Ameriška Domovina NO. 90 •. , Jt'e »M SPIMT UM9UAQ9 ONUT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 7, 1969 MORNING NCWSPAPUBfi STEV. LXVII — VOL. LXVII Pompidoujev up rasle Novi grobovi ---- George Zot Levičarji se niso mogli zedi- v petek, 25. aprila, je po kraj-oiti na skupnega predsed-'šem bolehanju umrl rojak niškega kandidata, posta- George Zot, 3103 W. 73 St., star vili so kar tri, katerih no- ^et- N°jen ie bil v Rakitni na hoden pa ni Pompidouju Dolenjskem. V Ameriko je prišel zelo mlad že leta 1894, in se nevaren PARIZ, Fr. — V francoskih Mitičnih krogih niso pričakova-h> da bo voditelj neodvisnih republikancev Giscard d’Estaing k>ko hitro podprl kandidaturo oivšega ministrskega predsednico G. Pompidouja za predsedni-Co republike. Niso namreč poza-da DeGaulle in Giscard ni-sta bila zadnje čase prijatelja, ok-oravno Je bila Giscardova sbanka neodvisnih republikan C(?v v koaliciji z DeGaullovo stranko. Gba državnika sta se sprla ra-1 politike, nakar je Giscard zapustil vlado. Spor je pa šel tako daleč, da je Giscard dal pri zad-Jllem referendumu svojim pri-^oršem navodilo, naj glasujejo Proti DeGaullovim predlogom. ° je bil najbrže glavni vzrok, zakaj je De Gaulle zgubil volivko bitko. Mož se je prezgodaj -'Omeril svojemu koalicijskemu Zvezniku. Poskus levičarskih strank in upin sporazumeti se za skup-ne&a predsedniškega kandidata Propadel. Komunistična par-ba> ki je najboljše organizira-^a> je imenovala za svojega kantata 72 let starega J. Duclosa, ‘ °cialistična stranka G. Defer-ICa> župana Marseillesa, Združe-na socialistična stranka pa Mi-c Ga Rocarda, 39 let starega javnega urednika, ki ga komaj ao izven stranke pozna. Ločen nastop levičarskih ^rank je okrepil položaj G. v 0rr,Pidouja, ki utegne zmagati ^ Pri prvih volitvah 1. junija s P da dobi absolutno večino Seh oddanih glasov. Politika do držav karibskega morja naj ostane nespremenjena Washington, d. c. — že k nson je imenoval posebno Grr»Sjj0 strokovnjakov, ki naj lij.°tovi, kakšna naj bo naša po-j^.1 "a v Karibskem morju. Ko-o^sba je svoje delo končala in - ^avda poročilo. To ne svetuje Pob svtenih posebnih sprememb, Pos UW ^a' ^aaa dežela naj ne Wkjer z orožjem, tudi ave orožja v katerikoli obli-dar^ C>odo zelo pičle. Gospo-ha' a blokada Castrove Kube darsk^ane ae V veLavb Gospo-Žav a Pomoč posameznim dr-]^r 1X1 naj se nanaša na kon-,ne Glje. Republika Haiti naj ler °Liva nobene podpore, dok-Vaiiearri vl&da diktator dr. Du-r' ^odpiranje posameznih naj se vrši v okviru dosegi1 zneskov. t0^aSa dežela podpira to pod-Piil;0 S kupnim zneskom $109 C)oJ0nov na let°. od tega dobi lijonlnikanska republika $94 mi- 0koli°I’ VSe ostale države pa le $15 milijonov. Poročajte domače vesti! naselil v Clevelandu. Leta 1902 se je poročil. Žena mu je umrla leta 1951. Zapustil je še živeče otroke Mary, por. McCauley, Rose, Julijo in Henryja. Bil je član društva Katoliških Boršt-narjev Baragov dvor. Pokopan jc bil 28. aprila na pokopališču Sv. Križa na zahodni strani mesta. Anthony F. Zakrajšek Včeraj popoldne je nenadoma doma umrl Anthony F. Zakrajšek z 20100 Nicholas Ave., preje z 977 Addison Rd., star 57 let, rojen v Clevelanda. Umrli v družini so starši Alois in Mariana roj. Perusek, bratje John, Alois in Albin. Pokojni je zapustil ženo Mary, roj. Baitt, sina Roberta A. in Thomas A., hčer Patricio Heth, brate Louisa, Franka, Josepha, Edvvarda in Theodora, sestro Anno Kuhel. Bil je član Dvor Baraga C.O.F. in Sv. Imena pri Sv. Kristini. Delal je pri Steel Improvement Co. Pogreb bo v petek ob 9.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Zdravko Valentin Slak Včeraj ob pol treh zjutraj je umrl v otroškem oddelku University bolnišnice na Adelbert Rd. Zdravko Valentin Slak, dveletni sinček Antona in Stanislave Slak, roj. Hue, 18316 Reese Rd. V bolnišnici je bil vse od meseca januarja. Rojen je bil v Clevelandu. Poleg staršev zapušča tudi brata Antoiia. Pogreb co iz Grdirovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj ob 9.30 na pokopališče Kalvarija. Louise Glavan Včeraj je nenadno preminula na svojem domu na 9515 St. Catherine Avenue zadeta od srčne kapi 61 let stara Louise Glavan, roj. Srebernak v Clevelandu, žena Antona, mati An-thonyja, Louise Rhinehart (Fla.), Rose Mary Krajnik (Mich.) in Bernadette Tamaro, 15-krat stara mati, sestra The-rese Kastelic, Angele Antosh, Guv. N. A. Rockefeller začenja svoje obiske v Latinsko Ameriko Na treh potovanjih bo nju-jorški guverner obiskal vse članice Organizacije ameriških držav. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je 14. aprila povedal diplomatom Latinske Amerike, da je naprosil guvernerja N. A. Rockefellerja, naj v njegovem imenu obišče vse države Latinske Amerike, članice OAD. Guverner Roosevelt je med tem napravil načrt za potovanja. Potovanja bodo bolj poslovnega kot diplomatskega značaja. Guverner bo sicer vzel s seboj celo vrsto gospodarskih in diplomatskih strokovnjakov, toda povsod, kjer se bo ustavil, se bo pokazal javnosti le takrat, kadar bo to, neobhodno potrebno. Ves čas bo namenjen posvetovanjem in nabiranju informacij. Rockefeller ne bo vzel s seboj nobenih načrtov, ne do dajal nikomur nobenih obljub, ne bo nikjer zahteval obveznih izjav. Njegova pot bo torej nova vrsta diplomacije: manj formalnosti, manj javnih nastopov, zato pa tem več strokovnih pogovorov. Rockefeller je razdelil štiri potovanja takole: 11.