. S. Grebenca Dragi monsinjor! Naše želje ob Vaši zlati maši, da bi obhajali še b:serno mašo, se ne bodo izpolnile. Bog, Gospodar življenja, je drugače odločil. Poklical Vas je, da Vam je skrajšal trpljenje ina tem svetu im. da da svojemu zvestemu služabniku uživati večno slavo. Več kot pol stoletja ste vršil: svojo duhovniško službo z vso odgovornostjo. Po zgledu svojega škofa Gregorija ste vdano sprejeli nase vse križe življenja in jih vdamo nosili. V begunstvu Vam je bilo naloženo odgovorno poslanstvo, skrb za dušno pastirstvo vseh slovenskih izseljencev v Argentini. Tudi mi, memdoški Slovenci, smo bili deležni Vaše očetovske ljubezni. Vsakoletna romanja k Mariji Pomagaj, duhovne obnove, prva obhajila in birmovanje naših otrok, obiski bolnikov im. sploh skrb za inašo duhovno ohranitev in rast skozi 40 let. Ljubezen do slehernega Slovenca v Argentini Vas je priganjala, da ste, čeprav že bolehnb do zadnjega skrbeli za dušno pastirstvo med mami. V imenu mendoških Slovencev se v tej uri slovesa zahvaljujem za vso skrb in milosti, ki smo jih po Vašem zasluženju in posredovanju prejeli. Potrudili se bomo, da mam bodo Vaši nauki in Vaš zgled še dolgo v oporo iin kažipot v življenju. Naj Vas Vsemogočni, kateremu ste posvetili vse svoje življenje, sprejme v nebesih, kjer boste ob Mariji, h kateri ste se vedno zatekali, uživali večno srečo in mir! Za sklep je g. škof opravil ob krsti še molitve za rajnega, vsem navzočim pa je 'iz srca s polnim glasom in v globokem doživetju privrela poslovilna pesem „0 sreč->ni dom nad zvezdami". V očeh mnogih navzočih so se lesketal6 solze1 gamo tja. K maši 'se je zbralo 'izredno lepo število rojakov, ki so med mašo vsi družno prepevali bogoslužne pesmi. Sveti,h /obredov so se tudi udeležile redovnice, ki so bolniku stale ob sirarni in mu stregle v bolnišnici. Preostalo je le še nekaj trenutkov za za dm j e slovo od pokojnika v krsti. Težko, v srce 'segale je ibilo to zadnje /slovo! Nameščenci pogrebnega zavoda so zaprli krsto in jo odpeljali, da jo pripravijo za avion- ski prevoz z letališča El Plume-rillo v Buenos Aires. Ob 3 popoldne so krsto naložili v avion. Na zadnji poti sta mon.s njorja spremljala g. Jože Horn in društveni podpredsednik Stane Grebenc. Tako nas je za vedno zapustil naš dobri, skrbni in ljubljeni nad-paistir msgr. Anton Orehar. Prof. Božidar Bajuk Bil je usmerjevalec slovenskega organiziranega življenja 1 oslovilne besede predosednika Slovenskega narodnega odbora R. Smersuja. Kajini msgr. A. Orehar ni vo. bil samo cerkvenega in verskega žlvljenja Slovencev v Argentini, Unrpak je bil tudi glavna opora n usmerjevalec vsega slovenskega organiziranega javnega življa. Dajal je zanj inavodila in sbiernice, ni pa krat 1 svobodne-8:1 odločanja nobenemu društvu, °beini ustanovi in, nobenemu li-®‘u> pač pa se je trudil, da se je ‘Se to naše javno delo razvijalo smislu krščanskih moralnih na-,e‘> v medsebojni strpnosti, v so-e|ovanju ijn kolikor moč v medvojnem prijateljstvu. Ni poseje.'11 v politično in strankarsko živ-v6n.ie in je to prepuščal laikom smislu želja in navodil svete °lice. Je pa odobraval mnenje za din j ih papežev, da je politično delo, t. j. delo za enakopravnost vseh ljudi, za demokracijo, za narodno svobodo in samostojnost za vsak politično zrel narod nujno potrebno, im. da je velika dolžnost katoličanov, da se udeležujejo in odločajo v političnem življenju povsod, tudi v tej državi, kjer se važna življenjska vprašanja (šolska vzgoja, irazpo-roka, itd.) rešujejo na pol iti čini h tleh — v parlamentu. Zato je bilo rajnemu msgr. 'Oreharju nad vse prav, da se je naši mladini nudila tudi vzgoja 'iin, vzpodbuda za javno delo tako v naših šolah 'kot v našiih Domovih. Ko se mu dames zahvaljujemo tudi za to veliko usmerjevalno delo, moramo vsi, ki nas je Previdnost postavila v javno delo, ob tej krsti skleniti, da se bomo držali poti in (navodil našega prerano umrlega pastirja, da bomo svoje sile posvečevali 'blagi' nji svojega bližnjega s tem, da bomo pri javnem delu vsi sodelovali, in po vseh svojih močeh pomagali, da naša slovenska skupnost napreduje v strpnosti *|D medsebojnem prijateljstvu in tako deseže cilje, za katere se je rajni msgr. Orehar trudil. Spomin manj in zgled njegovega °' gromnega dela naj nam daje moči za nadaljevanje naše poti v blagor -slovenske skupnosti v Argentini tudi po tej veliki izgubi, k1 smo jo doživeli z mjegovim odhodom v večnost. Vsemogočni naj bo rajnem11 msgr. Oreharju dober in obilen plačnik! Skupaj je držal našo skupnost Predsednik društva Zedinjena Slovenija Lojze Itezolj v imenu organiziran6 slovenske skupnosti. V imenu osrednjega društva Zedinjena Slovenija in vseh slovenskih Domov po širni Argentini naj se z žalostjo v srcu poslovim od našega delegata mon-sinjorja Antona Groharja. Sveti Efrem je zapel žalostinko, ki naj v tej bridki uri tolaži -naše duše. Takole poje pevec božji: „iSmrt je konec iborbe, ki jo telo bojuje z bridkostmi življenja. Smrt 'prinaša dobrim mir 'in z vencem zmage venča vztraj|1,e borce. Ko življenje poteče, pre,l me zvesti delavec svoj počitek lfl svoj mir.“ Potolaženi s temi lepimi mji, se v dnino klanjamo iskleP božje Previdnosti. Vemo sicer “ bridko čutimo, kaj smo z monslj njorjem Oreharjem izgubili. ‘ je maša glava, bil naše toplo °^e tovsko srce. Skupaj je držal v. našo slovensko skupnost, jo uc*' ^v‘gal in krepil. Z njegovo smrtjo smo osiiioteli. Ne bo ga več ltled nami, da bi se inanj obračali v svojih dvomih 'in težavah. Nič nas ne bo ina tem svetu vese-x*‘a in pomirjala zavest njegove 11 ječe, blage očetovske skrbi in •iubezni. Vemo in bridko čutimo, je za naš rod daleč od domove ta izguba nenadomestljiva, več m,e bo med nami gospoda reharja, ki bi nas s svojim u- gledom in dostojanstvom zastopal pred Cerkvijo in pred svetom. Vse to vemo in občutimo in smo žalostni v dno svojih duš. Kot nas vera uči, se pokojni ne ločijo od 'nas, razen po telesu. In tako bo tudi naš blagi pokojnik ostal duhovno, v ljubezni, z nami združen. Vedno bo tudi živ ostal v maših srcih njegov spomin, njegov zgled, 'njegov nauk. Kako so danes živi ti spomini nanj nam vsem! Bil je človek velikega srca, poln dobrote in ljubezni do slovenstva. Prijatelj revežev 'iin. trpečih ; prijatelj mladine; goreč omanjevalec božje besede; učen profesor in sposoben vzgojitelj. Vemo, skozi kako težke čase je naš pokojni vodil svojo čredo. Vedno zvest in čuječ je bil narodu kakor svetilnik sredi razdivjanega viharja, kakor neporu-šljiv obrambni zid; tolažmik in pomočnik v 'bridkostih; neustrašen in, neuklonljiv glasnik resnice in pravice. Hvaležni smo Vam, oče, za tako čudovit zgled, ki ste mam ga dali. Za vero trdno kot svetovje, za ljubezen široko kot argentinsko nebo, za potrpežljivost brez meja. Večni pokoj, večini; mir, večno življenje naj bodo Vaš delež. Tja bo po Vaši besedi in po Vašem zgledu vedno usmerjena tudi naša pot skozi to solzno dolino. V grob polagamo očeta, duhovnika, slovenskega velikana. Slava mu! Bili ste župnik naše begunske in zdomske župnije Beseda zahvale predsednika Slovenske katoliške akcije lic. Milana Magi' stra v imenu slovenske verske skupnosti v Argentini. Skrivnost smrti nam narekuje premišljevanje o občestvu svetih. Visi čutimo, da bomo položili k večnemu počitku truplo, ki ga je do pred nekaj dinj oživljala velika in dobra duša. če ob smrti zatrepeta do zadnjega člana vsa skupnost, kot danes drgeta v bolečini naša slovenska skupnost, je to znamenje, da pokopavamo človeka, ki je bil velik; človeka, ki je kot duhovnik hotel najprej v seibi utelesiti vso tisto popolnost, katero je imel dolžnost po naročilu svojega Gospoda o-zmanjati drugim. 'Naš župnik je1 postal izreden pastir iziredne črede v strastnem letu 1945 na izreden način. Njemu „najmlajšemu“ je soglasna volja njegovih starejših duhovnih sobratov naložila breme, da je moral stopiti naprej 'm pred nas in voditi župnijo, ki ni bila župnija, voditi valujočo množico begunskjih romarjev, ki je postajala župnija duha in src. V tistem velikem času, ko je za m,as begunce začenjalo dolgo popotovanje, je stopil v naš korak in bil z nam', ne da bi Gospodu odrekel kdaj pripravljenost biti naš duhovnik in duhovnik za nas. 