POSVETOVANJE KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV KOČEVSKE
lomtad med zidovi
Cmllla gralila • mie Musi
V petek so imeli kmetijski strokovnjaki, ki delajo na kočevskih kmetijskih posestvih, posvetovanje o reji živine v odprtih hlevih. Prav gotovo bodo nekateri zaključki zanimali tudi naše bralce. Po poročilu ing. Franceta Goršiča povzemamo nekatere osnovne izkušnje.
nja pri odprti reji nekoliko manj- I Bodoče gradnje morajo upoštevati, ša. Vzroki so znani, zato jih po- j da naša posestva z ozirom na živi-sestvo skuša čimprej odpraviti, j norejsko smer proizvodnje nikoli Se vedno namreč gospodarijo ne bodo uspela pridelati dovolj no
polovica manjši stroški od tistega dela, ki
BREMENI PROIZVOD NA RAČUN GRADNJE, KOT V ZAPRTEM HLEVU
STORILNOST DELAVCA SE JE V ODPRTEM HLEVU POVEČALA ZA CELIH 36 ODSTOTKOV IZVEDENA JE SPECIALIZACIJA DELA. KRMILEC OPRAVLJA LE DELA PRI KRMLJENJU. MOLŽO OPRAVLJAJO STROJI
POMANJKANJE STELJE BO NAREKOVALO NAČIN GRADNJE V NASLEDNJIH LETIH
živinorejci v teh hlevih tako kot so to delali v hlevih zaprtega tipa. Tehnologija reje še ni popolnoma dognana. Prav tako niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudi uporaba mehanizacije tudi v živinoreji.
Pri gradnji smo bili tudi v Kočevju novinci. Želimo graditi take hleve, kjer bi porabili čim manj stelje. Stelja namreč v največji meri vpliva da proizvodnost trpi.
količino stelje za prosto rejo živali. Temu primerno je treba urediti tudi stojišča.
Prednosti vzreje v odprtih hlevih se kljub pomanjkljivostim jasno odražajo, zato bodo na kočevskih posestvih v tej smeri tudi nadaljevali. Preskrba s steljo, odgovarjajoče cene in razpoložljive količine jim bodo izhodišče pri gradnji podobnih hlevov za to rejo.
Vse kaže, da se odnosi med od-Prtirni in zaprtimi hlevi, ki so bili a°lgo časa predmet ostrih razprav, Polagoma urejujejo. Na večjih posestvih je zmagal odprti hlev, ki Je mnogo cenejši, storilnost večja, Pri tem pa so tudi proizvod, stroški precej manjši.
Na KGP so zgradili do sedaj Več odprtih hlevov, kjer redijo 1.100 glav goveje živine. Ti hlevi so sicer med seboj precej različni, ker so se nekateri gradili po načelih proste reje, drugi pa so se precej približali zaprtim hlevom. Gradnjo vseh pa je spremljalo Osnovno načelo, naj bodo hlevi čim cenejši. Prav to jim je na tem posestvu skoraj v popolnosti uspelo.
Z gradnjo odprtih hlevov so hoteli doseči dvoje: večjo odpornost živali proti boleznim, in ekonomično rejo, ki dovoljuje uporabo mehanizacije ter s tem cenejšo proizvodnjo.
Zanimivi so zaključki in izkušnje, ki so jih dosegli po več letnem opazovanju in izračunih pri takšni reji.
Nasprotniki odprtih hlevov so namreč trdili, da mraz pozimi živalim zelo škoduje ter zato pada tudi proizvodnja. Naše izkušnje potrjujejo pravilo, da je žival sposobna regulirati telesno temperaturo, zato proizvodnja tudi v hudem mrazu ni padla.
V manjši meri sicer drži drugi prigovor. Res je, da je proizvod-
Ro občnih zborih
sindikalnih podmžmc
Občni zbori sindikalnih podružnic v Kočevju se bližajo h kraju. Občnega zbora še ni imela sindikalna podružnica v podjetju »ITAS« zaradi objektivnih razlogov.
Analiza občnih zborov nam pokaže, da so bili dobro pripravljeni, razen na KU Mlaka, kjer so morali občni zbor dvakrat sklicati. V sindikalnih podružnicah kjer so bili med letom aktivni, so postavili jasna stališča za bodoče delo. Jamstvo temu je tudi izbor novih izvršnih odborov sindikalnih podružnic.
Na občnih zborih so dali velik poudarek razvoju delavskega samoupravljanja, novem načinu nagrajevanja in skrbi za izboljšanje standarda delovnega človeka. Vse to so stvari, ki nas ločujejo od mezdnih odnosov. Pozitivno so ocenjevali nove gospodarske predpise in pri tem ugotovili, da je zgrešeno prikazovati nove predpise samo z izračuni kje je plus in kje minus pač pa koristi na sploh.
Razpravljali so tudi o drugih vprašanjih tako na primer o odbornikih zbora proizvajalcev pri ObLO, ki naj bi imeli boljši stik
s svojimi volivci in jim tolmačili o delu in problemih komune.
Nagrajevanje po učinku so v nekaterih podjetjih imeli že lani precej urejeno, letos pa novi sistem nagrajevanja še izpopolnjujejo. Slabše pa je še v nekaterih podjetjih kot n. pr. v »Elektro«, kjer imajo majhen odstotek del plačanih po učinku. V gospodarskih organizacijah, kjer je glavno merilo dela ura ali mesec bodo morale sindikalne podružnice bolj aktivno poseči, da se stvari spremenijo.
Gradnja stanovanj je problem, ki ga počasi rešujejo. Podjetja naj bi vlagala več sredstev za gradnjo stanovanj, zato naj bi se v večji meri zavzele tudi sindikalne podružnice. Na zborih so govorili tudi o družbeni prehrani. Preceniti moramo kaj se bolj splača: da gradimo več obratov, ali pa sredstva združimo in zgradimo velik obrat, ki bo kril vse potrebe.
Končno je tudi v Kočevje prišla prava pomlad. Drevje pred poslopjem NB se je odelo v cvetje
Volitve v zadružne svete bodo 16. aprila
Odprti hlevi med gradnjo
Konferenca žena bo v Zagrebu
Žene iz vse Jugoslavije se bodo 19. in 20. aprila zbrale v Zagrebu na konferenco jugoslovanskih žena. Razpravljale bodo o svojem delu od leta 1953, ko so bile ustanovljene Zveze ženskih društev. Na konferenci bodo razpravljali o aktivnosti žena v našem družbenem in gospodarskem življenju. Tudi problemi družine, žena in otrok, bodo osrednja vprašanja na konferenci. Ker bodo istočasno pregledale tudi delo društev in organizacij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, se bodo konference udeležili tudi predstavniki in delegati drugih družbenih organizacij.
Konferenca bo predvsem ugotovila sedanjo aktivnost žena v Jugoslaviji in njihovo sodelovanje v političnem življenju. Prav tako pa tudi delo v organih delavskega in družbenega upravljanja in delo v drugih družbenih organizacijah. Na konferenci bodo sprejeli vrsto konkretnih sklepov, ki obetajo dati težišče bodočega dela našim ženam.
GRADNJA DOMA TELESNE KULTURE
Kaže, da bo šlo...
V Ietul956 so bili zabetonirani temelji za nov dom telesne kulture v Gaju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neurejene tehnične dokumentacije je bila gradnja ustavljena.
y
Človek v vesolju
Vesoljska ladja »Vshod« je s sovjetskim majorjem Jurijem Gagarinom 12. aprila nekaj po 9. uri poletela v vesolje. Letela je s hitrostjo 21.000 km na uro, dosegla pa je največjo višino 300 km. Ladjo je upravljal major Gagarin.
Po 108 minutah poleta okrog zemlje, je ladja pristala z nepoškodovanim prvim vesoljskim potnikom zopet na zemlji.
Ves svet pozdravlja fantasti-
čen podvig človeškega duha. ki se z njim začenja novo obdobje človeške zgodovine.
12. april 1961 in ime Jurija Aleksejeviča Gagarina bosta ostala zapisana za vselej v zgodovini človeštva.
Novica je razburljiva in presenetljiva, kljub temu, da so znanstveniki že dolgo napovedovali ta dogodek že za letos. Vse dosedanje rakete so bile poskus-
ne in ni bilo niti tako važno kako bodo pristale.
To pa, da je človek letel s to raketo pomeni, da se je raketna znanost razvila do takšn,e mere, da je človekova pot proti zvezdam odprta.
Svetovni tisk in vodilni državniki drugih držav čestitajo Sovjetski zvezi in njihovim znanstvenikom k fantastičnemu uspehu.
Pomanjkanje prostora za telesno vzgojo pa je bilo v Kočevju iz leta v leto bolj občutno. Število učencev v obeh osemletkah se je povečalo. Prav tako tudi dijakom gimnazije in vajencem ni omogočeno izvajanje osnovnega programa obvezne šolske telesne vzgoje. Društvom, ki se bavijo s telesno vzgojo, je onemogočena širša dejavnost predvsem zaradi slabih pogojev. Če to upoštevamo, predvsem pa vse večjo potrebo po pravilni in sistematični telesni vzgoji, je jasno, da moramo z vsemi silami pristopiti k čim hitrejši dograditvi doma telesne kulture.
Po zaslugi gradbenega odbora je bila v lanskem letu izdelana in potrjena vsa tehnična dokumentacija, ki omogoča, da zastavimo vse sile za čimprejšen začetek del.