-19. maja bo obiskal Peru, Ekvador, Bolivijo, Kolumbijo, Trinidad in Tobago; 16.-25. junija se bo mpdil v Braziliji, Paragvaju, Urugvaju, Argentini in Čilu; 29. junija do 6. julija ho pa v Venezueli, Haitiju, Dominikanski republiki, Jamajki, Barbadosu in Gvajani. Rockefeller je obiske nalašč razdelil tako, da bo po vsakem obisku lahko po 10 dni doma opravljal v Albany guvernerske posle. Sen. John J. Williams guv. Jamesu A. Rhodesu WASHINGTON, D.C. — Sen. John J. Williams, vodilni republikanec v senatnem finančnem odboru, je ponudil guv. J. A. Rhodesu senatno preiskavo v zvezi z obtožbami časopisa Life. Ta je v članku, objavljenem v zadnji številki, trdil, da je guverner uporabljal denar iz voliv-nih in drugih političnih skladov za svoje osebne namene. Teh “dohodkov” J. A. Rhodes baje ni prijavil in ga je zato zvezna davčna uprava prijela in je moral nato plačati naknadno v davku in kaznih okoli $100,000. Senator J. J. IVilliams je k temu pripomnil: če je vse, kar je navedeno v časopisu, res in bi bil jaz guv. Rhodes, bi dirjal v kako luknjo in se skril. Nato je znani senator Williams dejal: “Če bi časopis natisnil kaj sličnega o meni in ne bi bilo res, bi jaz bil kmalu lastnik časopisa. Poleg tožbe časopisa bi napel vse sile, da bi staknil vir tega.” Rotacija med češkimi in slovaškimi komunisti PRAGA, CSR. — Kpt je znano, je moral voditelj naprednih komunistov v CSR A. Doubček zapustiti mesto glavnega partijskega tajnika in mu je režim zato dal nov posel: Dubček je postal predsednik zveznega parlamenta v Pragi. Na Dubčkovo mesto v partiji je prhel glavni tajnik slovaške Komunistične stranke dr. G. Husak, na Husa-kovo mesto v Bratislavi je sedaj prišel tovariš Sadovski. Pustil je torej mesto predsednika slovaške vlade v Bratislavi in postal glavni tajnik slovaške komuni-nistične stranke. Mesto predsednika slovaške NIX0N PREDLOŽIL SE EN BILIJON POMOČI V HRANI Včeraj je predsednik ZDA Nixon predložil Kongresu povišanje sredstev za pomoč v hrani stradajočim za bilijon dolarjev. Pomanjkanje v hrani v ZDA je nesprejemljivo in spravlja našo deželo v zadrego pred svetom. WASHINGTON, D.C. — Čeprav so v zadnjih dneh prihajale iz Bele hiše in iz drugih odgovornih vladnih mest vesti, da zvezna vlada letos ne bo ukrenila nič večjega v boju proti pomanjkanju v naši deželi, je včeraj predsednik Nixon poslal ne-pričakonavo Kongresu predlog, naj zviša za en bilijon sredstva za pomoč stradajočim in trpečim pomanjkanje v hrani. Delitev pomoči v hrani v obliki znamk in okviru drugih programov bo dosegla 2.5 bilijona v teku enega leta. Od tega je bilo 1.5 bilijona že v zveznem proračunskem predlogu, predsednik Nixon pa hoče sedaj tega povečati še za en bilijon. Združene države podpirajo s hrano lačne po vsem svetu, razumljivo je torej, da ne morejo trpeti pomanjkanja doma, saj je stari rek “podpiranje se začne doma”. Nixon je dejal Kongre su, da je mogoče program znamk “zelo izpopolniti”. Revnim družinam je treba po njegovem zamajčiti zadostno hrano v zdravi in zadovoljivi sestavi. Najmanj je potrebno za to mesečno $100 za družino 4 članov. Predsednikov predlog predvideva, naj dobe zelo revni znam ke za nakup hrane zastonj, druge potrebne osebe pa za ceno, ki ne sme biti višja od SOG njihovega dohodka. Pomoč v znamkah za oskrbo s hrano naj bi bila po predsednikovem predlogu dopolnilo k drugim “dopolnjenim” programom socialnega skrbstva. Nixon je poslal svoj predlog Kongresu en dan pred začetkom zasliševanja o pomanjkanju in lakoti dela prebivalstva naše dežele pred senatnim odborom pod načelstvom sen. McGover-na. Resno svarilo Severni Koreji pred izzivanji WASHINGTON, D.C. — Združene države so zbrale v Japon- Francija prodala Kitajcem pšenico HONG KONG. — Francija je sklenila in podpisala s Kitajsko skem morju po sestrelitvi izvid-'pogodbo o nakupu 800,000 ton niškega letala EC-121 brodovje, pšenice. Dobavili, jo bodo letos močneje od 6. flote v Sredozem- jn v prvih mesecih prihodnjega skem morju, da pokažejo Sever-Jieta. ni Koreji, da imajo na razpolago kljub vojskovanju v za trd nastop proti1 stra2jjj Pogodba s Kanado po-] teče letos, o razgovorih za novo ni bilo nič objavljenega. „ , vlade je tako postalo prosto in Got«”« to ,, sroith potov* nanj je režim postavil tovariša | Colotko, ki je bil do sedaj predsednik zveznega parlamenta v Pragi (kjer je sedaj Dubček). Tako so vrhovi češke in slovaške komunistične stranke med seboj sklenili verigo ali rotacijo, kot sedaj temu pravijo. Ostal je' torej volk (Kremlj) sit in ovca (češki in slovaški komunisti) cela. Le ena stvar manjka: S to rotacijo niso zadovoljni ne tovariši v Pragi ne tovariši v Bratislavi. Tolažijo se pa s starim judovskim pregovorom, da “nobe- njih obveščal Belo hišo, državno tajništvo bo pa dajalo za javnost uradna poročila o njegovem potovanju. Mary Panian, Franka, Josepha, Stanleyja in pok. Johna. Pokojna je bila članica Tretjega reda sv. Frančiška, Društva sv. Reš-njega telesa, KSKJ šh 150 in ADZ št. 10. Pogreb bo iz Fer-folia pogreb, zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. dovolj sil Vietnamu njej. Poleg nastopa pomorskega odreda 71 je Bela hiša sporočila Severni Koreji tudi kar naravnost, naj ne izziva več, če noče čutiti trde ameriške pesti. Nekatere vesti iz Bele hiše trdijo, da je Nixon že zadnjič mislil pokazati “trdo pest”. Izbrani so že Doslej je Kitajska kupovala pšenico v Kanadi in