'Stopal je z Inami skozi 40 let puščavskih ujm in preizkušenj. Kdo 'izmed nas ni prejemal rose božje besede iz njegovih ust? Komu od nas niso njegove roke položile sv. Rešuje telo v srce? Njegovo potovanje z nami je bilo blagoslovljeno, ker je prišel in hodil v imenu Gospodovem-Vsa njegova dela ga slave, ker so bila storjena zaradi Gospodovega imena. Zato upamo, da ,le duša našega župnika že združena z vsemi romarji slovenske verske skupnosti, ki so pred njim i® večina tudi z blagoslovom njegovih rok odšli v svete kraje večne popolnosti. Vsaka Vaša pridiga, g. župnik, se je končavala is povabilom, naj se Bogu zahvalimo za dobrote-Dames pretresa globino inaših src skrb, da se ne bi zadosti zahvalili Bogu za Vaše življenje, za Vaše delo, za Vašo vzgojo. Bogu i11 Vam. V imenu vaših vera kov. soromarjev, soudov našega verskega občestva Vam, g. župnik, izrekam najglobjo hvaležnost *in' največje spoštovain.je do vašega dela. Hvaležnost pa Vam izraža®1 tudi v imenu Slovenske katol'1' ške akcije, kateri ste bili neod' jenljivi pospeševatelj in duša. Bog nam Vas je dal leta 19^ iin. nam Vas ohranjal v maše do- kro. Zahvaljujemo se mu. Molili b°mo za Vas; med nami boste po Vaših sadovih, po Vaših delih, po katerih smo Vas spoznavali in s,Poznali za našega duhovnika, za našega župnika, za /našega, vsega našega. 'Zbogom, g. župnik, duša inaše potujoče begunske župnije. Zbogom! Bili ste nam zgled zvestobe ^r- Marko Kremžar v imenu vzgojiteljev slovenske mladine v Argentini. Bog Vas je poslal med nas in Vas je zdaj odpoklical. Po Njegovi sveti volji ste skrbeli za naše duše, in po Njegovi volji nas zapuščate. Zapuščate polje, na katerem ste orali ledino, sejali, pleli in okopavali. Videli ste na njem pše-nico pa tudi ljulko, zdržali ste Polno težo dneva, sredi svojih Izmikov, kamor Vas je postavil Gospod. Zapuščate težko delo, ki ni nik-^ar dokončano, ker ima dain> na ?*an opraviti s človeškimi slabost. in težavami; ki pa ste ga vi opravljali s tiho in vztrajno ljubijo. Vsi /naši verniki smo to občutili na en ali tna drug način y teku let. Zato smo Vas cenili n ninogi imeli radi — kot očeta. Zapuščate delo, a prepričan SePi. da ne zapuščate mas. v *z večnosti boste spremljali na-'c korake pa prosili ljubega Bo-?a in Marijo Pomagaj, maj se u-jf^jlita naše Skupnosti v Argen-oi ter vsega slovenskega naroda. G s ta H pa boste med mami tu- Škof Rožman in msgr. Orehar ob blagoslovitvi temeljnega kamna cerkve Marija Kraljice v Lanusu 1956. di po svojih delih in svojem zgledu. Bili ste nam 'in in-am boste tudi v bodoče zgled zvestobe. Zvestobe do katoliške Cerkve in do slovenskega naroda; zvestobe našemu pokojnemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu 'in vsem žrtvam 'revolucije; zvestobe svojim sobratom im, vernikom pa tudi zvestobe svojemu vzgojiteljskemu poklicu. Ko ste mogli še sami odločati o svojem življenjskem teku, ste si izbrali kot katoliški duhovnik delo vzgojitelja med doraščajočo' mladino. Hoteli ste utrjevati v dobrem in braniti pred zmoto bodoče slovenske izobražence. A vihar nasilja je zajel tudi vas in vas pognal 'skupaj s tisoči beguncev v svet. V novih razmerah ste sprejemali na svoje rame vedno nove naloge, ki vam jih je zaupala -Cerkev. A pri tem niste- izgubili -izpred oči svoje prvotne odločitve, delati za Kristusa med mladino. V begunskih taboriščih in kasneje tu med nam! ste hoteli biti, kjer in kadar mogoče — katehet. Tudi na srednješolskem tečaju ste bili od prvih trenutkov dalje steber krščanske vzgoje 'in zgled vestnega im dobrohotnega profesorja vsem, ki smo ob Vaši strani poučevali. Z ljubeznijo in potrpežljivostjo ste učili leto za letom nove rodove študentov pa istočasno vzgajali brez besed tudi vrsto novih učnih moči. Veselili ste se, na svoj tihi način, če ste opazili pri študentih dobro voljo, pa bili potrti brez pritožb, (kadar .ste naleteli ba brezbrižnost. Ko ste nam ob koncu lanskega šolskega šolskega leta povedali, da letos ne boste mogli več učiti in ste kljub prošnjam vztrajali pri svojem -sklepu, smo se šele zavedli, kako zelo ste v resnici iz-črpaini. Vendar smo upali, da 'boste, ko napoči dan šole, le mogli biti spet med nami. Pa niste dočakali šolskega l-eta, ki bi se začelo v vaši šoli — brez vas. Vemo, da brez Vas, monsinjor, ne bo lahko; a ne ib-i bili vredni vašega zgleda, če bi v tem trenutku preskušm.je omahovali. Učili ste mas, naj v presku-šnjah vedno zaupamo Bogu. Vaša smrt, dragi naš nadpastir, jc preskušnja za vso skupnost; ob zaupanju v božjo Previdnost mah1 je tudi ta — kot vsaka — P1’6' -skušnja lahko v utrditev in rast- Zato zdaj ob vaši krsti, sicer polimi človeške žalbs1.'i, hvalil*10 Boga, da nam je naklonil v vas tako izrednega nadpastirja :n zvestega vodnika, hkrati pa prosimo, naj Vam poplača dobro' te, ki smo jih mi vsi prejeli, P1®' ko vaših rok. Nikdar Vam ne bomo mogli P°' vrniti, kar ste za nas storili. a obljubljamo Vam, da bomo živ® li zvesti Vašemu zgledu :in Vas ne bomo nikdar pozabili. Vaša posebna skrb je bila mladina Predsednica Slovenske dekliške organizacije Pavlinka Korošec. Kot je Mojzes vodil svoje ljud-stvo v obljubljeno deželo, tako ste Vi voditi Slovence z sužno-sti domovine v inovo deželo, tja, kjer je Bog obljubil svobodo. Vaša posebna skrb je vedno bi-la mladina. Že ob prihodu ste jo zfrralit tedanjo mladino — naše starše — i,n. organizirali mladinski organizaciji. kn potem smo prišli mi, slovenska mladina, rojena v tej deže-svobode, in vaše očetovsko srce imelo za vse dovolj ljubezni, "sakega posebej ste nas pozna- li, za vsakega ste imeli besedo srca. Učili ste nas, vodili in spremljali na življenjski poti. V imenu SDO, hvala Vam, monsinjor. Hvala za vso ljubezen, za vaše molitve in skrb, za zgled dobrega pastirja in skrbnega očeta ! Ob tej težki uri ločitve nas tolaži zavest, da je Vsemogočni Vas sprejel — zvestega služabnika — z bogatim plačilom. Obljubljamo zvestobo vašim naukom: veri in, Sloveniji naši! Z Bogom, naš momsinjor! Negovali bomo vero in slovenstvo Predsednik Slovenske fantovske zveze Tone Malovrh. tianes se Slovenska fantovska Zv®za poslavlja od Vas. Čutimo, smo 'izgubili steber, na kakega smo se vedno opirali. Bili ste nam pot in zgled za življenje, v Vas smo videli očeta, ki je krbei za vso slovensko skupnost. ®daj ste odšli po zasluženo pla-1 0 k vsemogočnemu Bogu. v ^emo, da 'boste pri dobrem O-. u prosili za nas, da bi vztra-11 v dobrem, da bi še naprej ®kovali vse tiste dobrine, ki smo ” Prejeli preko naših staršev: vero in, ljubezen do domovine. Gospod monsinjor, hvaležni smo Vam za vso neizmerno skrb in ljubezen ter prosimo Boga, naj Vas sprejme v svoje dobrotljive roke, v upanju, da se bomo nekoč videli. Velik duhovnik in velik Slovenec Starešina borčevske organizacije Tabor lic. Ivan Korošec. Umrl je veMk duhovnik, velik Slovenec. V tej daljini ameriški zemlji stojimo pred krsto, ki je sprejela vaše veliko slovensko srce. V naši zamejski Sloveniji je zazijala velika praznina, ki jo bo težko napolniti. In ta naša pisana slovenska družina v Argentini bo to očetovsko srce pogrešala dolgo, dolgo! Momsinjor Orehar! Od zgodnje mladosti dijaških let pa do preteklega petka je vaše srce živelo za Boga in našo 'Slovenijo. Z njo je trpelo, z njo hrepenelo in z njo nemirno čakalo jutra slovenske svobode. Ne le do prejšnjega petka, do danes in vedno, kajti taka srca tudi v grobu ne morejo umreti. Ko bomo, po tej naši bolečini tako naglega slovesa, ocenjevali vaše poslanstvo, ko vas več ne bo ob slavjih v naše domove in ko vas v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu ne bomo več našli, tedaj šele bomo prav doumeli veličino vašega izpolnjenega poslanstva med nami. Ko pa bo domovina svobodna, resnično svobodna, bo vaše ime zapisano v narodni panteon z velikimi črkami Sloveniji zvestih sinov. Do tedaj, dragi moms injor, od-počijte se v tej ameriški zemlji! Pri nas in z nami čakajte jutra nove slovenske pomladi! V imenu Tabora vse naše priznanje in naša zahvala. Miselni temelj našega življenja morajo biti krščanske resnice. Krepiti moramo tudi svojo slovensko zavest in gojiti slovenski jezik, (msgr-Orehar) Ena zadnjih fotografij. ,/Družina" o smrti mons. Oreharja Iz Argentine je pr šla nepričakovana novica, da je po kratkem zdravljenju v bolnišnici zaradi sladkorne bolezni dne 7. marca umrl msgr. Anton Orehar, vrhov. Ui dušni pastir slovenskih izseljencev v Argentini. Rodi] se je 13. junija 1910 v verni številmi družini v Predosljah pri