Izgradnja doma ne sme biti samo stvar Odbora za gradnjo doma, pač pa moramo vsi prebivalci Kočevja vložiti vse sile, da samim sebi, predvsem pa svojim
otrokom, zagotovimo pravilen telesni razvoj. Kolektivi in zbori volilcev naj imajo pred očmi to funkcijo doma telesne kulture in vsak posameznik naj z razumevanjem prispeva svoj skromen delež.
Program predvideva v letu 1961 dograditev celega doma do III. faze, to je do strehe, v letu 1962 pa naj bi bila dela na izgradnji končana. Pomoč pri izgradnji so že obljubile nekatere gospodarske organizacije — bodisi v materialu, obrtniških delih ali prevozih. Predvsem pa je pohvalna pomoč organizacije Ljudske mladine, ki bo pomagala pri izgradnji s stalno mladinsko delovno brigado. Društva za telesno vzgojo bodo organizirala občasno prostovoljno delo.
Že sedanje priprave kažejo, da ljudje z razumevanjem podpirajo napore za hitro izgradnjo doma — predvsem pa da se zavedajo, da bo v novem domu omogočena redna telesna vzgoja naših otrok v zdrave in krepke državljane.
Maketa Doma telesne kulture
Živahna predvolilna dejavnost
Občinski ljudski odbor Ribnica štipendira 21 študentov, ki se bodo po končanem študiju zaposlili v prosvetni stroki. Poleg zagotovitve strokovnega kadra v ribniških šolah pa je zelo važno vprašanje preskrba stanovanj za učne moči in nabava potrebnih učil ter inventarja v šolah.
Število šoloobveznih otrok narašča. Največji porast je na ribniški šoli. V treh do štirih letih bo treba uvesti tretjo izmeno pouka. To pa narekuje gradnjo novih šolskih prostorov. Z nadzidavo prostorov bivše gimnazije bi pridobili 5 učilnic in tri kabinete. S tem bi za daljšo dobo rešili vprašanje šolskih prostorov v Ribnici.
Nadzidava bi stala okrog 20 milijonov din. Popravil pa sta potrebni obe ribniški šoli. Za opremo prostorov in kabinetov v bivši gimnaziji v Ribnici je potrebno 8 milijonov, za dokončno ureditev osnovne šole v Sodražici — 12 milijonov, osnovna šola Dolenja vas potrebuje za zgraditev telovadnice 9 milijonov, za nadzidavo šole na Velikih Poljanah 4
milijone dinarjev.
V	Ribnici so vsi pogoji za ustanovitev glasbene šole v Sodražici pa za njeno podružnico. Vsekakor bi Ribnica s tovrstno šolo veliko pridobila.
Zelo umesten je predlog, da bi v Ribnici ustanovili šolo za lesno stroko, ki bi imela status srednje šole. Načrt je izvedljiv ob sodelovanju podjetij, ki se bavijo s predelavo lesa, in sicer: Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica, »Smreka« Loški potok, »Galanterija« Sodražica in »Jelka« Pod-preska. S koordiniranim delom vseh navedenih podjetij, bi tovrstna šola v Ribnici lahko kmalu začela z rednim delom. Kolikšne koristi bi bila ta šola za lesno industrijo na tem področju, ni treba omenjati. Poleg teoretičnega znanja bi se učenci praktično izobraževali v lesnoindustrijskih podjetjih na tem področju.
V	okviru te šole bi se učenci lahko specializirali za izdelavo spominkov, lesne in lončarske stroke. Za organizacijo lesne in glasbene šole je predvideno 6 milijonov dinarjev.
ga sveta, enako število jih bo izvolil tudi delovni kolektiv zadruge. Volišča bodo v Strugah, Kočevju, Predgradu, Lazah, Zagoz-decu, Vimolju, Banja loki, Koste-lju, Fari, Osilnici in Papežih. Za člane delovnega kolektiva bo volišče v Kočevju. Volili bodo dan prej, to je 15. aprila.
Kandidatne liste so bile sprejete na predvolilnih sestankih 26. marca in 3. aprila. Sestankom so pri-
sostvovali tudi predstavniki Obč. odbora SZDL in LMS. Predvolilni sestanki so bili na obratih zadruge. Razpravljali so o dosedanjem in bodočem delu zadruge. Zadružniki so bili seznanjeni z novimi zadružnimi pravili, perspektivnim planom in ostalimi problemi.
Živahna predvolilna dejavnost v vseh naših zadrugah in skrbne priprave nam jamčijo za uspeh nedeljskih volitev.
16. aprila bodo v naših zadrugah volili nove člane zadružnih svetov. V teh dneh smo obiskali nekatere zadruge in se pogovorili o pripravah na volitve. Povsod se na volitve pripravljajo z veliko resnostjo, med zadružniki pa vlada veliko zanimanje. Za kandidate so bili predlagani najboljši iz vrst zadružnikov, mladih zadružnikov in žena-zadružnic.
Na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče so predlagali kandidate na sestankih, ki jih je organizirala Socialistična zveza s KZ. Na sestankih so se pogovorili tudi o nalogah in bodočem delu zadruge, ki zavzema veliko področje.
Nov zadružni svet pri KZ Velike Lašče bo imel 44 članov: 22 iz vrst zadružnikov, 22 pa iz vrst delovnega kolektiva zadruge. Volišča bodo po proizvodnih okoliših, tako da bo omogočeno voliti vsakemu zadružniku. Vse je pripravljeno tudi s tehnične plati. Pričakujejo številno volilno udeležbo.
Tudi na področju KZ Sodražica so imeli te dni sestanke zadružnikov, ki sta jih organizirala KZ in SZDL. Zadružniki so predlagali in sprejeli kandidatne liste, delovni kolektiv zadruge pa je na svojem sestanku predlagal svoje kandidate za nov zadružni svet. Poleg drugega so razpravljali tudi o novih zadružnih pravilih, perspektivnem programu zadruge in o proizvodnem sodelovanju zadrug.
V sodražki zadrugi bodo izvolili 40-članski zadružni svet, in sicer 20 iz vrst zadružnikov, 20 pa iz kolektiva zadruge. Volišča bodo
imey na Gregorju, na Gori in v Sodražici. Istega dne bodo volili tudi člani delovnega kolektiva zadruge. Zaradi dobrih priprav na volitve računajo na veliko udeležbo.
Prejšnjo nedeljo je bil v Ribnici občni zbor ribniške zadruge. Zbor je lepo uspel. Na zboru so predlagali kandidatno listo za nov zadružni svet in obravnavali naloge zadruge. Ribniška zadruga sodi med gospodarsko zelo močne. Izbiri kandidatov so posvetili veliko pažnje in s sodelovanjem Socialistične zveze predlagali ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so vredni zaupanja pri opravljanju odgovornega dela v zadružnem svetu. Zadružni svet bo imel 50 članov (25 iz vrst zadružnikov, 25 pa iz kolektiva). Volišča bodo v Dolenji vasi, Ribnici, Jurjeviči, Sušju in Velikih Poljanah. Delovni kolektiv bo izvolil svoje predstavnike za zadružni svet 15., zadružniki pa bodo volili 16. aprila.
Tudi v KZ Ribnica so pripravili vse potrebno, da bodo volitve čim lepše uspele.
Zadružniki kočevske zadruge bodo izvolili 20 članov zadružne-
Tudi v Ribnici je tesno s šolskimi prostori
Tržna inšpekcija
ima odgovorno delo
Delo tržnga inšpektorja ni lahko. Nadzorovati mora izvajanje predpisov, ki urejajo blagovni promet in storitve v gospodarskih organizacijah.
Lani je bilo na območju kočevske občine 210 gospodarskih or-1 ganizacij družbenega in privatnega sektorja, ki so bili podvrženi kontroli občinske tržne inšpekcije in 12 gospodarskih organizacij, ki spadajo pod pristojnost okrajne tržne inšpekcije. To nam pove, da imajo tržni organi v naši občini dela na pretek. Lansko leto so tržni organi pregledali 95 gospodarskih organizacij. Vseh vloženih prijav je bilo 47. skupni znesek denarnih kazni pa je znašal 158 tisoč 500 dinarjev, vendar pa ta številka ni dokončna, ker niso bile rešene vse prijave.
Pri pregledu poslovanja v trgovskih lokalih je tržni inšpektor ugotovil v nekaterih trgovinah
X Sodražici dobro gospodarijo
Kmetijska zadruga Sodražica ima dve poslovni enoti: kmetijsko poslovno in gozdarsko poslovno enoto. Delokrog kmetijske poslovne enote obsega živinorejski obrat, odkup kmetijskih pridelkov in proizvodov, kooperacijo, strojni odsek, trgovino z reprodukcijskim materialom ter mesarijo kot proizvodni obrat. V gozdarski poslovni enoti je gozdarska služba, odkup gozdnih sortimentov, destilarna eteričnih olj in špedicija v | Žlebiču. Obe enoti se dopolnjujeta in svoje delo uspešno opravljata.
Kolektiv zadruge šteje 42 članov. Le-ta se trudi, da bo zadruga izpolnila naloge po predvidenem programu. S prihodom dveh novih kmetijskih tehnikov se bo izboljšala tudi kmetijska služba.
Za uspešnejše poslovanje so določili dva proizvodna okoliša: Sv. Gregor in Sodražica. V obeh predelih bodo izvolili tudi krajevne zadružne svete, ki bodo v pomoč centralnemu zadružnemu svetu.
stvari, ki niso v skladu z obstoječimi predpisi. V več primerih je bilo ugotovljeno, da so uporabljali pokvarjene tehtnice, uteži in podobna merila. Skoraj povsod pa ,ie bilo ugotovljeno, da so prodajali blago, kjer je že potekel rok trajanja, ali pa je bilo delno že pokvarjeno. Ponekod prekoračujejo odrejene cene, drugje spet zanemarjajo označevanje cen. Kreditiranje blaga (na up), ni dovoljeno, vendar tega v trgovini KZ Osilnica in trgovini KZ Fara niso upoštevali. Tako so imeli ob kontroli v trgovini KZ Osilnica za nad 350.000 din neizterjanih dolžnikov, v Fari pa nad 50.000 dinarjev.