delno v Av- Nixon častita 4 novim ameriškim kardinalom VATIKAN. — Predsednik Nixon je poslal 4 novim ameriškim kardinalom posebno poslanico, bili cilji, ki naj jih ameriška le-j ki jim v njej častita k njihove-tala napadejo in uničijo, in pri-^ mu novemu položaju v katoliški pravi j eno vse drugo, pa se je hierarhiji. Nixon spomnil na posledice a-meriškega odgovora na severno-vietnamski napad v Tonkin-škem zalivu in “trd odgovor” — opustil. na stvar na svetu ne traja več- dežjg ° °Llačno, toplo, možnost Pfekr, ^ajvišja temneratura “■° 80. PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Nobena desničarska diktatura nam ne da tako malo o-pravka kot diktatura dr. Du-valiera v republiki Haiti. L. 1963 mu je naša dežela odtegnila vse podpore, od takrat pa imamo mir pred njim. Ni pa bilo zmeraj tako. Dr. Duvalier je poskušal na vse načine, da pride v stik z našo deželo. Poskusi so se mu ponesrečili, ker je hotel prehitro doseči svoj cilj. Zdi se, da je sedaj ubral drugo pot. Skuša počasi pripraviti osnovo za nova pogajanja z Washingto-nom. Misli, da bi mu največ pomagalo, ako vodi tako politiko, da bo Haiti postal dežela miru in blagostanja, obenem pa ne pregrete diktature. Zato vijak dr. Duvalierove diktature vidno popušča. To opažajo v haitski presto-lici vsi najbolj na obnašanju diktatorja samega, še lani je imel navado, da je svojo palačo javno opremil z vsem, kar spominja na trdnjavo. V bli- V republiki Haiti se je življenje umirilo žini palače so stalno krožili oddelki njegove telesne straže, oboroženi do zob. V palači sami je vladal duh vojaškega režima, še celo dr. Duvalier sam je imel na svoji pisalni mizi velik revolver, ki ga je kazal svojim obiskovalcem. Bili so to časi, ko se dr. Duvalier skoraj ni pokazal iz svojega tabora, kajti drugega imena takrat njegova palača ni zaslužila. Če se je pokazal v javnosti, je bil obdan s celo divizijo, ki je predstavljala le del njegove telesne garde. Danes je to drugače. Izginil je revolver z njegove pisalne mize, izginili so tudi oklopni vozovi pred vhodom v vladno palačo. Ni več skrajno težavno dobiti vstop do diktatorja. Tudi zunaj uradnih prostorov se že upa pokazati, dela celo izlete na deželo. Hoče porabiti vsako priliko, da javnosti pokaže, da se nikogar in ničesar ne boji. Ima tudi prav. Nima več prave opozicije ne doma ne na tujem. Demokratska opozicija se je čisto razlezla, nima pomembne organizacije niti v Združenih državah. Kako malo pomeni, dokazuje usoda Duvalierovega zeta Maxa Dominika. Baje je snoval zaroto proti tastu, ki je pa bila odkrita. Max Dominik se je takrat nahajal ravno v Španiji, diktator mu ni mogel do živega, dal ga je pa obsoditi na smrt kot tudi kakih 20 drugih zarotnikov. Zarotniki niso bili postreljeni, kazen jim je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Max Dominik je ostal v Španiji, sedaj — eno leto po odkriti zaroti —, se je pa na tihem vrnil domov kar naravnost v Duvalierovo palačo. Policija še dela “nočne obiske”, toda išče le komuniste, ki so baje obnovili svojo podtalno organizacijo. So pa zelo konspirativni, jim policija ne more do živega. Razen komunistov Duvalier nikogar politično ne preganja. Ljudje v mestih in na deželi za vse to vedo. Zato živijo bolj brez skrbi, ker se ne bojijo a-retacij. Gospodarsko jim gre bolje kot kdaj preje. Seveda je ogromna večina prebivalstva še zmeraj zelo revna, kajti Duvalieru se še ni posrečilo, da bi našel pravo obliko za svojo socijalno politiko. Blagostanje dežele se je popravilo tudi radi tujskega prometa. Na Haiti že sedaj prihaja do 60,000 tujcev, predvsem iz A-merike in zato v dobi turistične sezone ne manjka dolarjev. Turizem je tako postal hrbtenica blagostanja. O politiki se seveda nihče ne razgovarja, nihče tudi ne misli na spremembo režima. Četudi vidijo, kako se diktator stara, jim ne hodi na misel, da bi debatirali o tem, kaj bo po njegovem odhodu. Kar misli ulica, mislijo tudi tuji diplomatje v Haitiju Tudi ti ne pričakujejo nobene revolucije, upajo pa tudi, da se sedanja milejša diktatura ne bo zopet zaostrila, ako ne pride kaj posebnega vmes. Pravi, da ga osebno strašno veseli, da bodo njegovi rojaki tudi na najvišji ravni lahko sodelovali pri vseh nalogah, ki si jih postavlja katoliška cerkev. Poslanica je bila prebrana pri o-bedu v Vatikanu ob navzočnosti vsega ameriškega, ki kaj pomeni v Rimu. I Iz Clevelanda in okolice Pozdrav iz Tangerja— G. Janez in ga. Lojzka Tratnik iz Calgaryja v Alberti v Kanadi sta se oglasila uredništvu AD iz Tangerja v Afriki, kjer sta se ustavila na svojem potovanju v Evropo in po njej. Pozdravljata vse znance in prijatelje kjerkoli po svetu. Sestanek— Collinwood I m p r o v ement Council ima v torek, 13. maja, ob osmih zvečer sestanek v Slov. domu na Holmes Avenue. Napaden— Rojak Joe Jalovec s 1106 E. 64 St. je bil napaden pred St. Vincent Charity bolnišnico. Napadalci so mu vzeli denarnico z nekaj drobiža. Zadušnica— V petek ob 11.30 bo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na E. 41 St. in Superior Avenue sv. maša za pok. Dorothy Arko ob 34. obletnici njene smrti. Zanimiv nastop— Jutri ob osmih zvečer bo v Areni na 3717 Euclid Avenue zanimiva borba med samimi priznanimi vodilnimi rokoborci. Nastopili bodo brata Love, Hartford in Reginald, Moose Cholak, Paul Christie in še nekateri. K molitvi— Članice Društva sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene jutri ob osmih zvečer v Ferfoliev pogrebni zavod k molitvi za pok. Loui:o Glavan. Naklade zavrnjene— Pri včerajšnjih volitvah v Parmi je bila že tretjič zapored zavrnjena v Parmi naklada za šole, prav tako je bila zavrnjena v Mentorju, East Clevelandu, Berei, Strongsvillu. V Euclidu so volivci odobrili obnovo sedanje naklade, odklonili pa so novo za povišanje plač učiteljstvu. V Youngstownu, kjer so davčno naklado v preteklosti 6-krat odklenili, so jo tokrat odobrili in tako zagotovili šolam redno poslovanje prihodnjo jesen. Samo uradni člani vlade svetovalci Nixona WASHINGTON, D.C. —- Med tem, ko so imeli zadnji predsedniki ZDA krog osebnih svetovalcev in prijateljev, katerih sodbe in predloge so upoštevali, se predsednik Nixon ozira le na svoje uradne sodelavce v sami Beli hiši in v vladi. Med temi pravijo, da imata najmočnejši vpliv tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo Finch in pravosodni tajnik Mitchell, s katerima veže Nixona osebno prijateljstvo še iz časa pred izvolitvijo. Države “ostarelih” WASHINGTON, D.C. — Po zveznih podatkih je največ upokojencev in drugih nad 65 let starih ljudi v državah Maine, Vermont in New Hampshire. Tri četrtine farmarjev MEXICO CITY, Meh. — Okoli 70% vsega prebivalstva Mehike se živi od poljedelstva. Vsi ti ži-1 ve le na nekako eni desetini površine celotne države. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Mornariški tajnik John H. Shafee je včeraj objavil, da je posebna komisija, ki je zasliševala moštvo Puebla, predložili postavitev kapitana Bucherja in poročnika S. R. Harrisa pred vojno sodišče ter manjše kazni še za nekatere druge, da pa je on to opustil, ker je posadka za svoje pregreške že tako “dovolj” trpela. SAIGON, J. Viet. — Ameriški helikopter vrste Chinook je zaradi mehanične odpovedi padel na zemljo, ko je nosil veliko število vladnih vojakov. Pri nesreči sta bila mrtva dva Amerikanca in 32 Južnih Vietnamcev, 35 drugih pa je bilo ranjenih. To je doslej v vojni v Vietnama ena največjih takih nesreč. NEW DELHI, Ind. — Tu sta se srečala na pogrebu predsednika republike Zakirja Husai-na predsednik vlade ZSSR. A. Kosygin in ameriški zvezni tajnik za mesta G. Romney. Razgovarjala sta se o vrsti vprašanj, ki zadevajo obe deželi. BEIRUT, Lih. — Gverilci pritiskajo na vlado Libanona, da bi nehala stražiti mejo proti Izraelu in tako preprečevati gverilske vpade preko nje v Izrael. « - ICMERISKA DOMOVINA, MAY 7, 1969 /Uieri^ka Domoviiv/i /i/vi k nu— uoivtr jyil mOSSSSSim •mSnSLm *■ til 17 St. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec I NAROČNINA: g* Združene države: k $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto > SUBSCRIPTION RATES: pni ted States: | $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year t- dajalnami, in ne vedo, kaj bi počeli s seboj in s svojim časom. Ti so potrebni dobrega vodstva, ustanove Katoliške dobrodelnosti ga nudijo. Podprimo Katoliško dobrodelnost po svojih močeh, ona naj bo naša dobra roka! Ona išče in odkriva reveže in potrebne, ki jih mi zaradi svojega vsakdanjega posla ne vidimo; ona jim v našem imenu in z našimi darovi pomaga. Ne mislimo na katoliško dobrodelnost samo te-le dni, ko traja nabirka, ko bodo pobiralci za njo trkali na naša vrata. Mislimo na njo vsak dan, skušajmo vsak dan storiti kaj dobrega v smislu krščanske ljubezni do bližnjega. Ne pozabimo pri tem, da je včasih prijazna beseda, prijazen nasmeh in ljubezniv pozdrav vreden več kot petak, ki bi ga stisnili revežu v roko ali ga spustili v puščico “za uboge”. BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 1 No. 90 Weds., May 7, 1909 Katoliška dobrodelnost se zopet obrača na dobra srca Katoliška dobrodelnost — Catholic Charities -— nas zopet poziva, da prispevamo v njeno, nabirko, iz katere se vzdržuje cela vrsta dobrodelnih ustanov in služb. Letos si je postavila za cilj nabrati $2,000,000 in čež, .kar je najmanj, če naj vse ustanove delujejo, kot je predvideno. Iz nabranih sredstev bo šel del za dovršitev St. Augustine Manor, negovališča in doma za ostarele s 155 posteljami, ki stoji nasproti bolnišnice St. Johna na zahodni strani mesta.. To negovališče bi radi dokončali že letošnjo jesen. Prav tako so potrebne nove ustanove za zaostale otroke, za zapuščeno mladino, za socialne potrebe Northfielda in Chardona. Treba je plačati obroke za St. Joseph Center za otroke, stroške za St. Edward Nursing Center, za obnovo Zavetišča sv. Antona za dečke, treba je odplačati dolgove, ki so bili narejeni za gradnjo C.Y.O. Čampa, za Porodnišnico in za Dečji dom, za Ubožnico malih sester, za vse druge naprave v Parmadale in drugod. Katoliška dobrodelnost vzdržuje v celoti ali delno 39 socialnih agencij, pisaren in ustanov, ki se brigajo za otroke, sirote ali drugače zapuščene in pomoči potrebne, za družine v stiski, pa tudi za posameznike, ki si sami ne morejo pomagati. Njeno delo obsega celotno področje klevelandske škofije, v katero spadajo okraji: Ashland, Cuyahoga, Geauga, Lake, Lorain, Medina, Summit in Wayne. Lani so ustanove Katoliške dobrodelnosti pomagale 5.000 družinam in 15,000 posameznikom ter poskrbele preko 20,000 mladim fantom in dekletom pošteno letovanje v središčih za Katoliško mladino (C.Y.O.). Katoliška dobrodelnost — Catholic Charities — je organizacija, ki ne dela za dobiček. Upravlja jo poseben odbor laikov, ki poskrbi tudi vsako leto za izvedbo