Kranju. Gimnazijske studijo je opravil na kranjski gimnaziji. Po maturi leta 1929 je stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče 'im. dovršil študije na Teološki fakultet:. V duhovnika je bil posvečen 8. julija 1934 v Ljubljani skupaj z beograjskim nadškofom Turkom in koprskim škofom Jenkom. Prvo službeno mesto mu je 'bilo dodeljeno v Mengšu, kjer je bil štiri leta priljubljen kaplan. Leta 1938 je pri-_ °®1 za kaplana v Šentvid nad Ljubljano. Spomladi 1940 je bil nameščen za kornega vikarja in stolnega kaplana pri ljubljanski stolnici. Poleg te službe je opravljal še mnoge druge dejavnosti. Ril je katehet na dekliški meščanski šoli v zavodu Lichtentur® m na dvoraziredni trgovski šoli. Meliko je deloval v takratnih ka-t°lišk h organizacijah. Leta 1945 je odšel v emigracijo in se končino ustavil v Ar-kentini. Zaradi velikih organiza-mjsk h sposobnosti je kmalu do-ml iz Rima dekret, s katerim je ,1 postavljen za vrhovnega du-8nega pastirja sloveinskih izsel- jencev v Argentini. To službo je nadvse vestno in uspešno opravljal skoro 40 let. Skrbel je, da .so vse slovenske 'naselbine imele svoje duhovnike. Veliko tiruda je vložil v organizacijo slovenskega šolstva v Argentini. S svojo modrostjo je znal združevati in je povsod užival velik ugled. Ko je pred leti povabil na obisk v Argentino ljubljanskega nadškofa Šuštarja, je z veliko spretnostjo pripravil razna srečanja naših ljudi z njim in tako še bolj tesno povezal to slovensko skupino tudi z domačo Cerkvijo. Njegove zasluge za ohranitev vere in slovenske zavesti med argentinskimi Slovenci so zares velike. Zato je razumljivo, da jih je nepričakovana smrt msgr. Oreharja vse močno prizadela. Ljubljanski nadškof Šuštar in narodni ravnatelj slovenskega dušnega pastirstva v tujini škof Lenič sta slovenski argentinski skupnosti poslala sožalno brzojavko z zagotovilom molitve za pokojnega. Z velikimi častmi so se od pokojnega poslovili dne 10. marca v Buenos Aiiresu. Naj v tuji zemlji počiva v miru! L. Oj, zdaj gremo... Srečna fara Predoslje, v kateri se je 13. junija 1910 rodil dečko Ainton Oreihar! Že v zibelki zaznamovan s svetim križem in določen za božjega služabnika. Kako veličasten praznik v isti domači cerkvi svetega Siksta, ko so v zoreče poletje zvonovi slovesno naznanjali: tisti deček Anton je .naš današnji ljubljeni no-vomašnik! Bodi pozdravljen! Hvaležna srca prekipevajo v zahvalni molitvi. Le enega ni bilo dano doživeti rojstni fari: navček ni naznanil svojim faranom, da se je ustavilo srce simo, ki je sicer živel in dogorel v delu v daljnem svetu, v mislih pa se je vračal vse pogosteje med nje. Še ob zadnjem 'koraku na ozki brvi v onstranstvo se je obračal k njim. Zvesto srce se more dokončno umiriti le doma med 'najdražjimi. 'II 1 je 52 let božji služabnik. Večji de] teh, vsaj v zdomstvu, bi lahko označili kot leta tolaženja. Živel in trpel je z ženami in materami, ki so 1945 ostale brez mož im. sinov. Otiral je solze otrokom, jokajočim za izgubljenimi očeti, katerih neutolažljive tožbe so b le strnjene v vzdihe obupa: kaj bo zdaj z nami brez očeta? Kot inihče drugi je ■sotrpel z njimi v tistih najtežjih urah, ko se jie zdelo, da tudi molitve ne pomirjajo duš in da ni besede, ki bi lajšala ali zdravila bolečine. Samo v njegovem velikem srcu se niso izčrpali neizmerni vrelci sočutnih odmevov. Čul je ob strtih brezdomcih, ki jim je hotel biti dober pastir, i® bdel v molitvah pred, negotovost' jo bodočih dni. Zdravilec duhovnih in telesnih bolečim! Zvesti učen k celih 48 let. Pravim zvesti: dajal je od svojega, lastnega, dognanega, ne privzetega ali naučenega. Učil je božji nauk za življenje in ravnanje po njem im nakazoval poti, ki naj vodijo v božji svet. . . Vsaka beseda je rasla iz srca zvestega Slovenca: ni pomišljal, kadar je bilo ina mestu poudariti besedo o slovenski zavesti i® narodni pripadnosti in vnetosti z.a narodne dobrime. Pri tem je bi} trden: ali smo res v celoti člani slovenskega naroda, ali pa smo podobni le kimajočim sončnim glavam, ki se obračajo od jutra do večera za soncem, da prijetno živijo ob njegovi toploti. Zlasti nas je rotil k ohranitvi materinega jezika, ki odpira vrata v zakladnice domače umetnosti i® kulture, katera nas edina trdno veža na narod v domovini in na brate v svetu. V tem in še mnogem ga jemlj1' mo za zgled, se pri njem učim0 iin. izbirajmo poti, ki mam jih je kazal. Mnogo obljub je bilo izrečenih ob njegovi krsti. Bomo ostali m°' /*'e> ki jih bomo izpolnjevali? Mu 0Tn° ostali zvesti? Ponosen je bil na svojo profe-Ur° in presenečen, če 'so se ga ^kdamj: študentje na svoji po-skozi Buenos Aires spomnili ih ka obiskali. Kako tudi ne! Kdo he bi razveselil koščka mladcih ’ k; ga nekdo oživi izpred de-^tletij iz šolskih učilnic? Tudi videz trdi Gorenjec se razneži p. sfečainju z inekom, ki ga je za-(j^al že pozabi, izgubi, pa nena-j z nasmejanega lica posije-žark; hvaležnosti in vdanosti v oči staremu profesorju... Pravijo, da hvaležnost umira v svetu. Pa je vendar tolikokrat največje plačilo za storjene dobrote! Maja 1945 je odšel z doma, ker je s čutom presoje dognal, da bo tako pač najbolj prav. In te odločitve ni prelomil s kakim obiskom, ker pač ne bi mogel iskreno podati roke nekomu, ki je imel opraviti z našimi žrtvami. Mar mislite, da mu je bilo pred leti lahko odreči povabilo bivši študentki, ki ga je pri obhajilni m zi v neki cerkvi v okolici Trsta prepoznala im. ga nato povabila na prijetno večerno srečanje domov — na ono stran meje? Zlatomašno potovanje po Koroški in med prijatelje mu je prineslo brez dvoma tudi kelih z gremko pijačo. Samo zreti mu je bilo dano na ono stran, čez alpske vrhove, kjer stoji rojstni dom, kjer poskakuje reka Kokra z nagajivimi valčki, kjer kipi cerkev svetega Siksta pod nebo, kjer dehtijo cveteča polja, kamor so ga vabile Predoslje... oh, tja, kjer je zakopana rosna mladost s svojo zarjo, na katero človek in.ikoli ine more vreči pesti zemlje, da bi jo pozabil. In zakaj ni storil koraka do tja? Zato, ker je bil mož zvestobe! Za vsako ceno je želel ohraniti podobe tiste čiste mladosti, ki jo je ob odhodu z doma shranil v srce. Poletno nebo se je bočilo nad kordobsko zemljo. Na tisoče zvezd je mežikalo z njega. Pod borovci razliti vonj po smoli se je zlival z razpršenim dihom gorskih trav, ki ga je prinašal topli za-padnik. Hanželičev dom je pokrival mir sanjave noči. Uro pred polnočjo je Albin zaigral na orglice, kakor vedno, če je hotel čemu dati vtis veselja ali slovesnosti. Seveda, nocoj moinsimjor odhaja s počitnic. Takoj' smo planili vsi na hodnik: Mirko še z brevirjem v roki, jaz sem pozabil odložiti pisalo; iz ozadja se je s počasnimi koraki bližal mon-sinjor. „Na planincah sončece sije..." Brž sva z Mirkom ubrano pritegnila. Pesem je polno odmevala po hodniku. Veselih lic je stali že opravljen za na pot, na moP levi in celo pomagal z rahlih brundanjem. Oči so mu žarele v drugačni luči, kakor bi se bil® prebudile nove iskre življenja v m jem. Potem pa še popotno, ki ša vsakemu odhajajočemu vlit' kapljico upanja: „Oj, zdaj 8re mo..." V nas vseh je živela ]' skrena želja, ki naj bi se izpela1 la: „...nazaj še pridemo!" Tudi v njem je bila, ko se je zahvalil: „Bog daj, da bi!“ Pa je ostala le dobra želja. ™ svetel spomin na ta zadinji Prl jateljski večer. Jože Krivec Duhovniška podoba mons. Oreharja [z govora msgr. dr. Mirka Gogala ob zlati maši msgr. Oreharja 8. 7. 19«h Naš zlatomašmik-drugi Kristus v službi ljudi, v službi izseljenske skupnosti. Tako neločljivo je povezan z nami, da si naše skupnosti brez njega sploh misliti ne moremo. Kdor bi hotel pisati zgodovino našega izseljenstva v Argentini, bi na noben način ne mogel molče preko msgr. Oreharja. In kdor bi hote] pisati izčrpen življenjepis našega zlatomašnika, bi s tem skoraj že inapisal zgodovino vsega našega izseljenstva tukaj v Argentini. To ne pomeni, da bi on sam vse naredil. Saj dobro vemo, je naša skupnost elitnega z'na^_ ja, ker je bila prekaljena v v°j ni in revoluciji in je potem ^ bolj dozorevala v begunstvu.