V letu 1960 so bili pregledani vsi gostinski obrati v občini. Večinoma so bili komisijski pregledi v zvezi z ureditvijo in opremo lokalov. Kontrolni pregledi pa so se nanašali na odvzem vzorcev vina, urejenost materialne evidence in ostalega materialnega in finančnega poslovanja. V sodelovanju s sanitarno inšpekcijo in poverjeništvom gostinske zbornice so bili pregledani vsi gostinski obrati družbenega in privatnega sektorja. Komisija je ugotovila, da se je stanje v gostinskih obratih znatno izboljšalo tako glede tehnične ureditve in v higiensko sanitarnem pogledu.
Pri pregledu v obrtnih organizacijah je bilo vloženo 25 prijav zaradi kršitve uredbe o obrtništvu ter ostalih predpisov. Največ primerov so ugotovili pri opravljanju obrti brez dovoljenja. Večje 1 poneverbe so ugotovili v obratnem podjetju »Fotolik« Kočevje, j Bivši upravnik A. J. je od leta j 1957 naprej poneveril nad 300.000 din. Primer zlorabe položaja in | nevestno gospodarsko poslovanje pa so ugotovili v podjetju »Inštalacija« Kočevje.
Tržna inšpekcija se je lani ukvarjala tudi z ljudmi, ki so prodajali vino po hišah. Predlagani so bili v kaznovanje.
Iz vsega lahko razberemo, da je delo organov tržne inšpekcije vsestransko in odgovorno. V interesu potrošnikov in državljanov je, da ji pomagajo pri njenem delu.
DOMA	11	IN|	■PO!	I SVETU
PREDSEDNIK TITO V TUNIZIJI
TUNIS, 11. aprila. — Predsednik Tito se mudi na šestdnevnem uradnem obisku v Tuniziji. V tuniškem pristanišču je goste iz Jugoslavije sprejel in pozdravil predsednik Tunisa Habib Burgiba. Po pozdravnih govorih sta se predsednika odpeljala v odprtih avtomobilih k rezidenci predsednika Tita. Na vsej poti do rezidence ju je pozdravljalo več desettisoč meščanov Tunisa. 11. aprila so se v predsedniški palači začeli jugoslovansko-tunizijski razgovori. Z jugoslovanske strani sodelujejo v razgovorih predsednik republike Josip Broz-Tito s svojimi sodelavci, s tunizijske strani pa predsednik Habib Burgiba s sodelavci.
NAJVECJI zločinec vseh časov eichman pred
SODNIKI
JERUZALEM, 11. aprila. — V Jeruzalemu se je začel sodni proces proti vojnemu zločincu Adolfu Eichmanu. V' sodni dvorani je bilo zbranih 750 ljudi, med njimi 440 novinarjev iz skoraj vseh krajev sveta. Nacistični zločinec je v stekleni kletki s stenami iz debelega stekla. Na vprašanje predsednika sodišča: »Ste vi Adolf Eichman?« je obtoženec odgovoril v nemščini »Javvohl« (sem). Potem je predsednik sodišča prebral v hebrejskem jeziku obtožnico, dolgo približno 17 strani. Po vsakem paragrafu so tekst prevedli v nemščino. Po končanem branju obtožnice je Eichman na vprašanje predsedujočega, če je razumel obtožnico, odgovoril: »Da, seveda«. Potem je govoril njegov branilec — advokat iz Zahodne Nemčije Servatius, za njim pa javni tožilec Iiausner. Vse kaže, da bo trajal proces več kot dva meseca.
V AVSTRIJI IMAJO NOVO VLADO
DUNAJ, 11. aprila. — Po odstopu dosedanjega kanclerja inž. Raaba in njegove vlade je predsednik republike dr. Scharf poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Gorbachu. V novo koalicijsko vlado, v kateri je po osem predstavnikov Ljudske in Socialistične stranke, so bile imenovane tudi nove osebnosti za finančnega ministra in ministra za obrambo ter državna sekretarja za zunanje in notranje zadeve.
AKCIJA PROTI KUBI
WASHINGTON, 11. aprila. — Ameriška vlada je objavila Belo knjigo o Kubi. V Beli knjigi imenujejo Castrovo vlado »sovjetsko-kitajski satelit« in jo razglašajo kot veliko nevarnost in resno izzivanje zahodne poloble. Objavljena je neposredno po ustanovitvi »začasne kubanske vlade v New Yorku, ki bo formalno proglašena na kubanskih tleh«???. V ameriškem tisku trdijo, da je sedaj na Kubi okrog 2000 oboroženih gverilcev. Nasprotniki Castrove vlade se urijo za državljansko vojsko v ZDA in v ameriških vojaških oporiščih v Gvatemali. Nobena skrivnost ni več, da vodijo dejavnost opozicije na Kubi iz ZDA.
V	KATANCI VLADA NAPETOST
ELIZABETHVILLE, 11. aprila. — Predstavnik OZN je izjavil, da so poslali okrepitve silam OZN v Kanibali, v Ka-tangi. Tu so se prejšnji teden spopadli Combejeve enote in sile OZN. Katanška vlada je blokirala vse fonde OZN v lokalnih bankah. Ta ukrep spravljajo v zvezo z nedavnimi incidenti med katanškimi četami in silami OZN.
NAPAD NA JUGOSLOVANSKEGA DIPLOMATA
V	PRAGI
BEOGRAD, 12. aprila. — V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so izročili veleposlaniku CSSR protestno noto, v kateri je opisan postopek, ko je književnik Hanuš povabil svetnika za tisk in kulturo veleposlaništva FLRJ v Pragi Bulata na svoje stanovanje. Bul ata so odnesli iz stanovanja uslužbenci našega veleposlaništva nezavestnega. Vlada FLRJ zahteva, naj o primeru napada na svetnika Bulata takoj začnejo preiskavo, naj napadalce najstrožje kaznujejo in o rezultatih postopka obvestijo vlado FLRJ.
ADENAUER ,V ZDA
BONN, 11. marca. — Zahodnonemški kancler Adenauer je odpotoval v ZDA* na razgovore s predsednikom Kenne-tiyjem. V njegovem spremstvu je tudi zunanji minister von Brentano. Konclerjeva misija je precej težka in ni upanja na poseben uspeh za izpolnitev njegovih želja.
|
I
l
I
!
j

i
1
I
0B 20-LETNICI VSTAJE
CIRIL DEKVAL
Mozeljski Slovenci v Roški ofenzivi
Junija 1942 so napravili Italijani velik napad na Mozelj. Po naših obveščevalcih smo bili o tem pravočasno obveščeni. Umaknili smo vse prebivalstvo iz vasi Črni potok, Mozelj, Kočarji, Kačji in Suhi potok ter Rajndol. Ljudje so odpeljali s seboj vso živino, na vozovih pa vso imovino, cele postelje in omare. Z otroci je bilo skupno skoraj 200 ljudi. Ko so prišli Italijani, so našli vasi popolnoma prazne.
Okrog 8. ure zjutraj sva s sekretarjem Zalarjem stala na hribčku za mozeljsko cerkvijo. Ugotovila sva, da je vas popolnoma izpraznjena. Našo oboroženo zaščito, pet fantov, sva poslala v Kačji potok in poklicala mladega Gvida Melinka, ki je do tedaj opazoval v cerkvenem stolpu. Dobrih pet sto metrov pred nami je bil majhen betonski most preko suhe doline. Tega smo že nekaj dni prej poskusili razstreliti, pa smo odbili le ob strani slabo polovico, tako je bil most kljub temu prehoden. Zdaj sva opazila na oni strani mosta vrsto oklepnih avtomobilov in kamionov, okrog pa veliko gručo italijanskih vojakov, ki so ogledovali most in preizkušali prehod. Midva nisva čakala, zato sva lepo počasi odšla po vasi in se ustavila na njivi za zadnjo hišo. V tem je izza ogla pridrvel na kolesu Gvido, na katerega sva sploh pozabila, vrgel kolo po cesti in zavpil: »Italijani!« Takoj za njim sta privozila dva oklopna avtomobila. Eden je zapeljal malo dalje, drugi pa se je ustavil tik ob hiši. Z obeh se je takoj vsul ogenj iz mitraljezov, brzostrelk in pušk. Stekli smo po dolgi njivi, posajeni z mlado koruzo in pritekli do obrova na koncu njive živi in zdravi. Italijani na cesti so bili mnogo više od nas in so merili previsoko. Na drugi strani smo kmalu prišli v gozd, ki je bil vedno naš rešitelj.
V Mozlju so se Italijani utrdili in napravili močno postojanko, kjer so ostali do 24. avgusta 1943. V vasi, ki je prej štela 99 hišnih številk in imela mnogo velikih gospodarskih poslopij, so pustili le skupino okrog cerkve, šole in župnišča, eno hišo koncem vasi proti Ferdrengu in prosvetni dom, ki je stal izven vasi. Skupno je ostalo 11 poslopij, vse ostalo so porušili ter posekali vse drevje. Jankova četa je 8. julija 1942 iz Ferdrenga napadla močno utrjeni Mozelj in z bombami predrla do bunkerjev, takrat pa jim je v hrbet vpadla skupina Italijanov, ki je bila. skrita v oni hiši koncem vasi. Naši so se morali umakniti.