nabirke, ki je glavni vir dohodkov. Ti so namenjeni izključno za socialno skrbstvo in pomoč potrebnim. Te so deležni vsi, katere doseže, neoziraje se na njihovo vero, barvo kože ali narodno pripadnost. Edino vodilo je potreba! Letošnja nabirka je že 51. po vrsti, vse so bolj ali manj uspele in omogočile skozi pol stoletja redno in organizirano katoliško dobrodelnost. * Kdor je zdrav in ima redno delo, komaj verjame, da je v naši deželi še kje kaj resnične revščine. Posebno danes, pravijo, te ne bi bilo treba, saj je dela povsod dovolj, saj ga naravnost ponujajo in one, ki hočejo delati, prosijo, naj se ga lotijo. Res, dela in zaslužka je trenutno v naši deželi dovolj. Kdor je le za delo sposoben, tega lahko dobi in se dostojno preživlja. Žal je vedno precej takih ljudi med nami, ki za delo niso sposobni, pa naj bo zaradi bolezni ali kakega drugega vzroka. Nekateri od njih so za delo nesposobni le začasno, drugi za stalno. Oboji so veliki reveži, če nimajo kakega večjega premoženja, ki jim omogoča redno oskrbo. Med nami je mnogo osamelih starcev in stark. Velika večina ima le malo pokojnino in morda skromen dom v svoji hišici, ki jo s težavo vzdržuje. Svoje revščine ne obešajo ti ljudje na veliki zvon, jo raje na skrivaj nosijo in trpe. Posebno slovenski človek je ponosen in ne prosi rad, ne dokler ni skrajne sile, Bolezen je v naši deželi, kjer je zavarovanje proti njej zelo pomanjkljivo, huda reč. Koliko ljudi je bolnih, bolehajo doma, ker jim ni mogoče plačevati visokih stroškov za bolnišnice in negovališča! Koliko jih je, ki nimajo nikogar ki bi se brigal za nje v bolezni, jih očedil, jih oskrbel s hrano in vsem drugim! Tudi med našimi rojaki in rojakinjami je več takih, čeprav ne mislimo na to, ker jih ne vidimo ali jih ne poznamo. Mladi ljudje so potrebni vodstva, kot so ga vedno bili. Ne smemo jih prepustiti cesti. Največkrat jim šola in dom ne dasta dovolj in cerkev tistega, kar manjka, ne dopolni. Dobre mladinske organizacije tu lahko veliko store. Katoliška mladinska organizacija ima v svojih vrstah preko 200.000 mladih fantov in deklet, ki jih skušajo duhovno voliti po pravi poti, pa skrbi tudi za njihovo telesno in duševno razvedrilo. Ta organizacija je ena od ustanov Katoliške dobrodelnosti! Brez naše podpore ne more uspevati, ne more vršiti svojih nalog. Pomislimo na nezakonske matere, na mlada dekleta, ki jih je življenje potisnilo na krivo pot! Dostikrat ne vedo, ne kod ne kam, pa naj še imajo starše ali ne. Katoliška dobrodelna ustanova jih sprejme pod svojo streho in jih varno vodi, dokler si ne morejo same pomagati. Veliko ljudi je osamelih kljub vsej hrupnosti in burnosti našega življenja, ki nas vedno znova in vedno hitrejše žene od jutra do večera ... Osameli niso samo stari, ki so že v pokoju, osameli so tudi mladi ljudje, Koliko jih je, ki postajajo na cestnih oglih, pred drogerijami in raznimi pro- Drušlvo Najsv. Imena v ■ ■■ v župna)! Marije Vnebovzete o. V nede- cleveland; Ijo, 11 maja, bo zopet nedelja mož in fantov. Zberemo se kot ' .4 običajno v prostorih pod cerkvijo, da skupno odidemo k sv. maši ob osmih. Po sv. maši bo kratek sestanek v šolski dvorani. Sedaj pa še nekaj novic iz paše župnije: 1. Romanje naše župnije k Žalostni Materi, božji v Frank, O., bo V nedeljo, 18. maja. Prijavite se lahko samo še do 9. maja zvečer. Vozne listke boste 'dobili y nedeljo, 11. maja, pri glavnem vhodu v cerkev. Vožnja tja in nazaj je 4 dolarje. Kosilo tam je $1.75. Romanje bo vodil misijonar č. g. dr. Jerko Gržinčič. Odločite se in pojdite! 2. V nedeljo, 27. aprila, popoldne smo imeli misijonsko predavanje o Ekvadorju. Predaval je misijonar č g. dr. Jerko Gržinčič. Pa ni samo predaval, ampak je tudi orglal in pel in kazal zanimive slike iz krajev, kjer je mi-sijonaril. škoda, da niste prišli, pa bi videli sliko 250 kg težke želve. Videli smo tudi slike Slovenije in naših planin, kjer gleda v skalovju nad 800 m globokim prepadom dr. Gržinčič v dolino te prekrasne slovenske pokrajine. Hvala Vam, g. dr. Gržinčič, za tako lepo popoldne! Dne 1. junija ob dveh popoldne bomo imeli novo mašo v na-ki župniji. Daroval jo bo č. g. Joseph J. Brodnick, sin našega farana in župnikovega svetovalca g. Jožefa Brodnicka. Posvetil ga bo 31. maja v cerkvi sv. Gregorija Velikega clevelandski škof Clarence G. Issenmann. Pričakujemo, da se bo vsa župnija u-deležila tega velikega praznika. 4. Farni svet. Na željo našega škofa Clarence G. Issenmanna je župnik č. g. Viktor Tomc imenoval prvi župnijski svet. Imena so bila objavljena v cerkvenem o-nanilu od 13. in 20. aprila 1969. Župnijski svet sestavljajo: An ton Kušlan, Jožef Brodnick, John Habat in Jože Ferra, kot svetovalci. Nadalje č. sestra Mary Theophane, OSU — za farno šolo; Martin Rakar za glasbo; Frank Zalar in Frank Urankar za slovenske zadeve v župniji; Frank Zalar (z 177. ceste) kot knjigovodja; Zdravko Novak, pooblaščenec za slovensko let torsko službo; Jack Šimenc, pooblaščenec za angleško lektorsko službo; William Zakacs, vodja rediteljev pri maši (usher); Miss Frances A. Princ, tajnica župnijske pisarne; Mrs. Stanley Urankar in Miss Dorothy Zdešar, pomožni tajnici; Franc Mlinar, upravitelj cerkvenih poslopij; Mrs. Anne Pluseu-sky, voditeljica kuhinje; Mrs. Clara Spilar, tajnica šole; Mrs. Mary Trček, fin. pom. šole; Mrs. Betty Grdina, knjižničarka šol. knjižnice; Mrs. Virginia Trepal, njena pomočnica. Poleg navedenih bomo v ne-del.jo, 11. maja, volili še 4 nove j svetovalce. Prejeli smo posebne glasovnice, ki obsegajo 20 imen, od katerih bodo izvoljeni še štirje svetovalci, ki bodo dobili naj več glasov. 