^ njo je prišlo v izseljenstvo Šte- vilo izredno dobrih, pridnih ^ sposobnih ljudi, ki so takoj vseh različnih področjih P°PrIL li za delo v prid svojim brat° Ali res je tud:, da naše skupn sti, take kot je, ne bi bilo, če 'bi imeli človeka, ki jo je sta ^ družil. In ravno zato, ker je 1 ^ ša skupnost tako izredna, Je toliko bolj častno za našega %\V m z mi Wf$g&8P&¥ Apostoli so govorili „v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati" (Apd 2, 4) in v zbrani množici jih je „vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku" (Apd 2, 6). Ta čudež jezikovnega razumevanja in enotnosti ima poseben pomen. Zgodba o babilonskem stolpu kaže, kako je greh najgloblji vzrok nerazumevanja med ljudmi in -odtujitve med narodi-V moči Kristusovega odrešenja pa na binkošti -Sveti Duh začenja novo obdobje razumevanja in edinosti. To znamenje napoveduje tudi vesoljnost Kristusovega oznanila odrešenja. Jezus nam je v svojem zemeljskem življenju deloval le med judovskim narodom, izvol-ljenim ljudstvom stare zaveze. Sveti Duh pa sedaj zbira v Jezusovem imenu vse narode v novo božje ljudstvo. O praznikih so s« v Jeruzalemu sicer zbirali pred- vsem Judje, a tudi tisti 'iz diaspore, ki so bili razkropljeni po svetu, in med njimi je bilo nekaj Pripadnikov drugih 'narodov, ki So se spreobrnili k judovstvu. Pisatelj Apostolskih del podrobno našteva razne narode od Partov na vzhodu do Rimljanov na zahodu, od prebivalcev Ponta ob 'Črnem morju do 'naseljencev iz Egipta in Libije. B'nkoštni dogodek je tako oblikoval prvo Cerkev iz raznih narodov. Apostolskemu oznanilu in Pozivu k spreobrnjenju so se 'nekateri odzvali, se dali krstiti in Cerkvi se je „tega dne pridružilo Približno tri tisoč ljudi" (Apd. 2, 41). Binkoštno dogajanje se nada- ljuje v Cerkvi. Sveti Duh stalno prihaja, poučuje, razsvetljuje, posvečuje, daje življenje im moč, vodi in zedinja, razdeljuje svoje raznotere darove in tako uresničuje odrešenje. To delovanje Svetega Duha je drugi vatikanski cerkveni zbor posebno maglasil. Kristusova Cerkev je Cerkev Svetega Duha. V današnjem času posamezne skupine kristjanov močno poudarjajo to binkoštno dogajanje im izredne darove Svetega Duiha. Tako se je oblikovalo sodobno b:'n-koštno gibanje, ki je eno najmočnejših obnovitvenih gibanj v današnji Cerkvi im se širi tudi med katoličani. France Perko NADŠKOF ŠUŠTAR PROTESTIRA PROTI LAŽEM O ŠKOFU ROŽMANU Dme 6. marca so se v ljubljanski stolnici pri maši zbrali slovenski škofje, profesorji in študentje Teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru, ter veliko vernikov, da 'bi Počastili svojega zavetnika sv. Tomaža Akvinskega. Nadškof Šuštar je govoril o 8lužbi resnici, ki je prva maloga Poštene znanosti, teološke pa še koliko bolj, saj je Bog resnica Sama. V pridigi je nadškof zavrnil hudo izkrivljeno prikazovanje hokdanjega profesorja in ljub-*Janskega škofa Gregorija Ro- žmana v nizu člankov, ki jih objavlja ljubljansko Delo. Nadškof je odločno zavrnil vse polresnce, podtikovanja iin namigavanja. Dejal je: „Ko se letos spominjamo 400-letnice smrti Primoža Trubarja, ki ima za slovensko kulturno in tudi teologijo velik pomen, mi je ib'"lo javmo postavljeno vprašanje, ali se Cerkev ob raziskava-nju in predstavljanju tedanjih časov :,n razmer boji zgodovinske'resnice. Iz prepričanja sem odgovoril, da se Cerkev zgodovinske resnice, tudi! če je zanjo neprijetna in boleča, ne boji. Toliko bolj pa nas 'boli i.n toliko bolj obžalujemo, da se zadnje čase v osrednjem slovenskem dnevniku ina tak način prikazuje osebnost in delo pokojnega profesorja Teološke fakultete in ljubljanskega škofa Rožmana. V teh člankih je toliko pristranosti, toliko polre- snic, samovoljnih irazlag in zlonamernega namigavanja in sumničenja, da ga o d ločin o odklanjamo in se upravičeno sprašujemo, čemu in kaj je danes namen tega pisanja." (Nadškofove besede je objavila ..Družina" 1986/11) Alojzij Ambrožič pomožni torontski škof Moj maj 1945 I Včasih bi želel še enkrat prehoditi pot, ki sem jo prehod i od Gabrja do Vetrinja v drugem in tretjem majskem tednu leta 1945. Da bi se ustavil v čepljah pod Utikom, kjer mas je čakal oče, ki je malo pred nami odšel na Dobrovo, in nam od daleč z vso silo mahal, 'naj hitimo; da bi se ustavil na polju pred Šenčurjem, kjer smo prebili prvo noč od doma, nad 'cesto v Tržiču, kjer so nas Nemci, hiteči na sever, zadržali dva din i, na vrtu zapuščene gostilne nekje pod Ljubeljem, kjer smo v naraščajoči paniki čakali skoro vso noč, da bi smeli na pot proti tunelu. Rad bi si priklical v spomin 15-letaika, ki sem bil. Pač za to zmeraj zmanjka časa, najbrž predvsem zato, ker je želja le želja. Ali bi sploh mogel inajti tisto polje in cesto in gostilno? Bi še mogel najti sebe? Bi mo- gel še enkrat doživeti sončno popoldne na dan, preden smo odšli, ki me je tako prevzelo, da sem pozabil, kaj se dogaja? Našel sem pač mcliino na avstrijski strani Ljubelja, kjer smo se neprespani ustavili, potem ko smo pričakali osemletnega braita, ki se je ločil od nas v tunelu. Oče je začel kulhati kavo, mama in sestri so zaspale na travi. Toda nenaden krik: ,,Partizani, partizani," nas je spet pognal v beg. Ljubeljski tunel: blato čez gležnje, polno odvrženih inemških ročnih granat, konji in vozovi i'n mule in ljudje in tema in gneča-Vsem se mudi, vsi hitimo na drugo stran, tunel se zagolsne. Mislim., ki se vsiljujejo, ne' dovolim do besede. Pred tunelom g°-reča skladišča, eksplozije, mali kozaški konjički kot gamsi na vzpetinah, v cestnih jarkih prevrnjeni avtomobili, tovornjaki M vozovi. In ljudje vseh vrst, Srbi in Rusi in Nemci in seveda Slovenci, vojaki in civilisti, otroci in odrasli. Kako uro po našem odhodu iz Tržiča so na bežeče začeli streljati z minometalci — občutek zbegane nemoči, ko so nas dotekli s svojo novico. Na drugi strani Ljubelja spet cesta, ki se zdi neskončna. Ob m jej poginul', konji in mule, ki nabrekajo in se razpočijo v strašen smrad. Na drugi strani Drave prvo srečanje z Angleži, ki civilistom jemljejo zapestne ure in razorožujejo domobrance — vse drugače od srečanja, po katerem smo hrepeneli vso vojno. Razpadajoči svet postaja vse bolj čuden in nerazložljiv. Tiste tedne sem spoznaval svojega očeta. Tudi njegov svet se je podiral, tudi on ini imel odgovorov, to sem jasno čutil, toda Golčal je, nikdar izgubil kontrole nad seboj in nad nami, vlekel je voziček s hrano in obleko, bil z nami jn hitel, hitel, hitel. Njegov „Ali gremo vsi ali nihče" nas je primoral oditi od doma, ker smo vedeli, da bi njega komunisti ubili prvi dan. iS tem je mamo rešil skoro gotovega zapora in zgodnje smrti, nas pa šikan in dolgoletnega zapostavljanja — še leta pozneje nam je pisal sosed, „Pri nas je najslabše to, da te sme vsaka baraba 'brcniti." Tudi v momentih najostrejše upornosti mi ni zbledela podoba očeta na poti proti Borovljam. Spominjam se strahu, pravzaprav groze, ki sem jo pozneje redko, če sploh kdaj, doživel; groze, ki se je vračala vse do leta 47, ko so bili Angleži zadnjič na tem, da nas vrnejo Jugoslaviji. V sanjah sem jo doživljal še pet let po prihodu v Kanado iin njene odmeve sem našel še leta 60, ko sem se prvič vrnil na Dobrovo n slišal ljudi, partizanske in domobranske, instiktivno zašepetati, kakor hitro so zinili besedo proti ljudski oblasti. V literaturi jo inajdem pri Izaiju (10: 28-32), ko opisuje bližanje asirskih hord Jeruzalemu, in pri Grahamu Greenu, ko redkobesedno kot zmeraj opisuje Tontons Macoutes (The Co-mediants). Prva dva tedna v Vetrinju, pravzaprav manj kot dva tedna, mi ostaneta v spominu kot inter-mezzo, ki nima para v mojem življenju. Šotori, dlrlkka,. obeljene smreke ob robu polja, katerih lu- bje je šlo za strehe na šotorih, nemški napisi vsepovsod, čeprav so ljudje vsi z nami govorili slovensko, cerkev s sliko Pleta. Kako lep je oltar z gotskim oknom, sem odkril šele trinajst let pozneje. Kmalu po prihodu smo začeli s šolo, v treh tednih sem pozabil skoro vso grščino. Mobilizacija še preostalih mladih civilistov v domobrance, domobranska parada na polju, Krener, ki salutira, poročila, ki jim n smo verjeli, pa so bila vendar tolaž-Ijiva, ..Angleški tanki vozijo med Trstom in Ljubljanom." Do zad-mjih majsk h dni sem na partizane v Ljubljani gledal kot neke vrste pomoto, ki se mora kmalu popraviti. Da, prikradla se je misel, da so morali prav tako upati ruski begunci v letih 1917-21, pa sem jo spodil. In nato 'nenaden konec sveta — vrnitev domobrancev. Da bodo pomorjeni, o tem nismo imeli dvoma. Suh obup v glasu mlade žene z dojenčkom na rokah, „Moj mož je včeraj odšel.l" 'Smrt sijočih mladih mož, smrt sosedov, znancev, družinskih prijateljev, smrt