Begunci so sc med tem razmestili po Ferdrengu, ki je 11 km od Mozlja. V gasilskem domu sredi vasi smo imeli NOO, ki je skrbel predvsem za redno prehrano in preskrbo z vsem najnujnejšim. Žito smo pošiljali v male mline ob Kolpi, koruzno moko smo imeli za žgance, iz ostalega žita, pire, ječmena, ovsa in prosa pa smo mleli zmes za kruh. Za kuhanje smo uporabljali kovinske brzoparilnike, pozneje pa smo te ob hajkah izgubili in smo kuhali v železnih kotlih in kotličkih. Tam so nas obiskali člani IO OF Boris Kidrič, Franc Leskošek, Jože Rus in Aleš Bebler, ki so nam dali navodila za nadaljnje delo. Že po enem tednu pa so se Italijani pojavili v Rajndolu, ki je štel 32 hiš in sq ga takrat popolnoma požgali. Silili so proti Ferdrengu, zato smo vse ljudi premestili v gozd nad vasjo in tam napravili taborišče.
Iz Ferdrenga smo nanesli mnogo desk in drugega lesa ter napravili več malih in večjih barak, raztresenih po gozdu. Imeli smo skupno kuhinjo, nekatere družine pa so si same kuhale. V tistih dneh, pa tudi vso dobo pozneje, so nam zelo prav prišle stare hrastove kočevarske skrinje, katere smo pobrali po vseh vaseh in jih znosili na skrita mesta v gozdu. Bile so trdne in prostorne, imele so značilen pokrov v obliki strehe in porabili smo jih za to, da smo v njih skrili žito, fižol in druga živila, pa tudi obleke in vse to očuvali pred vremenskimi neprilikami in sovražnikom, ker smo skrinje razpostavili po le nam znanih skritih mestih in jih pokrili z mahom in listjem. Edini sovražnik so bili polhi, ki so večkrat v kotu pod pokrovom izglodali luknjo in se hodili mastit z našo koruzo, piro in ječmenom, dokler nismo lukenj prekrili s pločevino.
Proslava železničarjev v Ribnici
V počastitev Dneva železničarjev in 20. letnice vstaje je bila v soboto 8. aprila v Ribnici uspela proslava. Udeležili so se jo železničarji iz vseh železniških postaj od Kočevja do Dobrepolja in gostje iz Novega mesta. V kulturnem delu proslave je sodelovalo KUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane s svojimi harmonikaši ter pevski zbor »Dušan Jereb« s solistko iz
Novega mesta. O pomenu Dneva železničarjev, življenju železničarjev pred vojno in po vojni ter o sodelovanju slovenskih železničarjev v NOV je govoril šef železniške postaje Ribnica.
Poleg železničarjev in gostov se je zbralo na proslavo veliko ljU' di. Vsi udeleženci proslave so biH zelo zadovoljni s programom id celotno prireditvijo.
SMOLA« V HRASTNIKU
Člani nk bratstvo - nk koCevje 2:o, mladinci nk
BRATSTVO — NK KOČEVJE 3:5, KOCEVJE JE DALO NAJBOLJŠO IN BORBENO IGRO. PORAZ JE RES »SMOLA«
V nedeljo, 9. aprila so se ko-* čevski nogometaši odpeljali na vroča tla v Hrastniku. Moštvo Bratstva posega po prvem mestu v NPL. Za mladinsko moštvo smo bili prepričani, da ne bo odpove-1 dalo.
Ob 14. uri so se najprej srečali mladinci obeh moštev. Tekma je bila zelo hitra in borbena, vendar so bili mladinci Kočevja boljši in so domačine premagali s 5:3. Gole 'za Kočevje so dosegli Lunder 2, -Adamič 2 in Rački najlepši gol z
glavo. Ugotoviti je bilo, da je bil napad mladincev boljši, da pa se obramba ni znašla. Mladinci so se s to zmago utrdili na prvem mestu NPL.
Želja je bila, da bi člani Kočevja pokazali boljšo in bolj borbeno igro kot na zadnjih tekmah. Ta želja je bila v začetku tudi izpolnjena. Nogometaši Kočevja so bili borbeni, hitri in tudi bolj učinkoviti v napadu. Jože Brian je spet nastopil v moštvu kot napadalec. Z hitro in borbeno igro
Odbojkaši Kočevja izgubili
PARTIZAN KOCEVJE : POŠTAR LJUBLJANA 1:3
V nedeljo sta se pomerili v »Ga-. ju« odbojkarski ekipi domačega Partizana in Poštarja iz Ljubljane. Moštvo Partizana je nastopilo " v postavi Bižal, Nučič, Klarič, Fink, Magdič in Čuk. Igra je bila zaradi odsotnosti Galiča in Adamiča dokaj slaba. Gostje so prika-* zali lepo igro v polju s čistimi Podajami in še dokaj ‘dobrimi udarci. Domači so zaigrali dobro le v tretjem nizu, ki so ga odločili v svojo korist. Najboljša v domačem moštvu sta bila Bižal, z dobro igro na mreži, in Nučič, pri gostih pa Zanevski in Lapajne. Tekma se je končala v korist gostov, z rezultatom 3:1 (15:10, 15:3, HTS, 15:7).
Za moštvo Partizana je bila ta tekma predpriprava za nadaljnje tekmovanje v ligi, ki se prične 23. tega meseca.
po končani članski tekmi so se ' Porncrili še mladinci Poštarja in lh°ma{ega Partizana. Igra je bila
0rbena vseh pet nizov. Mladinci
Poštarja so bili boljši in so zasluženo zmagali. Domača ekipa pa je prikazala požrtvovalno igro in če bodo v bodoče hodili redno na treninge in si izdelali prstno igro, imajo vse možnosti, da se razvijejo v dobre odbojkaše. Mladinci so nastopili v postavi: Nučič, Fink, Kapš, Knol, Torkar in Kvaternik. Najboljša na terenu sta bila Drob-nič-Poštar in Nučič-Partizan.
ATLETSKO TEKMOVANJE
V nedeljo, 16. aprila, organizira TVD Partizan skupno z LMS tekmovanje v atletiki posamezno. Pravico udeležbe imajo vsi, ki se zanimajo za atletiko in imajo željo, da se pomerijo v tej lepi panogi športa. Tekmovanje bo ob 10. uri na stadionu. Vabimo vse, da se tekmovanja udeležijo. Tekmovanje obsega: tek 100 m, 1000 m za moške in 60 m in 600 m za ženske, skok v višino in daljino ter met krogle za moške in ženske.
je ustvarjal nevarne akcije pred golom Bratstva. Zopet je pošiljal svoje topovske strele proti vratom. Gole, ki jih je moštvo Kočevja prejelo, niso plod napadalcev Bratstva, temveč nesrečne napake kočevske obrambe. Prvi gol je Bratstvo doseglo na ta način, da se je žoga od igralca odbila v naš gol. Drugi gol pa je bila 11-metrovka zaradi nepravilne intervencije Malnarja. To ni bilo vse. Naj povemo, da je Baštar popolnoma sam pred vrati Bratstva hotel iz 5 m daljave z volejem udariti žogo, vendar jo je zgrešil, da Brianu ni uspelo žoge poriniti v prazna vrata, da je Pičo ušel vsem igralcem obrambe Bratstva in tudi vratarju, vendar ni bil uspešen. Razen tega se je dvakrat zatresla stativa namesto mreže. To je bila resnična »smola«. Nogometaši Kočevja so bili enakovredni in od časa do časa v popolni premoči.
Članska lestvica
Motorni vlak bo spet vozil
Grafičar	16	14	1	1	35:5	29
Papirničar	16	11	3	2	30:15	25
Rudar	16	11	1	4	43:19	23
Bratstvo	16	7	4	5	32:23	1 H
Proletarec	16	7	1	ii	26:27	15
Kočevje	16	5	4	7	28:27	14
Duplica	16	5	4	7	28:29	14
Kamnik	16	5	4	7	21:35	14
Litija	16	5	3	8	25:29	13
Sava	16	4	4	8	24:39	12
Javornik	16	4	3	9	26:45	11
Olimpija	16	0	4	12	7:32	4
Mladinska lestvica						
Kočevje	15	13	0	2	52:23	26
Proletarec	14	8	4	2	38:16	20
Rudar	15	7	5	3	39:22	19
Grafičar	14	7	4	3	37:11	lil
Papirničar	14	8	1	5	39:26 17	
Litija	15	7	3	5	31:31	17
Bratstvo	15	5	2	8	46:37	12
Duplica	14	3	3	8	25:33	9
Sava	14	2	3	9	18:28	7
Kamnik	15	2	2	11	9:38	6
Javornik	15	2	2	11	13:80	6
28. maja bo vstopil v veljavo nov vozni red na železnicah. Na kočevski progi ne bo bistvenih sprememb, razen pri potniškem vlaku, ki prihaja sedaj iz Ljubljane v Kočevje ob 14.15. Od 28. maja naprej pa bo prišel ob 13.42 uri ali za 33 minut prej. Dijaški vlak pa bo po novem voznem redu odpeljal iz Kočevja ob 13.45 uri (doslej ob 13.5) ali za 38 minut kasneje.
Železnica nam pripravlja veselo presenečenje. 28. maja bo začel voziti na progi Ljubljana—Kočevje nov motorni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 18.30 uri in prihodom v Kočevje ob 20.41. uri. Odhod iz Kočevja bo ob 21.04 uri, prihod v Ljubljano pa ob 22.57 uri.