5. V petek, 2. maja, na prvi petek v mesecu, je bila darovana slO' vesna spominska sv. maša za v Vietnamu padlega majorja Johna A. Petriča. Sv. mašo je daroval župnik č. g. Viktor Tomc, ki je imel krasen nagovor o življenju, delu in 'mišljenju pokojnika. Prav bi bilo, da jbi vse fo nekdo zbral in objavil. Poleg lepega števila faranov so se sv. maše udeležili tudi vojni veterani v uniformi z orožjem in zastavami. Po sv. maši je bila slovesna peta “Libera” v latinščini nakar so navzoči veterani izkar zali poslednjo čast pokojnemu Johnu A. Petriču. Spominsko slovesnost so zaključili trobentači, ki so naravnost presunljivo zatrobili pokojnemu majorju vojaško žalostin-ko. Predno je bilo opravilo zaključeno, so vojni veterani izročili staršem pokojnika ameriško zastavo, ki je bila prekrita preko katafalka, ki je bil postavljen sredi cerkve pred glavnim oltarjem. Slava vrlemu junaku Johnu A. Petriču, ki je dal življenje za svobodo svoje domovine in svojo žrtvijo obvaroval življenja svojih vojakov, katerim je bil poveljnik. Slava mu! Zdravko Novak svojimi prireditvami povezuje- ga naredijo, če vedo, da imajo jo ljudi, ki bi se sicer le redki ljudstvo za seboj. srečavali. Veliko dolgujemo mi vsi in pevci Korotana požrtvovalnim pevovodjem, ki so vodili zbor od ustanovitve: Metod Milač, po- kojni Lado Lempl in inž. Franček Gorenšek. Inž. Gorenšek, ki vodi zbor zadnja leta, prihaja iz glasbene silno nadarjene družine. Njegov brat Milan, moj sošolec, je operni pevec. Anton Šubelj, nekoč pevec v Metropolitan operi, mi je omenil nekega slavnega švedskega pevca in dodal, da inž. Gorenšek v glasbeni nadarjenosti nič ne zaostaja za tem slavnim švedskim pevcem. Zanimivo je, da se je ta glasbeno tako silno nadarjeni posvetil študiju tehnike, v Španiji v Madridu in pozneje v Združenih državah. Zadnja leta se uspešno uveljavlja v poklicnem svetu kot inženir v Clevelandu. Glasba, katero je študiral v Bologni, in ljubezen do slovenske pesmi pa sta inženirju Go-renšku ostali zadeva srca. V tej ljubezni do slovenske besede in pesmi je vzgojil tudi svojo dn> žino. Koncert, na katerem bomo slišali njegovo lastnd skladbo: Naša pesem, bosta spremljala na klavirju sin Milan in hčerka Metka. Inženirju Gorenšku, pevcem in pevkam Korotana! pokažimo svojo hvaležnost z obilno udeležbo na koncertu v soboto, 10. maja, ob pol osmih zvečer, v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue v Clevelandu. Dr. Jože Felicijan Stanko Meršol Praznik slovenske pesmi CLEVELAND, O. — V soboto Misijonar p. Poderžaj prestavljen v Kalkuto KALKUTA, Ind. — Spoštovani! Prejmite mnogo toplih pozdravov iz daljne Kalkute. Lepo prosim, da Ameriško Domovino v bodoče naslovite na moj novi naslov: Father S. Poderžaj, S.J. St. John’s, The. Presbytery 308 Acharya P.C. Road Calcutta 9, India. Prestavljen sem namreč kot župnik na kalkutsko faro, ki pa obsega poleg mesta tudi precej , . v zaledja. Bom torej tudi v bodoče ob pol osrmh zvečer bo Korotan mlsijonar med poganii sam0 da na svojem pomladnem koncertu počastil spomin velikega Slovenca škofa Gregorija Rožmana ob desetletnici njegove smrti. Prevzvišeni škof dr. Rožman je bil navzoč na prvem Korotano-vem koncertu. Po koncertu je prišel na oder čestitat zboru, stisnil roko dirigentu Metodu Milaču z besedami: “Na pravi poti ste!” O veliki ljubezni Korotanovih pevcev do slovenske pesmi priča sedemnajst koncertov in štiri sto pesmi, ki so jih naštudirali v letih od svoje ustanovitve. V teh letih je pri zboru sodelovalo 200 pevcev. Na letošnjem bo nastopilo 35 pevcev, ki so že bodo ti moji novi “farani” več ali manj meščani. Prisrčne pozdrave uredništvu, upravi, vsem sodelavcem in naročnikom Ameriške Domovine. Vsem se zelo priporočam v molitev. Vas vseh v presvetem Srcu vdani misijonar-rojak Stanko Poderžaj ------o------ Čas dejanj za Biafro! Vesel in pomemben dan JOLIET, 111. — Za Čeponovo in Kaluževo družino je bil v soboto, 26. aprila 1969, vesel in pomemben dan. V maju 1968 je prišla k bratu g. Antonu Kaluži in njegovi ženi Julki, rojeni Čepon, sestra Lilijana na obisk. Njen dom je v Dolenjem pri Jelšah na Primorskem. Kmalu se je seznanila z g. Francem Čeponom, inženirjem. Študiral je najprej v Jolietu, nato pa v Milwaukeeju, kjer je diplomiral za inženirja njegov brat Janez; oba sta se študirala sama, ko sta v prostih urah delala. V lepi cerkvi sv. Jožefa so se zbrali prijatelji obeh družin k poročni maši. Tu je za župnika msgr. Butala, ki zelo skrbi za lepoto te cerkve; ki je bila že pripravljena in lepo okrašena. Z desne strani pozdravlja prišlece Marija Pomagaj, ki ima tu svoj oltar; to so jolietske Male Brezje. Organist g. Rozman je pripravljal pesmi. Prišla je tudi so-listinja gdč. Helena Završnik. Povedala sta, da si je nevesta izbrala za prvo pesem Riharjevo “Lepa si, Marija” in da za sklep želita iti novoporočenca z “Marijo skoz’ življenje” (F. Kimovec). Ker nevestini starši niso mogli priti s Primorske v Ameriko k poroki, zato je peljal Lilijano k poroki njen brat g. Anton Kaluža pred oltar, ženin pa je že čakal v zakristiji. Ženinovi starši so sedeli na desni strani spredaj v klopi. Nevesto je spremljala v sprevodu ga. Julka Kaluža s tremi otročiči. Nevesta