do tedaj trdnega dela osebnega sveta. Topa bolečima, ki kričati ne more, ker ne ve, komu. Brezbese-den občutek poraza in osamljenosti : ves svet je proti nam, nihče nas ne mara, nihče nas ne razume. Bog ne razloži. Toda Bog razume i,n ostane; samo Bog ostane. Edino, kar nam je lajšalo žalost nad usodo drugih, je bil strah, da bi jim sledili, čeprav je inter- vencija dr. Meršola, ki je skoro edini znal angleško, preprečila našo vrnitev, se nismo mogli otresti nezaupanja do Angležev. Hvala Bogu, da nismo vedeli, kako dobro osnovano je bilo naše nezaupanje. Nad vsem tem in v vsemu temu pa se jasno spomnim močnega občutka, da je „našega“ sveta konec. Ne bi vedel več, kako sem si ga formuliral, toda kakor hitro sem zvedel za vrnitev domobrancev, sem čutil, da stare, dostojne, hieratične, rožmarinove, baročne Slovenije n: več. Kar je bilo včeraj samo po sebi umevno, je danes preganjano in zaničevano. Nove osnovne premise sedijo na tro-nu. Brez dvoma je pri vsem tem igralo svojo vlogo nenadno slovo od mladosti; brez dvoma je bila ,,moja“ 'Slovenija do neke mere mit, toda prijatelj, ki je ostal v Ljubljani, mi je povedal leta .pozneje, ..Devetega maja zjutraj sem šel na ulico in začutil, da sem v drugem svetu." II Vendar konec ni prišel popolnoma nepričakovano, čeprav prepoznam stopnje njegovega prihoda danes mnogo jasneje, kot sem jih videl tedaj, so mi te stopnje brez dvoma ostale v spominu prav vsled nemira, ki so ga povzročile. Tretji maj, ki je tik pred 'begom proglasil združeno Slovenijo na ljubljamskem Taboru, se mi ,ie zdel lepa, toda že brezmočna Ss' sta, nad katero se nisem mogel navdušiti, čeprav sem imel še precejšnjo zalogo navdušenja. Kak teden ali dva prej je Slovenec objavil Rupnikov govor, čigar vsebine se ine spomnim, spomnim pa se občutka, da sicer naravnost in pošteno govori, toda nima odgovorov na vprašanja, ki so nas vznemirjala vse bolj, »Kaj bo s Slovenijo, kaj bo z domobranci, kaj bo z nami?“ V začetku aprila je, devetdesetleten, umrl stari oče, ki je imel srečo, da nj dočakal konca vojne; bali smo se, da 'bo prihod Rusov, ki so ,bili že v Prekmurju, onemogočil njegov pogreb. V marcu so zavezniška letala trosila letake s 'Poročilom o jaltski konferenci. Dvoje mi ostane v spominu: RAF in USAAF kot založnici letaka in sklep Jalte, da bo Jugoslavija »osnovana na široki demokratični podlagi" pod okriljem partizanov. Kaj sta RAF in USAAF, nisem vedel; danes se mi zdi ironična želja po založniških pravi-cah nad napovedjo tolikih nedolžnih smrti. Točno pa sem vedel, kaj pomeni široka demokratična Podlaga. V pozni jeseni leta ’44 je sestra, ki je hodila na uršulinsko gimnazijo v Ljubljani, pripovedovala o srbskih beguncih, ki so Prišli v 'Slovenijo po ruski zasedbi Beograda. Danes se vprašam, Zakaj me njeno pripovedovanje ni bolj vznemirilo, kot me je. V j'u-uiju nam je na balkonu frančiškanskega dijaškega konvikta po-Vedal prefekt p. Engelhard Štucin, da je kralj Peter imenoval Tita za svojega vojnega ministra. Nič ga nismo spraševali o poročilu, ker inas je žgala njegova poraznost zaš nas. V aprilu nas je gimnazija poslala na ljubljanske ceste nazdravljat domobrancem po njihovi prisegi. Se še spomnim molka, ki je pozdravil četi oboroženih Nemcev, ki sta kot glava lin, rep spremljali parado neoboroženih domobrancev. Ta molk je ‘bil 'brez dvoma izraz nasprotovanja, da, sovraštva do Nemcev, toda bil je tudi izraz, o tem sem prepričan, kolektivne zadrege. Neprijetni videz, da smo na strani okupatorja — kakor sem si dopovedoval, da je to navidezno sodelovanje neizbežno, da se ne da drugače, se nisem mogel popolnoma osvoboditi včasih večjega in včasih manjšega nemira. Vedeli smo seveda, da bodo Nemci odšli, komunisti pa ostali; prav tako smo vedeli, da se bo vojna odločila drugod. Še bolje smo vedeli, da je komunistični partiji narodnost deveta briga in da izrablja slovenski patriotizem le za dosego oblasti. Sam sem se še spominjal zastavic s kljukastim križem m,a bicikelskih balancah dveh ali treh mladih komunistov iz naše soseščine (morda so bili le SKOJevci) v letih ’40 in ’41, ko sta bila Stalin in Hitler prijatelja. Žena mojega strica, ki je bila komunistka, je delala propagando med jugoslovanskimi vojaki, maj streljajo, ko pridejo Nemci, ne Nemcev, ampak svoje oficirje. Grozljivo je bilo pomanjkanje vsakega sramu -pri komu- nistih, ko so se ob nemškem 'napadu na Sovjetsko zvezo čez noč prelevili v največje narodnjake. Toda zadrega je ostajala. Misel, da bo morda treba bežati, se nikoli ni dolgo pomudila, toda bila mi je dovolj znana, da me ni osupnila očetova novica nekaj din.i pred odhodom. Nikdar pa se mi ni porodila misel, da bi nas po begu vračali v partizanske roke. Drugim beguncem gotovo tudi ne. Je bila vzrok tega naivnost in nepoznanje sveta? Morda. Toda verjetneje je bil to poklon dostojnih ljudi svojemu svetu, kateremu pripisujejo lastno dostojnost. Verjetneje tudi je bilo to znamenje, kako globoko je padla etika evropskega sveta v konfliktu med in z dvema nekr-ščanskima ideologijama. III Proti kancu junija so nas razselili iz Vetrinja; naša družina je hi la dodeljana v Pcggez pri Lienzu. 'Oh prihodu tja smo slišali odmeve kozaške tragedije mesece preje, ko so Angleži z nakano ločili oficirje od moštva, nato taborišče obkolili in kozake s fizično silo .spravili ma čakajoči vlak, ki jih je odpeljal na vzhod. Kdaj smo dobili prva konkretna poročila o končni usodi domobrancev? Ne bi mogel reči, loda še tisto poletje so prispeli prvi ubežniki iz različnih taborišč in iz samega Roga. Povedali so o divjanju partizanov, o mrzlem in neusmiljenem prez ru partizank, o lakoti in psovkah, pretepanju, mučenju in poniževanju, o rokah zvezanih z žico i® nočnih transportih, o lajanju mitraljezov, o plazu trupel in pol mrtvih teles, o strašni žeji krvavečih in umirajočih. .. Toda vse to je bilo zavito v popoln molk: Vzhod javno ni triumfi ral, Zahod je molčal. Ko sem po pr hodu v Kanado pripovedoval sošolcem, kaj se je zgodilo, so me ti potomci irskih priseljencev, ki so dobro vedeli, česa so Angleži zmožlni, mirno informirali, da „the British couldn’t do such thing." Leta ’58 me je v Železni Kapli spraševala prof. Angela Piskernik, ki me je med vojno učila prirodopis, kaj se je zgodilo z domobranci. (Sprva sem jo sumil, da me le skuša, toda hitro sem videl, da res želi vedeti. Pred nekaj leti sem imel pogovor s prijateljem, s katerim sva se spoznala ma gimnaziji in spet srečala v Torontu 30 let pozneje. Bil je med vrnjenimi domobranci in kot mladoleten izpuščen. V Kanado je prišel leta ’65. „Kdaj pa si zvedel, kaj se je zgodilo z drugimi ?“ sem ga vprašal. „Ko sem prišel v Toronto." ,,'Ne preje?" „Ne.“ „Pa nisi opazil, da nekater-h ni? Nisi govoril o tem z drugimi, ki so bili izpuščeni kakor ti?" ,,0 tem nismo nikdar govorili-Da je nekaterih v domači vasi zmanjkalo ob koncu vojne, sem seveda vedel, toda po m jih nisem poizvedoval." Naj omenim še svoj pogovor s čistilko, ki sem jo srečaval na hodnikih torontske univerze. Starejša ruska Nemka, ki se je z Nemci umaknila iz Rusije. ,,In v tridesetih letih, kaj ste delali?" »Lepo je 'bilo: hodila sem v šolo, živela v internatu za dekleta. Študirale smo; hodile na ples; dosti druščine. Mlade smo bile." »Pa niso precej ljudi zaprli v tistih letih?" „No, nekatere so že zaprli — le tiste, ki so zaslužili." IV Zdaj je štirideset let od tistega silno dolgega maja. Marsikaj sem v teh letiih zvedel, kot pač Vsakdo, dosti bral, premišljal, Predvsem pa doživel. Nisem pa nikdar pozneje tako intenzivno živel; na maj 1945 pozabiti je nemogoče. Ko z brati im sestrama °bujam spomine, smo si edini, da je bil ljubeljski tunel za nas vse najbolj travmatični osebni dogodek. 