Vpeljava novega motornega vlaka na kočevski progi bo vsem zelo dobrodošla. Posebno pa bo dobrodošla raznim tečajnikom in drugim. Zato odločitev železnice, da začne voziti še en vlak v večernem času pozdravljamo v imenu vseh potnikov, ki se ga bodo posluževali.
Zelja številnih potnikov je, da se na kočevski progi uvede še en motorni vlak, ki bi imel odhod
GIBANJE PREBIVALSTVA KOCEVJE
V	Ljubljani sta se poročila Črnkovič Jože, ključavničar iz Kočevja, Trg svobode 44, star 25 let in Berlan Marija, vlagalka iz Dolge Vasi 64, stara 21 let.
Rodile so: Pajk Julijana, delavka iz Željn 25 — dečka Igorja, Kotnik Marija, gospodinja iz Dolge vasi 58 — deklico Marjanco.
V	ljubljanski porodnišnici pa so rodile Krošelj Pavla, gospodinja
Umrla sta: Mihelič Franc, pre-užitkar iz Jelovca pri Sodražici, star "81 let in Zajc Karolina, pre-užitkartca iz Zimaric 29, stara 75 let.
ČESTITKE
Dragemu očetu in mami želita
Qitanie pce&ivatcev Zahvale Jlcadam J.zguMienv JxeMid
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta
Andreja Stimaca
iz Kočevja, Trg svobode 51 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali
iz Ljubljane okrog 23.30 uri, iz Kočevja pa naj bi vozil po prvem jutranjem vlaku, to je okrog 5. ure zjutraj. Zato je več razlogov.
Prvi jutranji vlak je prezgoden in skoraj vedno napolnjen. Naši ljudje bi bili radi deležni kulturnih užitkov, ki jih nudi ljubljanska drama ali opera. Sedaj jim je to skoraj nemogoče, ker nimajo v poznih večernih urah nobene zveze. Ge ni drugače, naj bi uvedli omenjeni motorni vlak vsaj ob sobotah in nedeljah.
Z remontom železniške proge (od Dvorske vasi do Ortneka so že položeni novi tiri, od Ortneka do Žlebiča pa pospešeno delajo remont do Žlebiča bo do 28. maja gotov) se bo povečal tudi tovorni železniški promet. Uvedli bodo težje lokomotive.
Pa še beseda o »kulturnosti« nekaterih potnikov. Pred kratkim je neznanec ukradel pipo v stranišču železniške postaje Kočevje.
Po zidovih pišejo vulgarne besede, ki dokazujejo o nekulturnosti njihovih avtorjev. Tudi v vagonih
kVedk,a“S"b°S*,vS>''-k«"' Prevažali bost, natto in Kor aa so Kupeji zoiidiisca v sen ,	,	Ha v.; m^cii ci,n7i
Delavska univerza Kočevje
Študij prosvetnih delavcev v ponedeljek 17. IV. ob 18. uri v šoli M. Bračiča — Stane Ocepek: Komuna in njena družbena in materialna osnova — perspektivni plan.
PREDAVANJA ZA PODEŽELJE:
Fara — 18. IV. ob 19. uri dr. M. Vizjak:	Prva pomoč pri ranah,
opeklinah in drugih poškodbah.
Osilnica — 18. IV. ob 19. uri Dušan Cuk: O najvažnejših dosežkih znanosti in tehnike — s filmom.
Livold — 19. IV. ob 9. uri ing. Tone Zorc: Sodobni agrotehnični ukrepi.
Mozelj - 19. IV. ob 19. uri Franc Šilc: Voda in zdravje — s filmom.
Stara cerkev — 20. IV. ob 18.30 uri ing. Tone Zorc: Sodobni agrotehnični ukrepi.
Stari log - 20. IV. ob 19. uri dr. Miran Cilenšek: O pomenu vitaminov za ljudsko prehrano.
Zanimivosti
130.000-TGNSKE LADJE
Takšni ladji grade sedaj na Ja-
mogočih odpadkov, papirja in podobno. Za čistočo v kupejih so odgovorni potniki sami.
V Laščah sodelujejo s KZ
S pridružitvijo zadrug Karlovi- j lovici pa imajo živinorejski obrat, ca, Rob in Turjak se je laška za-| Zadruga ima razmeroma močan j 16 milj na uro.
bosta preveliki, da bi mogli skozi Panamski ali Sueški kanal. Ta tankerja bosta prevažala nafto iz Arabije na Japonsko. V en takšen tanker bodo lahko natovorili 900 tisoč sodov nafte. Dolga bosta po 300 m, na najširšem delu bosta široka 50 metrov, največja višina pa bo 20 metrov. Ladji bodo gnali motorji, ki bodo imeli po 28.000 konjskih sil in bodo zmogli hitrost
druga močno okrepila. Dejavnost kolektiv, ki šteje 60 ljudi. Kolek-
zadruge je zapopadena v kmetij-sko-proizvajalni, poslovni in gozdarsko poslovni enoti. Poslovna okoliša sta Rob in Turjak, v Kar-
Z melioracijo več krme
V	živinorejskem obratu KZ Velike Lašče v Karlovici imajo 114 govedi, od tega pretežno mlade breje telice sivorjave pasme. Breje telice in krave molznice, teh imajo 16, bodo prodali, potem pa kupili mlade telice. Ko bodo visoko breje pa jih bodo prodali.
Naloga obrata je predvsem vzreja in prodaja rodovniške živine.
V	obeh novih hlevih lahko privežejo 200 repov. Letos jeseni bodo število živine povečali. Krme imajo, z melioracijo . zemlje na predelu med Karlovico in Borovcem, kjer so hlevi, pa jim bo omogočilo še večji pridelek. Melioracijska dela so v teku in bodo v maju zaključena. Pridobili bodo dosegli že lepe uspehe. Doslej so
iz Kočevja, Roška c. 41 — deklico 'Križaj za 21 rojstni dan želijo Marjanco, Pogorelc Alojzija, trg. "	"
pomočnica iz Slovenske vasi 22 — dečka Darija, Šilc Angela, trg. pomočnica iz Kočevja, Šeškova 5 —
'deklico Marjetko, Pirc Marija, uslužbenka iz Koblarjev 19	—
dečka Dušana, Obranovič Julijana, uslužbenka iz Kočevja, Trg ^vobode 35 — dečka Marka, Bar-Nj Štefanija iz Brega 18 — dečka Branka, Letnar Roza, gospodinja iz Kočevja, Šalka vas 36 — deklico Magdo, Pintar Silva, gospodinja iz Kočevja, Podgorska ul.
5 — dečka Vojka in Pintarič Manija, gospodinja iz Gornjih ložin dečka — Zdravka.
Umrla sta: Štimac Andrej iz Kočevja, Trg svobode 51, star 74 let in Ivačič Terezija, roj. Koprivec iz Kočevja, Rudnik-Trdnjava 26, stara 62 let.
za 25-letnico skupnega življenja I vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Štim-čevim iz Rudnika za vso pomoč.
Žalujoči:	sin Stanko z ženo,
vnuk Stanko z ženo, Jelka z možem, Andželka in Jadranka.
vse najboljše hčerki Fani in Lojzka Judež iz Rudnika.
— * —
Dragi hčerki in sestri Štefki
mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let, brata Rajko in Ivan ter ata in mama, možu Ivanu pa lep pozdrav.
_ * _
Alojzu in Sofiji Judež iz Rudnika 2 iskrene čestitke k 25-letnici poroke.
Knavsov!
ZAHVALA
Ob britki izgubi naše mame
Marije Klun
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v trpljenju stali ob strani, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
Klunov!, Kočevje
Ribnica
Umrla sta:	Petrič Miroslav,
urar iz Ribnice 150, star 58 let in Bravič Frančiška roj. Intihar, gospodinja iz Goriče vasi 22, stara 22 let.
KOSTEL
Rodili sta: Rauh Ljudmila, gospodinja iz Vasi 3 — dečka Jožeta in Klarič Alojzija, gospodinja iz Krkovega nad Faro 6 — dečka Viljema.
SODRAŽICA
Rodili sta: Pirc Frančiška, gospodinja iz Žimaric — deklico parijo in Košmrlj Pavla, gospodinja iz Zamosteca — deklico Darinko.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega sina in brata
Janeza Rožanca
se iskreno zahvaljujemo vojnemu odseku Kočevje, kapetanu Blago-jeviču, tov. Zgoncu za poslovilne besede in vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama in- brat z družino.
PRODAM
Prodam dobro ohranjen moped NSU po zelo znižani ceni.
Smrekar, Gorenja vas 59 pri Ribnici
tiv se prizadeva, da bi zadruga s svojimi obra^ napredovala po začrtani poti.
Najpomembnejše dejavnosti zadruge so: živinorejski obrat Kar-lovica, pogodbeno sodelovanje, odkup plemenske in klavne živine ter kmetijskih pridelkov, odkup lesa in še nekatere druge. Za pomoč pri delu v kmetijski proizvodnji imajo tri traktorje »Ferguson« s priključki. Zadruga ima tudi tovorni avtomobil.
330 milijonov dinarjev realizacije vseh zadružnih dejavnosti v lanskem letu nam pove o gospodarski moči laške zadruge. Njeno gospodarstvo pa se iz leta v leto krepi.
Vsi finančni posli trgovanja zadruge z zadružniki se odvijajo potom obračunskih knjižic. Tudi hranilna služba se vedno bolj uveljavlja. Hranilne vloge znašajo že blizu deset milijonov dinarjev.
V pogodbenem sodelovanju so
18 ha travnikov.
Začeli so tudi z arondacijo zemlje in odkupom od privatnikov. Doslej je arondirane okrog 7 ha površin zemlje na kompleksu med Karlovico in Borovcem.