je bila oblečena v beli čipkasti obleki, ki jo je nosila ena izmed družic. Ti sta bili gdč. Bersonova in Schoenerjeva — ena v roza, druga v svetlomodri obleki. Druga sta bila ženinov brat inženir Janez in Franci Golf, ki študira na univerzi. Pred mašnim oltarjem je čakal g. Roman Malavašič. Brat je pripeljal v očetovem imenu nevesto, ki je šla najprej k Marijinem oltarju in položila lep šopek Brezmadežni ter se priporočila Njenemu v a r st v u. Ženin je pristopil k nevesti, ko se je brat poslovil od nje in pokleknila sta na klečalnik pred oltarjem. Maša se je začela, orgle so zadonele. Solistinja gdč. Helena Završnik je krasno zapela vedno lepo Riharjevo “Lepa si, Marija”. Po evangeliju je bila poroka, pri kateri je v tem smislu govoril g. Malavašič. “Prišel je trenutek, ko sta se odločila, da bosta nastopila da- CLEVELAND, O. — Pod tem naslovom je v majski številki ^ našnjo pot. Omenil je, da jih bo-koncertu letošnjega leta Reader’s Digest do na tej poti skupnega življenja priobčil dva odlična članka o Bi- včasih spremljali tudi križi, a Butala in č. g. Malavašič. Zvečer se je zbrala velika množica k zares imenitni pojedini v Slovenskem domu sv. Jožefa, kjer se je razvil ob zvokih godbe prijeten, zabaven večer. Bog naj blagoslavlja to lepo poroko z obilno srečo! L. Verbič Pred [sslanGvrfvp im^Jske vieeprovinee Oriažhe Jezusove peli vsaj na desetih koncertih,!afri. Prvi del, pod naslovom “A ljubezen vse premore, vse prene-od teh jih je 15 sodelovalo že na Moral Imperative” . je napisal se. Klical je mnogo blagoslova, petnajstih koncertih. Iz Korotana je izšlo vsaj 40 družin. Čeprav številna udeležba na kulturnih prireditvah nedvomno priča, da clevelandski Slovenci cenijo delo svojih kulturnih delavcev, je vendarle potrebno, da pomen njihovega dela in žrtev vedno znova in znova poudarjamo. sem opazil, da moj sosed ne ploska. Obrnil sem se k njemu in ga vprašal, zakaj ne ploska. “Saj M. Ken- ki naj ga Bog pošlje in naj bosta del pod najboljši oče in najboljša mati .sVniim nimlr r> rvn zvezni senator Edward slovenskih nedy (D-Mass), drugi naslovom “The Right to Live”!svojim otrokom, ki jih bosta iz-pa zvezni poslanec Donald E. prosila od Boga. Nobena hudo-“Buz’‘ Lukens, ki je okoli Božiča bij a ne premaga te ljubezni, ki lani osebno bil v Biafri. Oba jo bosta danes obljubila. Naj si članka prisrčno priporočamo bosta zvesta v prijetnih in nepri-vsem bralcem Ameriške Domo- jetnih dneh in naj jih vodi v vine, kot tudi vsem prijateljem življenje sv. Duh, ne duh tega in znancem, seveda pa vsem, ki sveta, in tako bosta srečna.” Na nekem koncertu J jim je pri srcu, da se tragedija v' Med sv. mašo sta pristopila Biafri čim preje konča j novoporočenca k sv. obhajilu, Kdor ima par minut časa, da enako tudi sorodniki in prijate-bi se seveda lahko s par vrstica-1 Iji. S kora pa je zapela solistinja sem jim dal en dolar,” mi je od-Jmi zahvalil obema tema veliki-'latinsko “Ave Maria govoril. Mislim, da našim pev- ma mladima Amerikancema, ki Se blagoslov za nevesto in že-cem dolgujemo veliko več. Po- se vsak v svoji stranki in po celi nina, ki ju je spremljala “Marija žrtvovalnosti in ljubezni ne mo- Ameriki že mesece tako trudita, skoz življenje’, ki je postala naša remo ne kupiti ne plačati, more-j da bi se kriza v Biafri končala, narodna cerkvena himna tudi na mo jo vračati, čeprav še v tako Seveda se lahko na članek o- vseh romanjih, skromni obliki, z obilno 'udelež- pomni lastne zvezne poslance in! Novoporočenca sta odšla, da bo na Korotanovem koncertu, i senatorje, v kolikor o rijem' ne podpišeta svojo poroko pred du-V času, ko loči ljudi toliko vedo, in naj se vsi še bolj zavza- hovnikom in pričami. Nato je sporov, opravljajo kulturna in mejo za čim prejšnje ukrepe na- odšel sprevod iz cerkve, kjer sta športna društva kakor Korotan,^ se vlade, kar se tiče Biafre. Pi- čakala ženin in nevesta in spre-Lilija, Kres, Mali harmonikarji, širno seveda tudi najvišjim čla- jemala čestitke. Športni klub, Telovadna zveza nom naše vlade, ker le-ti v ta- H kosilu so bili vabljeni ožji in drugi to pomembno delo, da kih slučajih hitreje kaj stvarne- sorodniki, počastila sta jih msgr. LUSAKA, Zamb. — V Zambiji deluje okrog 150 jezuitov in to dveh škofijah, v nadškofiji Lusaka in v škofiji Monze. Nobene jezuitske hiše pa ni v drugih sedmih zambijskih škofijah, torej nismo zastopani na severu, kjer so beli očetje, na vzhodu, kjer so prav tako beli očetje, in na zahodu, kjer so frančiškani in kapucini. Jezuiti ne delujejo v bogatem predelu rudnikov bakra. Približno polovica jezuitov je v lusaški nadškofiji, t. j. v Srednji Zambiji, druga polovica pa je v škofiji Monze, v Južni zambijski provinci. Prvotno je bil zambijski mi-?ijon poverjen poljskim jezuitom. Poljaki so bili ponosni na “svoj” misijon. Pred nekaj leti pa so si poljski in irski jezuiti razdelili področje: Poljaki so obdržali lusaško nadškofijo z glavnim mestom in s poljskinal nadškofom v njem, medtem ko so izključno irski jezuiti prevze-A skrb za škofijo Monze, kjer je škof postal irski jezuit. Irci so m zmogli, saj je polovica zam-oijskih jezuitov iz Irske. Drugačen je bil razvoj v lusaški nadškofiji. Poljskim jezu--tom so se pridružili ameriški in slovenski ter hrvaški jezuiti, medtem ko je v misijonu že od začetka delovala tudi skupina Slovakov. Ko je pred d verni leti predstojnik postal Amerikanee, je lusaški misijon prenehal biti poljski misijon in je postal mednaroden. Tudi nekaj kanadskih jezuitov je priskočilo v pomoč usaški nadškofiji. Zambija je 1. 