'Centralni dogodek pa je' bila vsekakor vrnitev domobrancev. Le Postopoma sem odkril kontekst te Vrnitve: ista usoda je doletela kozake, Vlasovce, hrvaške domobrance in še druge, s to razliko, da je iStal'n pomoril le častnike, navadne vojake pa poslal v gulag, kjer jih je srečal Solženicm. To dejanje se mi zdi danes eno najvidnejših znamenj etične degene-racije celotnega evropskega sve-^a’ ki jo je druga svetovna vojna delno povzročila, delno pa pospešila in jasno izrazila. Je dejanje zavestne kolaboracije demokratičnega Zahoda s Stalinovim kla-sicidom, ki je kot Hitlerjev genocid spremenil pravila, ki vodijo javno življenje evropskega sveta. Pretvarjanje, laži in ukane, ki so jih predstavniki Zahoda imeli za potrebne, da se žrtve njihove politike ne bi prezgodaj zavedale, kam gredo, kažejo, da so vsaj sumili, kakšna usoda jih čaka. Kakor hitro oseba neha biti samosvoja posestnica osnovnih prav c in postane le kolesce socialnega ali ekonomskega kolektiva, ki ji edini daje pravico do življenja, smise] in dostojanstvo, ne govorimo več etičnega jezika, ki ga je Evropa doslej govorila, čeprav morda uporabljamo iste besede. Kako strašna je bila dilema dobrih katoličanov, ujetih v klešče nacizma in komunizma! Po štiridesetih letih je seveda marsikaj laže presoditi, toda presoji naj se me mudi, da bi postala obsodba. Nehote in skoro nevede namreč sodimo preteklost v luči poznejših dogodkov, ki so postali neizbežni šele v momentu, ko so se zgodili. Važnejše kot to, kar bi po našem sedanjem mnenju moralo biti, je t:sto, kar je bilo tedaj konkretno mogoče, ne le z ozirom na zunanje danosti, ampak tudi z ozirom na tedanje miselne predpostavke. Kdo si more danes po destalinizaciji, Solženi-cinu, Khmer rougeu :n štiirideset- letni skušnji življenja pod komunisti — še predstavljat: privlačnost in zapeljivost, ki jo je imel komunizem za nekatere katoličane v tridesetih letih ? In kaj je mogel napraviti šentjoški kmet, z vestjo, ki mu jo je vzgojila Cerkev, im. s samozavestjo in ponosom, ki ga je podedoval po očetih, ko so mu v imenu narodne o-svoboditve pljuvali na vse, kar mu je bilo sveto, ljudje, katere je z vso pravico imel za lopove? Naj končam s citatom ameri- škega pplitiilnegia komentatorja Williama Le e ja Millerja: „Kon-čni rezultat našega dela je če-šče tisti, ki se skriva v sredstvih, katere uporabimo, kot pa tisti, ki ga vsebujejo ideali, katere proglašamo" (Of The, Nevertheless, I Sing, str. 182). Gibanje, ki se posluž' načrtne laži, hinavščine in terorja za dosego pravičnosti in enakosti, ne bo ustvarilo raja na zemlji ampak družbo, ki se preinareja in boji. (Celovški zvon IH/9) Lojze Kozar svečnik, „JokaIi bi rajši, dedci nemarni, namesto da se režite, ko se take stvari godijo na svetu," so jim brusile ženske, ki pa so prav njihove krepke pripombe najraje vlekle ina ušesa. Ko sta zadihana stopala proti župnišču, je Zdravko rekel sestri : „Malo nerodno je, da v župnišču nisva sama." »Kako, da nisva sama?" ,,Občinski so vselili neko žensko z dvema otrokoma. Nič še ne vem, kdo je im kaj, prišla je od nekod iz mesta, se naselila v revni bajti spodaj ob cesti, zdaj pa so jo izselili, ker so bajto podrli.“ „Ampak kako bo to šlo, Zdravko? Se ne bomo na vsakem koraku srečavali in se prepirali ?“ »Bariča, en sam pes se ,ne grize. Nič ne veva, kdo je in kaj Je ta ženska, midva bodiva dobra M1 potrpežljiva, pa bo nekako šlo-Če bo šlo težko, bo pač najin križ nekoliko večji. Zanesem se nato, da boš znala potrpeti." »Trudila se bom. Toda preveč Pa tudi ne smeš pričakovati od mene." »Dobrote ni m.ikoli preveč." »Kje bom pa jaz stanovala?" »Velika soba je oddana. Ti boš stanovala v najmanjši, jaz pa v 'srednji. Druge izbire nimava." »Če pr de kakšen gost ? Kam ga 'boš pa dal?" »Moral bo potrpeti kakor midva. če ne bo hotel, mu pa zares ne bom mogel pomagati." »Pa bo to vedtno tako?" »Na občini so mi rekli, da samo nekaj časa. Lahko je to seveda tudi nekaj let. če potrpiva eno leto, bo drugo že lažje." »Kje si pa nocoj spal?" »Na klopi. Noči so tople .'n niti odeje ni bilo treba." »Morala bi stvari nekam dati. Toda kam, ko ni ne mize /ne drugega." »Še danes pripeljejo moje' pohištvo 'n potem nama bo takoj bolj domače. Sicer pa je treba najprej prebeliti stene, poglej, kako so umazane." »Tega se bom takoj jutri lotila. Kje je naj bližja trgovina, da ku-Pim barve im apno in vse, kar je za beljenje in slikanje potrebno." »Trgovina je tudi tukaj, samo Pe vem, če prodajajo take stvari. Še večja težava je v tem, ali boš ti znala in mogla stanova-Pje prepleskati." _ »Glede tega pa bodi brez skrbi- Zmala bom im zmogla. Nisem samo enkrat prepleskala stanovanja doma. Takrat še pomislila ni-Sem na to, kako mi bo zdaj to prav prišlo. Kar veselim se tega dela." Proti večeru je prihrumel tovornjak in vsi otroci so gledali od daleč, kako se je ustavil pred župniščem in kaj vse je na njem /naloženo. Šoferja je Bariča povabila v župnišče na sendvič in pivo, kar je pripeljala že prej na kolesu, Zdravko pa je zavpil otrokom: »Otroci, skočite domov in prosite ata ali starejšega brata, maj bo tako dober in naj nam pride pomagat razkladat." Otroci so najprej /nekaj mencali, potem pa so se poskrili za hišne vogale in od tam opazovali, kaj bo z razkladanjem. Nazadnje je moiral Zdravko sam k hišam z isto prošnjo, toda povsod je dobil odgovor: Ga mi doma. N- jim preostalo drugega, morali so začeti zlagati na tla sami trije: šofer, Zdravko in Bariča. Manjše stvari so še kar zlahka spravili s tovornjaka. Omara pa je bila težka im je ni bilo mogoče razstaviti. Ko so se najbolj napenjali, je stopila iz župnišča najemnica, odrinila Barico: Pust: meni! Si še prezelena, da ibi zmogla tako težo! In je ma enem koincu pograbila sama in omara je bila na tleh. »Kaj1 se obirata," je zavpila šoferju in župniku, »zdaj jo premaknimo, dokler je še v zraku. Pozneje bo trikrat težja." In že ‘so se znašli z njo v župnikovi sobi. »Hvala lepa, drugo bomo že sami, saj ni tako težko," je rekel Zdravko. »Kar dajte in me mislite, da se vam bom vsiljevala." Ko je hotel Zdravko šoferju izplačati za prevoz, mu je ta rekel: »Vse je že plačano, tudi nagrada priložena in župnik mi je zabičal, da me -smem vzeti ničesar, saj boste imeli tako in tako velike stroške, preden si boste uredili, zato je on vse poravnal. Rekel je, da je to tako in tako njegov poslednji dar." Zdravka je stisnilo v grlu, kakor ga je vselej prevzela vsaka še tako majhna dobrota, če j-e za njo zaslutil dobroto srca. Ko je naslednjega dne Bariča kupovala potrebščine za pleska-inje stanovanja, jo je trgovka vprašala: »Oprostite, ženske smo radovedne. Vi niste iz tega kraja? Nakupujete stvari, kakor da ste pleskarski mojster. Kje boste pa vse to potrebovali ?“ „V župnišču. Župnikova sestra sem, Bariča mi je ime. Moram prepleskati stanova-nje, ker je nekoliko zanemarjeno. Dolgo že ni inihče v njem prebival." »A tako? Pa menda ne boste tukaj ostali?" »Seveda bom -ostala. Bratu bom gospodinjila." »Kaj bo pa potem tista, ki ima dva otroka?" »Občina jo je vselila. Proti temu ne moremo nič." Ko je Bariča odhajala, je trgovka govorila sama sebi: »Kako je to vse zmešano. Kdo naj se znajde?" Ko je Bariča začela delati v župnikovi sobi, je prišla najemnica in rekla župniku in Bariči: »Počakajta. Nekaj mi je prišlo na misel, če spravita župnikovo pohištvo v to sobo, bo moral sedeti na mizi ali pa na omari, tako malo bo tukaj prostora. 'Oboje bi bilo precej nelagodno. Zato sem mislila, da jaz nimam pohištva, za tr; ležišča pa bi bila dovolj velika tudi tale soba. Če hočeta, zamenjajmo. Jaz se preselim sem, župnik pa naj ima mojo sobo." »Če je vam tako prav, seveda radevolje. Pa hvala za ponudbo." »Že prav. Trije bomo omaro že spravili ma svoje mesto." »Toliko počakajta, da bom tudi to sobo prepleskala. Vzela b-om svetle barve, vesele, da boste imeli lepše in se bosta otroka bolje počutila." »Mislim, da se otroka za take stvari b-olj malo menita. Važnejše jima je, kar imata v želodcu, kakor pa to, kar imata v očeh." »Saj res, od časa pravzaprav živite, Rozika, če smem vprašati?" »Se bojite, da bomo pri vas beračili? Ne bojte se. Dokler bom živa, ju bom hiranila in oblačila. Če vas pa zanima, vam povem, da imam pokojnino po možu, ki j'e bil delavec v tovarni avtomobi" lov. Ni ravno visoka, toda z dokladami za otroka s-e da živeti-Morda pa dobim kje še kako delo, maj samo otroka nekoliko od- rasteta, da bo večji lahko pazil na manjšega." „Morda bom kdaj tudi jaz lahko nekoliko popazila nanju. Rada imam otroke." »Pridne in cukraste. Moji niso so takšni." »Otroci s,o vsi enaki." »Menda iniso, ko bi nas pa ljudje skoraj kamenjali, ko smo prišli, kakor da smo si prav mi izbrali župnišče za svoje bivališče. Nekje pa moramo biti." »Tudi mene niso sprejeli odprtih rok. !Ste videli, da noben moški n; hotel priti pomagati razkladat? Toda počasi se bo vse Uredilo, boste videli. Samo potrpeti je treba." »To je pristno farško, oprostite, duhovniško: potrpite, potrpite! Vedno samo potrpi, drugi inaj ,$e ti onečedijo na glavo, ti potrpi," »Ne, Rozika, to ni farško ne duhovniško, to je Kristusovo. On je potrpe] do konca, do smrti na križu." »Oh, ne pridigajte ino, saj nismo v cerkvi! Sicer pa so besede, pridige, eno, življenje pa dru-ko. Ali niste vzrojili v srcu, čeprav moram priznati, da ste na ^Unaj le malo pokazali, kako vas je Poparilo dejstvo, da ste me našli tukaj, in celo z otrokoma? ča-kala sem, kdaj izbruhnete, In sem 'mela pripravljeno vrsto izrazov, krepkih, ki jih nam, predmestnim delavskim ženam, nikoli ni zmanj-kalo, pa ste menda zaslutili, da !