Živina je lepo oskrbovana. V hlevih vlada čistoča in red. Štiričlanski kolektiv se trudi, da je živina čim bolje oskrbovana. 1. aprila se je zaposlil na obratu kmetijski tehnik, ki je prišel pred kratkim iz Kmetijske šole. Z znanjem, ki si ga je pridobil v šoli, bo lahko veliko koristil pri napredku živinorejskega obrata.
zaključili nad 80 % pogodb predvidenega plana. V zadrugi menijo, da bodo do konca aprila, ko bodo zaključili s sklepanjem pogodb predvidoma plan izpolnili. Zadružniki sklepajo pogodbe predvsem za deteljišča, krmne rastline, travništvo in krompir.
Kmetijska zadruga Velike Lašče ima vse pogoje za nadaljnji napredek. Z nastopom novih kmetijskih kadrov, s sodelovanjem celotnega kolektiva zadruge in pomočjo ter sodelovanjem zadružnikov bodo lahko letos dosegli še večje uspehe kot v preteklem letu.
“Novice« - glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica, “tiaja In tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta telefon uredništva in uprave I,« Naročnina je 500 din, polletna «50 din in jo je treba plačati v ! ?M>reJ. Za inozemstvo 1000 din oz. :L?”erlake dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 14. do 16. aprila angleški cinemascopski film »Ključ«, 16 in 17. aprila matineja ameriškega barvnega filma »V pomladi življenja«, od 18. do 20. aprila francoski cinemascopski film »400 udarcev«, od 21. do 23. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Edil Duchin«, 23. aprila matineja nemškega barvnega filma »Povest o malem Muku«.
SVOBODA, Rudnik:	15. in 16.
aprila angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«, 22. in 23. marca italijanski barvni film »Poslednji raj«.
RIBNICA: 15. in 16. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Zbogom orožje«, 22. in 23. aprila sovjetski barvni film »šofer po sili«.
SODRAŽICA:	15. in 16. aprila
nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«, 22. in 23. aprila ameriški film »Dvanajst jeznih mož«.
LOŠKI POTOK: 16. aprila italijanski barvni film »Senso«, 23.
Cepljenje proti otroški paralizi
V TEDNU OD 17. DO 21. APRILA T. L. BODO V OBČINI KOCEVJE PREJELI DRUGO DOZO CEPIVA PROTI OTROŠKI PARALIZI VSI OTROCI ROJENI OD 1. JANUARJA 1949 DO 1960, KI SO V PRVI POLOVICI MESECA MARCA 1961. LETA ŽE PREJELI PRVO DOZO CEPIVA PROTI TEJ BOLEZNI.
CEPLJENJE SE BO IZVEDLO PO RAZPOREDU, KI JE BIL OBJAVLJEN V 10 ŠT. NOVIC DNE 5. MARCA T. L. TUDI TOKRAT SE BO CEPIVO DAJALO SKOZI USTA, ZATO NAJ OTROCI OZIROMA STARŠI OTROK PRINESEJO NA CE-PIŠCE TUDI ŽLIČKO. PROSIMO STARŠE OTROK, KI SO ZA CEPLJENJE OBVEZNI, DA SE TOČNO DRŽIJO V RAZPOREDU DOLOČENIH UR.
ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE
Osnovno vodilo pri gradnji takih velikanov je rentabilnost. Analize in proračuni kažejo, da bosta velikanki za 30 odstotkov cenejši kakor pa so tankerji s 45.000 registrskimi tonami.
ŠKOT OSTANE VEDNO ŠKOT
Za en funt se je v Londonu mogoče pol ure peljati s helikopterjem. To je zvedel tudi neki Škot. S pilotom sta sedla v helikopter in se odpeljala. Toda ne dolgo. Komaj deset minut. Letalo se je zapletlo v veje nekega visokega drevesa in padlo na tla. Škot se je ves popraskan in raztrgan izkobacal iz razbitin in se vrnil v mesto. Dve uri je hodil. Ko je prišel na letališče, je zahteval, naj ga peljejo še dvajset minut, ker je plačal celo vožnjo.
KAR JE PREVEC, JE PREVEC
Predsednik nekega kolhoza v bližini Minska (Bela Rusija) so obsodili na tri leta zapora, ker je ponarejal podatke. V svojem letnem poročilu je namreč zapisal, da je dal njegov kolhoz v preteklem letu tri milijone jajc, vendar so ugotovili, da ima kolhoz le devet kokoši. »Kar je preveč, je preveč!« se je na razpravi raztogotil sodnik.
NA MARSU SO OCEANI
Mars ni več tako neznano nebesno telo, kakor je bilo še do nedavnega. Mnoge dosedanje predstave o njem so se spremenile. Z najpopolnejšimi sodobnimi aparati in metodami niso mogli odkriti na njem vodne pare, vendar je sovjetski znanstvenik prepričan, da je na tem planetu prav toliko vode kakor na Zemlji, če ne še več. On trdi, da je Mars pokrit z ledom in da so pod tem pokrovom oceani, ki utegnejo biti globoki 15 do 20 kilometrov.
PIŠCETA brez koklje
Na Čilovičevem dvorišču blizu Drniša imajo kokoš, ki si je privoščila »razkošje« in nesla jajca kar na gnoju pred hlevom. Tega domači niso vedeli. Nekega dne so piščanci pričivkali pred gospodinjo. Ker je bila kokoš vedno na paši ni nikoli kazala obnašanja koklje, se jim je čudno zdelo. Ko so v gnoju našli lupine, se jim je posvetilo. Gnoj je bil ravno toliko topel, da so se zvalili piščanci.
aprila francoski film »Ogledalo z dvema licema«.
VELIKE LAŠČE: 15. in 16. aprila norveški film »Devet življenj«, 22. in 23. aprila francoski film »Kalna voda«.
DOBREPOLJE: 15. in 16. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Wichita«, 19. aprila ameriški film »Zgodba o dveh mestih«, 22. in 23. aprila ameriški barvni cinemasc. film »Arrive-derci Roma«.
PONIKVE:	20. aprila ameriški
film »Zgodba o dveh mestih«.
KOČEVSKA REKA:	15. in 16.
aprila franc, barvni film »Moj stric«, 19. aprila ameriški film »Dama iz Šanghaja«, 22. in 23. aprila ameriški film »Zgodba o dveh mestih«.
PREDGRAD: 15. in 16. aprila italijanski barvni film »Odisej«,
22.	in 23. aprila mehiški film »Upor obešencev«.
OSILNICA: 16. aprila jugoslovanski film »Dalmatinska svadba«,
23.	aprila jugoslovanski film »Deveti krog«.
SOBOTA - 15. APRILA
5.00—8.00 Dobro jutro! — 5.25
—	5.45 Nekaj domačih — 8.05 Glasba ob delu — 8.25 Nekaj Chopinovih valčkov in mazurk — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Priljubljene popevke — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Hammond orgle — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Ansambel Milana Stanteta
—	12.15 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pozdravlja vas Kmečka godba — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Majhna prodajalna plošč — 16.40 Mladinski me-
šani zbor — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Francoske popevke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 V planiški koči — 18.45 Okno v svet —
19.00	Obvestila in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Po domače... za uvod v sobotni večer — 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja zaše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu
NEDELJA — 16. APRILA 6.00—6.30 Veder jutranji po-zdra! — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Iz albuma skladb za otroke — 9.15 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40 Ivan Matečič — Ronjgov: Roženice —	10.00 Še
pomnite, tovariši... 11.10 Bruno Bjelinski: Serenada za trobento,
klavir, godala in tolkala — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del — 15.30 Nekaj priljubljenih arij — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Valčki v izvedbi velikih orkestrov — 16.40 Peli ser jih mati moja — 17.00 Za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra — 18.20 Koncert za harfo in orkester — Kovačiča s pevci — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnjaku — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.05 Od danes in včeraj...
Številka 1(»
Tečaji iz higiene živil
V mesecu marcu so bili v Kočevju organizirani štirje tridnevni tečaji za delavce, zaposlene v gostinskih obratih in obratih množične prehrane. Ti tečaji in izpiti so za vse osebe, ki so zaposlene v proizvodnji in prometu z živili, obvezni. Tečaje je redno obiskovalo 114 tečajnikov. Pretežna ve-
Tečajnikl so bili disciplinirani in so predavanjem sledili z zanimanjem. Pri izpitih je večji del tečajnikov pokazal solidno znanje, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so imeli popravni izpit. Najšibkejši bodo morali tečaj ponavljati.
Predavatelja na vseh štirih tečajih sta bila dr. Ana Kraker iz
KARLOVICA
Invalidsko podjetje »Soča« iz Ljubljane namerava odpreti v Karlovici obrat, kjer bi izdelovali kovinsko-lesne izdelke za opremo bolnišnic. Prostor za obrat je na razpolago v bivšem zadružnem domu.
GREGOR
SKJPIWNCSINI fdasut
Venera je najbolj skrivnosten planet našega sončnega sistema. Se vedno ne vemo, kaj se dogaja za njeno megleno zaveso. Podatki, ki jih posedujemo, so mnogo preskromni, da bi s Vettčri lahko povedali kaj več. Po velikosti je malo manjša od zemlje, njeno leto pa znaša le okoli 225 dni.
Niti najboljši teleskopi nam ne morejo odkriti površine, ki je obdana z gostimi oblaki. Zato niti ne vemo, koliko časa trajata na Veneri noč ali dan. Ruski astronom Bjelopolski je pred desetletji zračunal, da traja Venerin dan 34 ur, medtem ko trdi amerikanec Piker-nig, da je dolžina dneva na Veneri 61 ur. Francoz Dolfiz pa pravi, da je dan na Veneri" enak njenemu letu, to je kar 225 dni.
Najnovejši podatki pa predpostavljajo, da traja Venerin dan naše tri in pol dni, če se vrti od vzhoda proti zahodu, drugače pa sedem dni.
Domnevajo tudi, da so oblaki okrog Venere strupeni plini. Po mnenju sovjetskih astronomov ni atmosfere. Temperatura je čez dan okoli 350 stopinj. Nekateri trdijo, da je ve-
čina površine pod vodo. če je temu res tako, potem oceani dobesedno vrejo. Kisika utegne biti tisočkrat manj kot na zemlji. Venero raziskujejo z radijskimi valovi. Moč le teh da slutiti na Veneri strašne nevihte, ki divjajo pod temnim meglenim morjem. Te nevihte naj bi bile tisočkrat hujše kot naše na Zemlji.
Vse kaže, da je Venera sila negostoljuben planet. Tja potuje sovjetska vesoljska ladja »Venusik« ki naj bi že v začetku maja posredovala na zemljo številne podatke. Pravijo, da so zvezo z njo sicer izgubili, vendar pa upajo na ponovno vzpostavitev.
Rusi pravijo, da bodo še pred koncem tega stoletja potovali tudi ljudje. Vendar če jih tam čaka res vse tisto, kar napovedujejo ugibanja, tam ne bo prijetno. Ljudje bodo morali biti zavarovani proti neznosni vročini, vso zalogo kisika bodo morali nositi seboj. Vprašanje je tudi, če bodo sploh lahko stopili na Venerino površino. Skratka, same neprijetne stvari, ki jih bo mogoče razjasnilo poročilo z Venere v mesecu maju.
Prosvetno društvo »Slemena« je v nedeljo 9. aprila uprizorilo v prosvetnem domu na Gregorju igro »Ljubezni in morja valovi«. Igra je lepo uspela. Prizadevni slemenski igralci zaslužijo vso pohvalo.
Prosvetno društvo »slemena« je med najboljšimi v ribniški občini.
Za smeh
Ribničan je skočil z voza, da pobere rešeto, ki je padlo na tla.
Mimo pride študentka in vzklikne:
»AT je mršav ta konj!«
Ribničan jo premeri od pet do glave in zavrne:
»Bul naj ku ti!«
V
VREME
S
Nestalno vreme s pogostimi padavinami. Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 19. aprila.
čina tečajnikov je bila iz Kočevja, nekaj privatnih gostilničarjev pa je bilo tudi s terena.
Sramotni steber
Predgrad je največja vas, ki stoji prav sredi Poljanske doline. Naš dopisnik Jože Šmalcelj ve veliko povedati tudi o starejši zgodovini teh krajev.
V nedeljo sem ga obiskal. Ob-! stala sva pred čudnim stebrom, ki1 stoji na prostoru pred bivšim gradom oziroma sedanjim zadružnim domom. V višini glave je še sedaj vzidana železna veriga. Pripovedoval je, da je to sramotni steber, kamor so privezovali obsojence v Auerspergovem gradu. Zrazen je bilo oblastno sodišče.
Od tedaj je minilo že 106 let. Tedaj pa se je gosposka z uradi vred preselila v Črnomelj. Kamen je ostal. Ostni* So tucM ostanki vislic. ki so na gmajni za gradom le dobro vidni.
Predgrad je bil v tistih Časih thalo Mestece, ki je imel svoje sodišče, zdravnika, lekarno in vse druge urade. Tudi živiljski trg je bil urejen v tem času.
Ljubljane in sanitarni tehnik Sile Franc iz Kočevja. V izpitnih komisijah pa so sodelovali še zastopniki ObLO Kočevje, zastopnik gostinske zbornice, v zadnjem tečaju pa tudi upravnik zdravstvenega doma Kočevje.
Pričakujemo, da Sodo tudi ti tečaji doprinesli svoj del, da bodo naši gostinski obrati in obrati množične prehrane čimpreje dosegli v pogledu higienskega režima tisto višino, ki je za te obrate zaželjena, pa tudi nujno potrebna.
Jbometne, ne&teče To neradi 9|edam(>
VOZIL JE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Prejšnjo nedeljo je ob 13. uri popoldne vozil Zidar Alojz iz Dvorske vasi osebni avtomobil znamke Opcl-Rekord iz Kočevja proti Ribnici. Na odseku ceste pri Mrtvicah je na ravni cesti zavil iz ceste in se zaletel v drevo. Na vozilu je povzročil večjo materialno škodo. Odpeljal je naprej in na ta način nameraval prikriti nezgodo.
Pozneje so prometni organi ugotovili, da je voznik vozil brez vozniškega dovoljenja. Prav je, da se zoper takšne voznike podvzamejo strogi ukrepi.
K. A.
NEPRIMERNA HITROST
Prejšnjo soboto dopoldne je prišlo na cesti Struge-Mala gora do težje prometne nesreče.
Traktorist G. I., ki je zaposlen na KU Mlaka je navedenega dne vozil prikolico žagovine z traktorjem Steyer iz Dobrepolja na Mla-
ko. Ker je v ovinku vozil z neprimerno hitrostjo je začelo traktor zanašati naprej na levo, nato pa na desno stran, dokler se traktor in prikolica nista prevrnila.
Traktorist je bil težje telesno poškodovan, na vozilu pa je škode približno 75.000 dinarjev.
IZ NEZNANIH VZROKOV
Na Reški cesti se je zgodila v nedeljo okrog 24. ure težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila »Zastava« 600 D, P. V. je vozil iz Livolda proti Kočevju. Ko je pripeljal v bližino podjetja Kleparstvo je iz neznanih vzrokov zavil na skrajno levo stran ceste. Od tu ga je zaneslo preko roba na travnik, po katerem je vozil še 17 m. Z prednjim delom je nato zadel naravnost v betonski steber ob stranski cesti, ki pelje proti Kleparstvu.
Voznik P. V. je dobil težje poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Škodo na avtomobilu so ocenili na približno 250.000 dinarjev.
Iz Predgrada
V nedeljo je imel zadružni svet v Predgradu svoje redno zasedanje. Govorili so o vseh gospodarskih vprašanjih tega dela Kolp-ske doline. Ponovno so odobrili Kulturno prosvetnemu društvu v Predgradu znesek 150.000 din za ureditev kinoprojektorja na cine-mascopski sistem.
— * —
Zadružniki in prebivalci Predgrada že dolgo želimo, da bi zadružni dom, ki smo ga urejali tudi s prostovoljnim delom, enkrat uredili tudi zunaj. Vse kaže, da se bo naša želja uresničila. Pesek za ureditev fasade so že začeli voziti. Tudi delavci podjetja Inštalacije iz Kočevja urejujejo vodo-
vod in sanitarne naprave v domu, ki služi v mnoge svrhe. V njem so urejeni šolski prostori, krajevni urad, prostori kmetijske zadruge, trgovina in kinodvorana.
Nihče se ni zmeni, da bi popravil cestni požiralnik, ki zija na cesti pred zadružnim domom. Ta predstavlja veliko nevarnost predvsem za kolesarje in motoriste. Pred kratkim je vanj zavozila M. M. iz Predgrada in se na srečo potolkla le po nogah. Tudi neki hr-vatski motorist je nevede zavozil vanj in se skoraj ubil. Skrajni čas je, da odgovorni cestni organi to stvar uredijo.
S. J.
zanese skozi Salko vas, vidi, da se prebivalci trudijo, da bi okolico stanovanjskih hiš lepo uredili. Sedaj, ko so primerno popravili tudi cesto, ki pelje skozi vas, bi bilo stanje zadovoljivo če...
Skoraj sredi vasi ob cesti proti Željnam zeva jama polna smrdljive brozge, po smeteh pa brskajo kokoši in otroci, ki radi zaidejo vanjo. Prav ta luknja Šalki vasi in njenim prebivajcem ni v ponos. Le malo truda bi bilo treba in na istem prostoru bi zraslo otroško igrišče ali majhen park, ki bi še poživel prijetno okolico.
Mogoče bi na pomoč priskočil tudi Rudnik. Jalovina, ki se sedaj odlaga na drugih mestih v neposredni okolici, bi lahko že v najkrajšem času pokrila tisto, kar v Šalki vasi neradi gledamo.	-ar
»Novice« rad prebiram
V Vašem listu bi se rad zahvalil' starem Mustavar iz Ponikev za« naročilo »Novic«, ki jih redno prejemam. V njih je mnogo domačih'« novic, katere nas, ki živimo dru— god, zares zanimajo.
Lep pozdrav staršem in kolektivu »Novic«. Vinko Mustavar iz Gornjcg Banata
Službeni opravki so me skupaj z delovnim tovarišem v ponedeljek pripeljali tudi v Ribnico. To je znan in lep kraj bodisi po šegavosti ljudi, suhi robi, bodisi po prispevku, ki ga je dal ta kraj in njegovi prebivalci v času NOV.
S takšnimi občutki sem tudi ta dan prišel v Ribnico in pozno popoldne zavil v gostilno »Pri Ribničanu«. Povprašal sem za sobo, kjer bi s tovarišem prenočila. Mislim, da je bil upravnik. Dejal je, da ima sicer sobo z dvema posteljama, vendar nama najbrž ne bo po godu. Pri tem se je dvoumno nasmehnil. Uslužbenka naju je pospremila v drugo nadstropje in odklenila sobo številka 13.