*e kaže izzivati ali pa da boste 'dmlj za to še veliko priložnosti, pa ste se ma zunaj unesli, potrpeli, se reče." »Vsi smo iz krvi in mesa Ln kakšen nagel izbruh ni niti nič posebnega. Huda in obremenilna je tiha, premišljena hudobija. Vaše besede so trde, kakor da ste kdaj doživeli vel.ko krivico, kljub temu sem prepričana, da bomo dobri sostanovalci." »Res je. V našem okolju v predmestju nisem nikoli slišala mč dobrega o farjih, oprostite, du-hovn.kih. Morda samo toliko, da 'bi lahko spravila za noht malega prsta, slabega pa toliko, da bi bilo dovolj za tovornjak s prikolico. Potem se pa ne čudite, če imam o vsem, kar je z duhovniki v zvezi, inekol.ko svoje mnenje." Prebeljeno in prepleskano stanovanje je bilo naenkrat bolj privlačno. Bariča je poribala še tla vseh treh sob in potem so se namestili. Ker sta župnik in Ba-r-ca imela samo eno posteljo, sta si jo delila tako, da je župnik vzel mrežo in ogrodje, Bariča pa jogi in je bilo obema prav. Sicer pa sta se dogovorila, da kmalu kupita vse potrebno za njeno sobo i,n, za kuhinjo in shrambo. Poleg kuhinje je 'bila še majhna soba, ki je bila polna razne nepotrebne brklarije. Bariča je vse znosila ven in iz te sobe naredila shrambo, prejšnja shramba pa naj bi služ-la za sobo za goste, uporabljala sta jo tudi za obednico, ko sta bila sama. Bariča je delala vse s tolikim veseljem im, mladostno zagnano- Občni zbor društva ZS V nedeljo 16. marca je bil 39. redni občni zbor društva. Zedinjena Slovenija. Po sv. maši, ki jo je v cerkvi Marije Pomagaj daroval za žive in umrle člane društva dr. Alojzij Starc, so se zbrali ičlani v gornji dvorani Slovenske hiše. Občni zbor je začel predsednik ZS Lojze Rezelj, ki se je spomnil pred kratkim umrlega ustanovnega člana, delegata msgr. Antona Ore-harja: „Predno začnemo letošnji občni zbor, naj se v osmini smrti našega častnega člana msgr. A. Ore-harja hvaležno poklonimo njegovemu spominu. Vemo in bridko občutimo, da je za našo slovensko skupnost ta izguba nenadomestljiva. Vedno bo ostal živ v naših srcih njegov spomin, njegov pogled, njegov nauk." stjo, pri tem pa neprestano čebljala z Roziko s tako prisrčnostjo, da se je Rozikina trda narava počasi začela mehčati, kakor se mehča nezrel paradižnik na toplem soncu. Vrstila so se poročila odbornikov: tajnika Stanka Jerebiča (ZS je imela 31. 12. 1985 921 članov; pisarna je redno delovala od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure; upravni svet je imel lansko leto 7 sej, izvršni odbor 6 in medorgani-zacijski svet 5 sej); blagajniško poročilo je prebral Emil Cof; prosvetni referent Miha Gaser je poročal o Slovenskem dnevu 1985, o domobranski svečanosti ob 40-letnici in proslavi 1000-letnice Metodove smrti; nato so sledila poročila mladinskega referenta Milana, Magistra ml., P°' ročilo Tineta Debeljaka ml. o Srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka, šolskega referenta Franceta Vitriha, predsednika Lojzeta Rezlja in predsednika nadzornega odbora arh. Jureta Vombergarja. Začetna prireditev naših osnovnih šol V nedeljo 16. marca, je bila v ■Slovenski hiši začetna prireditev slovenskih osnovnih šol. Ob 16. uri je dr. Alojzij Starc maševal za raj-msgr. Oreharja in v pridigi opisa* njegovo življenje in še posebej delo za slovenske otroke in šole. Spomnil se je tudi tisti dan smrtno ponesrečenega učenca Prešernove šole Gabrijela Zarnika. Ljudsko petje je spremljala na orglah Anka Savelli-Gaser. V dvorani je uvodno misel posvetil šolski referent France Vitrih raj. Dlsgr. Oreharju. ,,Na našem srečanju ob začetku šolskega leta naj bodo moje prve besede v spomin in zahvalo našemu Pokojnemu duhovnemu očetu msgr. A. Oreharju. Ko danes iz večnosti gleda na nas, ki smo žalostni in revni, nam gotovo iz onstranstva ponavlja: Človeško je žalovati ob odhodu dragih, vendar ne pozabimo, da so odšli domov k Očetu, kamor smo vsi naplenjeni in kjer se bomo prej ali slej vsi združili z njimi. 7. maja 1945, ko je odhajal v begunstvo, ga je njegova mama prekrižala v rojstni hiši z blagoslovljeno vodo in mu rekla: Bog naj bo s teboj! In Bog ga je spremljal vse življenje. Saj brez njegovega varstva in pomoči vsega dela, ki ga s človeškimi merili ne moremo izme-r'ti, ne bi mogel opraviti. Našega skupnega, Očeta pa ponižno prosijo, naj našemu očetu z večnim življenjem poplača za vse milosti, ki nam jih je posredoval, ljubezen, skrbi, napore, delo in žrtve, s katerimi Je spremljal šolsko mladino. Njega pa prosimo, naj bo naš Priprošnjik pri Bogu, da bomo z božjo pomočjo uresničevali njegove nauke in želje. Naš oče je želel, da ki se vi, slovenski šolarji, z božjo resnico v razumu in z božjo ljubeznijo v srcu in ob slovenski besedi pripravljali za življenje in delo v slovenski skupnosti v Argentini, ali — če je božja volja — tudi v Sloveniji. Nam vsem pa naroča z besedami svoje mame, ki mu jih je bila napisala v pismu, ki je odhajal v Argentino: Molimo drug za drugega, in zaupajmo v Boga in Marijo. Z obljubo, da bomo izpolnili želje pokojnega duhovnega očeta, začnimo šolsko leto 1986!“ Prireditev v dvorani je pripravila Balantičeva šola iz San Justa. Prizor Koncert v sliki je zasnovala Danica Malovrh skupaj z drugimi učiteljicami in s pomočjo Frida Beznika in pevovodkinje Danice Mehle. Sceno je pripravil Tone Oblak, petje šolskega zbora sta na harmoniju in s flavto spremljali Andreja Selan in Silvija Oblak, za lučne efekte je pa, poskrbel Pavel Malovrh. Pouk v nekaterih naših osnovnih šolah se je pričel v soboto 15. marca, po drugih šolah pa v soboto 22. marca. Dan zbranosti in duhovne vaje za fante Dan zbranosti (enodnevne duhovne vaje) za fante od končane osnovne šole do konca srednje šole je bil v Baragovem misijonišču v Slovenski vasi v soboto 8. marca,. Vodil ga je Jože Bokalič CM. Za dekleta iste starosti je dan zbranosti odpadel zaradi smrti msgr. Oreharja. — Duhovne vaje za fante od 18. leta so bile od petka 14. marca do nedelje 16. marca v Domu duhovnih vaj Mallincrodt. Fantov je bilo 15, vodil jih je Jože Bokalič CM. Srednješolski tečaj ravn. M. Bajuka V soboto 15. marca dopoldne je bila seja profesorskega zbora, popoldne pa popravni izpiti, sprejemni izpit za 1. razred in vpisovanje v vse razrede. Ob 18. uri je bila začetna sv. maša, ki jo je daroval dr. Alojzij Starc za raj. msgr. Orehar-ja, kateheta na tečaju vseh dosedanjih 25 let. Redni pouk se je za. čel v soboto 6. aprila. Filozofski ciklus Pod okriljem Slovenskega katoliškega starešinstva in Visokošolskega tečaja je v soboto 26. aprila začel univ. prof. dr. Milan Komar svoj 11. filozofski ciklus, ki je v mali dvorani Slovenske hiše vsako zadnjo soboto v mesecu od 16. do 19. ure. Letošnji ciklus ima naslov „Notranja kriza marksistične filozofije”. Velikonočne duhovne obnove Pred velikonočnimi prazniki so bile po slovenskih verskih središčih Velikega Buenos Airesa duhovne obnove. K njim so se zbrali rojaki po 2 večera. Poleg skupne pobožnosti, maše in nagovora je bila povsod priložnost za spoved. V Bera-zateguiju je obnovo vodil Jože Guštin, v Carapachaju in San Justu France Bergant, v Castelarju Jože Repovž SDO, v Ramos Mejiji dr. Lojze Kukoviča DJ, v San Martinu Jaka Barle OM in v Slovenski vasi Jože BokaličCM. Velikonočni prazfniki v cerkvi Marije Pomagaj Obredi velikega tedna so tudi letos privabili zelo veliko rojakov v Slovensko hišo. Že na cvetno nedeljo je bila lepa udeležba, še veliko večja je pa bila na veliki četrtek in veliki petek. Na velikonočno vigilijo pa so rojaki čisto napolnili cerkev in z njo povezano dvorišče. Letos smo prvič obhajali velikonočne obrede brez msgr. Orehar-ja. Na veliki četrtek so opravili o-brede dr. Alojzij Starc, France Bergant in France Cukjati. Bergant je pridigal o evharistični skrivnosti. Pel je mladinski zbor iz Ramos Mejie pod vodstvom Tineta Selana. Po obredih so bile svete ure: od 20 do 21 za žene, od21 do 22 za dekleta, od 22 do 23 za može in od 23 do 24 za fante. Na veliki petek so opravili obrede Jože škerbec, France Bergant in dr. Jure Rode. O skrivnosti križa je pridigal škerbec. Pel je mladinski zbor iz San Justa, ki ga vodi Andrej Selan. Pri velikonočni vigiliji je Pe* Gallus pod vodstvom Anke Savelli' Gaser, orglala pa je prof. Mirjam Klemenc. Obrede so vodili dr. Stave Škerbec in Bergant. V velikonočnem nagovoru se je dr. Starc spomnil aa rajnega msgr. Oreharja, ki je vsa leta vodil obrede, nato pa vsem zaželel, da bi obhajali veliko noč v hiočni veri, trdnem upanju in dejavni ljubezni. Xxxr. Slovenski dan Letošnji Slovenski dan, ki ga vsalko leto prireja društvo Zedinjena Slovenija, je bil v Našem domu v San Justu. 'Na predvečer Slovenskega dne, v soboto 5. aprila, je dekliški krotek iz Mendoze ponovil v Slomškovem domu v Ramos Mejiji Mlakarjevo igro „Magdina žrtev” v režiji 'Rudija Hirschoggerja in s sceno Staneta Snoja. Glavne vloge so odigrale Veronika Bajjuk, Veronlika Ovčjak in Gabrijela Bajda. Igre 86 je udeležilo nad 400 rojakov. V nedeljo je bila ob 11,30 maša v sanhuški stolnici. Z dr. Starcem so somaševali dušni pastirji France Cukjati, France Bergant, Jože Hom in Jože škerbec. Pel je mladinski Zbor iz San Justa. 'Po maši je bilo skupno kosilo v dvorani Našega doma. Kulturni pirogtaim Slovenskega dneva se je pod geslom „Enega du-ba in srca“ začel ob petih popoldne ha dvorišču ND. Mogoično sceno je izdelal Tone Oblak. Zelo lične so bile stojnice okoli dvorišča, v katerih so krajevni domovi nudili od iectovih src prek peciva, pijače in raznih izdelkov do slovenskih knjig. ■Program je povezoval lic. Stanko ^®rebič. Spored je začel s pozdravim govorom predsednik Naše doma doze Miklič, nadaljeval z nastopom Orkestra Magnuma,, folklornim ple-8°m iz 'Slovenske vasi (Martin Boštjančič), šaljivim prizorom iz Ca-raPachaya (Tine Kovačič), pevskim nastopom okteta iz San Martina (Bok Fink) in šaljivim prizorom iz San Martina, (Mari Keržičeva). V drugem delu je nastopil septet iz Pristave (Anka Gaser), Slomškov dom je predstavil prizor Vesela velika sobota (spisal dr. J. Krivec, pripravil Tone Selan), Miha Gaser je imel monolog o Gorenjcih, moški kvintet s Pristave (Anka Gaser) pa je zapel dve veseli pesmi. Sledil je slavnostni govor predsednika ZS Lojzeta Rezlja. Rezelj je nato v imenu slovenske skupnosti v Argentini izročil relief Slomška, delo akad. kiparja Franceta Ahčina, voditeljicam in voditeljem slovenskih ljudskih šol v Argentini kot izraz priznanja in zahvale za njihovo narodno delo. Relief so prejeli Anica Šemrov, Mija Markež, Angelca Klanšek, Zdenka Jan, Lenčka Božnar, Katica Dimnik, Marjan Batagelj, Helena Malovrh, Jožejka Žakelj, Milena Arko, Aleksander Pirc, Vera Holosan, Mara, Pleško, Cilka Pucko, Betka Vitrih, France Vitrih, Olga Omahna, dr. Alojzij Starc in Stane Snoj. Domači so prejeli relief tudi za 4 že pokojne voditelje: za Martina Mize-rita, Aleksandra Majhna, Majdo Markež in Francko Miklavčič. Kot zadnja točka sporeda je bil nastop Našega doma iz San Justa. V dobro naštudiranem plesnem prizoru jjštirje letni časi" je okrog 100 nastopajočih v narodnih nošah in ob slovenskih melodijah s plesom in i-granjem nazorno prikazalo delo in običaje na nekdanji slovenski vasi skozi vse leto. Prizor je naštudirala koreografinja Lola Beck. Z lepo sceno Toneta Oblaka in primerno o-svetljavo je prizor navdušil številno občinstvo. RJE JE KRJ ilS$ r.-fv :-v'V|f^S Leto 53 Maj 1986 ODHOD MSGR. OREHARJA Iz pesmi ,,Slavljenec, duhovnik, zemlje sol“ (Tine Debeljak ml.) .................. platnice Odšel je naš skupni pastir (Alojzij Starc) . 193 Zadnji teden in slovo msgr. Oreharja (Jože Škerbec) ................................. 193 Zadnji dnevi msgr. Oreharja v Mendozi (Božidar Bajuk) ................................ 206 Bil je usmerjevalec slovenskega organiziranega življenja (Rudolf Smersu) .............. 209 Skupaj je držal našo skupnost (Lojze Rezelj) 210 Bili ste župnik naše begunske in zdomske župnije (Milan Magister) .................. 212 Bili ste nam zgled zvestobe (Marko Kremžar) 213 Vaša posebna skrb je bila mladina (Pavliniča Korošec) ............................... 215 Negovali bomo vero in slovenstvo (Tone Malovrh) ................................ 215 Velik duhovnik in velik Slovenec (Ivan Korošec) ...................................... 216 „Družina“ o smrti msgr. Oreharja ('Stani- slav Lenič, škof) ......................... 217 'Oj, zdaj gremo... (Jože Krivec) .......... 21® Duhovniška podoba msgr. Oreharja (Mirko Gogala) ................................ 220 Argentinski Slovenci žalujejo za svojim duš- nim pastirjem (Jože Jurak) ................ 22® Monsinjor Orehar in naše gledališčenje (Ni-kolaj Jeločnik) ............................. 22» VERSKI ČLANICI Da bi imeli življenje (2. del pastirskega pi- srna slov. škofov) Marija čuva, našo vero (L. Ambrožič, škof) Binkoštni dogodek (Franc Perko) 234 237 239 NAŠA VPRAŠANJA Nadškof Šuštar protestira proti lažem o škofu Rožmanu Moj maj 1945 (Alojzij Ambrožič, škof) ... 241 242 ROMAN Premakljivi svečnik (Lojze Kozar) 24» KRONIKA Med nami v Argentini 252 Ano 53 Mayo 1985 i/roženo iz .Slovenije Poskusil sem, da bi bil bela vrana, pa ne gre: kar naprej me nekdo ,,farba“. Na ključnih mestih • že leta in leta sedi generacija, ki obljublja. Najprej nas prepričujejo, naj mislimo enako, potem pa zahtevajo od nas boj mnenj. Najprej so delavce puntali, potem so jih vodili, sedaj jih pa mirijo. Ko začne poslušalcem po želodcih kruliti, zahtevajo govorniki močnejše mikrofone. Vedno nove cene potrjujejo, da se vendarle nekaj premika. Ali so nas uspavali uspehi ali le sanje o njih? Težko je vzgajati otroke, če so nam podobni. Človek je naše največje bogastvo, a tudi gradbeni material ni ravno drobiž. Včeraj je bilo bolje. Kako bo jutri ? Cerkev smo ločili od države, ker *10,e imeti država svoje bogove. Za spremembe sc najbolj zavzemajo nezamenljivi. MALO ZA ŠALO . . ,.Potujva letos z letalom na Havaje!" ,,Dragica, letos morava misliti na najine dolgove.“ ,,Saj lahko misliva nanje tam.“ Časnikar sprašuje slavnega nogometaša: „Vi zaslužite trikrat toliko kot ministrski predsednik, čemu to pripisujete?" ..Temu, da on verjetno ne zna igrati nogomet tako dobro kot jaz." ,,Poglej," pravi žena možu pred trgovino s krznom, ,,ali ni tisti plašč pravljica." ,,Ja, in to bo tudi ostal." Dva šerifa morata v nekem hotelu prijeti zelo nevarnega gangsterja. Pri vratih se nekaj časa obotavljata. Potem pravi starejši mlajšemu: „Pojdi ti naprej in bodi brez skrbi: maščeval te bom!" Oče vozi avto. Poleg njega sedi njegov šestnajsletni sin. ,,Oče, zakaj me ne pustiš za nekaj časa h krmilu avta ? Saj sem že dovolj star!" ,,Ti že mogoče, avto pa ne." Tine in Tone gledata, kako zidarji vlačijo težka bruna, nosijo težko kamenje in neutrudno sejejo pesek. ,,De!o pa res človeka razvedri," pravi Tine, „jaz bi lahko ves dan takole gledal." DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja ga konzorcij (Slovensko dušno pastirstvo); urejuje uredniški odbor (Jože škerbec) — Ramdn I/. Falcdn 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. - Registro de la Propiedad Inteloctual No. 2-211.231. Tiska VILKO s. r. L, Estados Unidos 425, (1101) Buenos Aires, Argentina. POVERJENIKI ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Rarnon L. Falcon 4158, Buenos Aires. — ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. — KANADA: Ivan Marn, 131 A Treview Dr. Toronto M8W 4C4, Canada. — TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zoru Piščanec, Riva Pia-zzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. — AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini za leto 1986 (do 31. maja) A 25; drugod 27 USA dolarjev. DENARNA NAKAZILA NA NASLOV: Luis Starc, Ramdn L. Falcdn 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. Iva Vid«! Kspirilual Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena (dr. Luis Starc); direetor: Jose škerbec - Ramdn L. Falcdn 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. - Registro Nac. de la Prop. Intelectual No. 223.23) Talleres Graficos “Vilko” S. R. L., Estados Unidos 428, 1101, Buenos Aires, Argentina.