Nesrečna številka sem pomislil. Skromen kot človek na potovanju mora biti, sem pogledal v sobo. »Dobra je«, sem dejal. »Glavno, da je vzglavnik mehak.« Nato sva v neki sobi, kjer so bila tri dekleta, ki so naju čudno pogledovala, izpolnila prijavni karton, plačala po 150 dinarjev in odšla na trg po opravkih. »Škoda, da nisem na-
pisal, da sem iz dežele culuka-frov« sem dejal, »ker ni od naju nihče zahteval niti osebne izkaznice in se prepričal, če so najine navedbe točne. Toda kaj bi se človek po nepotrebnem razburjal, ko se tudi brez tega spi še bolj udobno.«
Zvečer sva se vrnila, spodaj v isti gostilni, še kar dobro povečerjala, niti ni bilo preveč drago, in odšla v najino sobo — št. 13.
Odgrneva odejo. Toda, saj to ni mogoče. Rjuhe zmečkane, očevidno poležane od gostov, ki so tu nočili pred nama. Na rjuhah drobtine, pepel od tobaka, dlake, na namiznem prti čiki, v umivalni skledi pod posteljo pomočeni cigaretni ogorki, pod stropom prameni pajčevine, brisača umazana. Več nisva gledala. Res da 150 din za osebo ni veliko, vendar kje danes piše, da so gostje za to ceno dolžni prenesti takšno nečistočo, umazanijo in končno tudi neodgovornost.
Torej tako poslujejo celo nekateri socialistični gostinski obrati. »Tako se pa ne gremo«, sem dejal in odhitel v sobo, kjer
sva prej izpolnila prijavnice iru od tovarišice zahteval, da pride* stvar pogledat upravnik. Toda* začudena nama je dejala, d* upravnik za to stvar ne sme vedeti. Ponudila nama je drugo sobo, »kjer je boljše« za tristo dinarjev na osebo. Pristala sva-Z jutra j sva si sobo ogledala pr 'v dnevni svetlobi. Spet cigaretni-ogorki po podu, pod posteljo celo cigare, papir, na omari za prst debelo prahu, za pečjo skladišče* odpadkov, okna zaprašena in še" marsikaj.
Odšla sva jezna in razočarane-’ nad dejstvom, da doslej ni bil<> še nikogar, ki bi se uprl in javno kritiziral takšno stanje v ten* socialističnem - gostinskem podjetju.
Na postaji LM, kjer sem bi# po opravkih, so mi dejali, da j® takšno stanje že vsakdanje.
Tu sem tudi odkril prijavnice, ki naj bi jih s kolegom napisal* prejšnji večer. Najina pisava te# ni bila, podpis pa je bil zel® slabo ponarejen.
In kaj mislite o tem drugi.. • Milan Kranjc Ljubljana
»Ali mislite, da ni ubila Beverly Bondove?«
»Ne vem, kaj naj mislim, nekaj pa presneto dobro vem: ničesar ni bilo med Beverly Bondovo in menoj. Ničesar!«
Gray je vprašujoče stisnil obrvi in se zagledal v suhi obraz. »Zakaj naj bi Eileen mislila, da je kaj bilo?«
Pollard je zamahnil z roko. »Kdo bi to vedel! Vzroka ni imela. Najbrž se ji je zmešalo.«
»Ali ste sploh poznali to dekle?«
»Na videz že, kdaj pa kdaj sem jo videl. Prikupna je bila, včasih sva se videla v lokalu, vendar nisem govoril z njo vse do sinoči.« Pollard si je šel z roko čez oči. »To je res, čeprav ■e zdi neverjetno.« Potem je na dušek zvrnil kozarček. »Tako naglo je prišlo vse skupaj. Eileen je bila vedno malce lahkomiselna, zato je tudi Imela vrsto težav. Seveda nobene take... In sdaj govori o meni... Le kako si je mogla izmisliti kaj takega? Fantastično!« je še dodal, s pogledom ujel natakarja in pokazal na svoj prazni kozarec.
Gray ga je tiho opazoval. Ni se mu mudilo z vprašanji. Morda govori Pollard resnico, je pomislil, ali pa tudi ne, zato bo najbolje, če za začetek samo poslušam, vsaj dokler je tako zgovoren.
»Mnogo dobrega ste storili moji Eileen,« je Pollard rekel Grayu. »Zdaj se mi je prvič ponudila priložnost, da se vam lahko zahvalim. Nekam opomogla si je, odkar je zahajala v vašo ordinacijo. Saj veste, zame to veliko pomeni. Upam, da jo bomo nekako Izmazali iz zagate, v katero je sama zlezla, potem pa boste nadaljevali in uspešno zaključili svoje delo.«
»Nekaj bom naročil, sicer me bo od lakote konec,« je rekel Gray. »Pa vi?«
»Nisem lačen,« je Pollard odkimal. »Pred nekaj urami sem jedel, mislim, da je bil zajtrk. Skoraj vso noč smo bedeli, potem pa tole...« Spet si je s prsti pritisnil na oči. »Morda sem sebičen, vendar vam moram povedati. Prav zdaj ta nerodna reč! Prav zdaj se v javnosti potegujem za višji položaj...«
»Razumem. To je res nerodno,« je Gray moral nekaj reči.
»Saj veste, nikomur ni všeč, če ga v odločilnem trenutku vlačijo po zobeh. Naj živi človek še tako spodobno, zlobni ljudje vedno kaj najdejo na njem in potem vse skupaj napihnejo v listih.«
Ker se je Gray samo nasmehnil, je Pollard nadaljeval. »No, saj se ne grizem preveč zaradi tega. Eileen je temeljito posegla v moje življenje, prav zato sem se odločil, da bom presedlal na politiko. Kmalu potem, ko sem jo spoznal, sem se na lepem vprašal, kaj sem pravzaprav osebna dosegel v življenju. In odgovor: dotlej nič.«
Natakar je prinesel pijačo. Gray je videl, fla se je Pollardu rahlo tresla roka, ko je nesel kozarec k ustom. »To sem vam moral povedati,« je Pollard nadaljeval svojo pripoved. Eileen bo treba nekako izmazati. Nič ne de, če je govorila o meni to ali ono. Opustil bom misel na kandidaturo, zdaj je treba rešiti Eileen.«
Nenadoma se je miza stresla. »Oprostite zamudi,« se je oglasil advokat Quine, velikan s širokimi pleči in sivimi lasmi. »Kar nadaljujte,« je rekel Grayu, ki je odložil vilice, da bi mu stisnil roko.
Advokat Quine je vzel iz žepa zvezek in pero. »Najprej bi bilo najbolje, če bi mi ponovili zgodbo o Eileen, kakor ste jo njenemu očetu povedali po telefonu.«
Gray se je nekaj obotavljal, zato ga je advokat pogledal od strani. »Zdi se, da vas ni volja govoriti. Vendar bi mi lahko povedali vsaj toliko, kot ste njenemu očetu.«
»Lahko vam povem tudi tisto, kar je rekla kapetanu Zuckerju, zdi pa se mi, da so zbrali nekaj reči, ko o njih nimam po^ma. Nekaj se je zgodilo...«
Quine se je naslonil na mizo in pazljivo poslušal. Le kdaj pa kdaj si je kaj zapisal. Ko je Gray povedal do konca, se je advokat Quine obrnil k Pollardu:
»Kaj se je pravzaprav zgodilo sinoči v klubu?«
Pollard je živčno vrtel kozarček med negovanimi prsti. »Najraje bi sicer molčal,« je začel.! 6 »Ker pa je bilo precej prič in bo vsa reč prišla na dan, je bolje, če povem. Eileen se je srdito pričkala z Beverty Bondovo.«
»Povejte, kako je bilo,« je rekel Quine s svo-jim močnim basom.
»Z Eileen sva se zmenila, da se bomo dobili v Srebrni copati s prijateljema, z zakoncem* Mary in Jim Donnelly. Malo sem zamudil. KO sem vstopil, je bil Jim sam pri mizi. Rekel je. da so sedeli in pili, Eileen pa je zbadala plavo-laško pri sosednji mizi. Eileen se je zelo razbil-rila. Stopila je k Beverly in jo zmerjala od blizu. Izprva je govorila tiho, da nihče ni slišal, kaj je rekla. Nekaj časa sta se skoraj šepetaj® pričkali,, potem pa so Eileen polile solze. Stekla je proti garderobi. Mary Donnelly je šla za njo. Zato je bil Jim sam, ko sem vstopil.«
Pollard je strmel v kozarec pred seboj, potem pa je nadaljeval, kakor da brska po spomini! za podrobnostmi:
»Nekaj minut sva čakala, potem pa sem Bondovo vprašal, kaj je bilo. Ni hotela govoriti, povedala je le, da je Eileen ali pijana ali pa sl nekaj narobe razlaga. Bal sem se, da se bo prepir nadaljeval, ko se bo Eileen vrnila, zato sen# Bondovi rekel, naj gre domov in da ji bom j»# plačal taksi. Pospremil sem jo do vrat in poklical taksi, s katerim se je odpeljala. Ko sem s® vrnil v lokal, sta Eileen in Mary že sedeli Pr* Jimu. Eileen ni hotela povedati, ‘ kaj je imela £ Bondovo. Kasneje mi je Mary povedala, da tudi ona ni mogla ničesar izvleči iz Eileen. Potem s® mi sporočili, da je nekdo po telefonu naročil' naj brž pridem.«	,
Utihnil je in pogledal oba poslušalca. »Mora* sem na letališče. V zvezi s kampanjo, vesta. Eileen je rekla, da ne bo šla z menoj. Donnellyjev0 sta povedala, da sta jo okoli enajstih pospremil* do taksija. Mislila sta, da je namenjena domov.-
(Se nadaljuj6*