1964 postala neodvisna država in predstojniki v Rimu so začeli misliti na možnost, da ustanove zambijsko vi-reprovinco — podobno kot so u-stanovljene province v Indiji, Kongu, na Japonskem in drugod. Načrt je dozorel in bo kmalu uresničen. Družba želi imeti v Zambiji neodvisno provinco U začetku viceprovinco). Naj nasedem nekaj razlogov za to: 1. Jezuiti so v Zambiji razdeljeni na dve neodvisni skupi11' in delujejo le v dveh škofijah' Njihovo delo bo bolje organizi' rano in bo imelo več možnosti za razširitev na vso Zambijo, če o odo jezuiti združeni pod vodstvom enega superiorja. 2. Dne 1. maja 1969 je bil v Lusak.i odprt novicijat za afriške jezuite iz angleško govorečih a-friških držav. Zambijski fantje bodo vedeli, da vstopajo v svoj0 — zambijsko — viceprovinco, ue pa v več ali , manj neodvisn® skupine jezuitov, ki so razdelj6' ni po narodnostih. 3. Enotna zambijska vicepf0' vinca bo laže urejevala svoje odnose do škofov in do državnih oblasti. 4. Povezanost misijonarjev, ki jih druži ista narodnost, ima seveda tudi svoje prednosti. Zah1' bijska viceprovinca bo to vp°' stevala in bodo misijonarji vsake narodne skupine zadržali °z” ko povezanost s svojimi provincami, med seboj in s svojim nk' sijonskim zaledjem. Tako bod° Irci delovali predvsem v škofij1 Monze, kjer so že razvili uspešen apostolat, slovenski in hrvašk1 misijonarji pa bomo predvseh1 na področju, kjer se sedaj razp0 rejamo po misijonskih postajah Vsak misijonar je na svoji nusl jonski postaji samostojen. prav delujemo na različnih h1^ stih, smo med seboj povezani, sC obiskujemo, si pomagamo, posvetujemo ... (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, Goooootsooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooooo* JEAN GIONO: ŽETEV aOOOOOOpOOOCOOOOOOCCOOOGOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOC Vse misli n lisici in njenem bev-kanju curljajo iz njega v travo in zemlja jih vpija. Pa tudi tiste druge misli, katere grenko sladko občuti na svoji koži, se cede pod pritiskom vetra iz njega, in tudi te vpijata zemlja in trava. Nenadoma je Panturle popolnoma prazen. Veter trka nanj s prstom kakor ob vinski sod, da bi videl, če je še kaj ostalo k njem. Ne, Panturle zveni pod prstom vetra kakor prazen sodček. Komaj pod večer se vrne do-niov. Zdi se mu, da ni bilo nikoli lisic na svetu. Da je že večer, je zapazil po lem, ker je, stopajoč z dvignjeno glavo proti vetru, videl, da sonce že vleče svoje rogove skozi okno cerkvenega zvonika. Počuti se tako, kot bi bil ves umit od glave do peta s krtačo kakor rjuha. Ves je čist in nov. In s čistini srcem, stopa prek zemlje. Naslednjega dne pa je vendar Zaslišal lisico. To je velika privajenost, mehanizem, ki obrača glavo s svojim lastnim zaletom. Prišla je od Valgasta, potem od Chaume-Batarda, skozi globače In kršje. Prav. Skobec je iz dobrega jekla; prav mojstrsko zaloputne čeljusti. Treba je le z«jčje drobovje položiti vanje in Pero namazati z mastjo. Panturle se vzravna, vidi glog °b potoku. Tudi glog' je oživel, tudi glog, in cvete; kar peni se °d cvetja. Kc pride Panturle do njega, mu udari ob prsi pernat in kričeč klobčič, ki pade na tla, se razleti in prhne iz trave dva vrabca. “Oh, tepca; ali sta popolnoma slepa?” Prav tedaj ga zagrabi z mlačno roko okoli pasu veter in ga odpelje s seboj. Panturle hoče samega sebe prepričati, da je še Prezgodaj za lov. V resnici se mu zdi, kot bi šel s prijateljem na sprehod. Karolina meketa. Njeno meke-tanje ni podobno več meketu stare koze, nego nežnemu, trepetajočemu glasu mlade kozice. Tako toži Karolina na vse štiri strani neba. Zdaj cvili pred cipreso, zdaj pred glogom. Požrla Ie prvi cvet španskega bezga, ■^avi so iz njenega vimena kanile le dve ali tri kaplice rumenega mleka, ki so ji obvisele na kožuhu. Panturle stiska njeno ^inae s prsti. Karolina brca, se Irga in cvili proti hlevnim vra-’Otn, skozi katera piha veter. Skleda je ostala prazna. “No, Karolina,” vprašuje Pan-turle, “je mar že končano?” Koza se vsa drhteča vrača k njemu, suje s svojo kamnito gla-Vo v njegovo, se mu nežno prili-2uje ip cvili. “No, kaj je, Karolina?” pona-vlja Panturle. Glog, v katerem se sonce naj-Prej upre, ko prekorači grič, skriva v svojih listih slavca. Clo-Vek bi rekel, da prepeva glogov grm.. Trava na travniku se ziblje, Poprav ni vetra; Panturle vidi, fako se vleče svojo pot belouška, ki se je prelevila in vsa Riglja v svetlobi. Na robu travnika se obrne; človek jasno vidi. nima drugega dela, kot da se z celim telesom koplje v tej ze-cni svežini. Pod streho se je P°d opeko naselil majhen roj cbel, ki je nekje iskai zavetima. Rekel bi, da ga je veter zanesel sem kot pest žita. Prišel je tudi — to je bilo npoldne — velik, neznan pes. no gozda se je razprl; pes se je o °tavljal na robu travnika. Mr- se in je ki sav le in koščen kakor vinski trs. sv°jim rdečim gobcem voha v ^neri vetra. Potem gre do poto- in loka vodo. Pije, potem dvigne glavo in za trenutek gleda Panturla, potem začne znova piti. Slišati je, kako mu klokota voda v gostih požirkih v goltanec in pri tem se mu napenja trebuh. Najbrž je tedaj nenadoma pihvel nek vonj in pes se je spustil za njim. Čutiti je, kako se pripravlja zemlja k nekemu delu, kajti trava vzdihuje in nosne živali tekajo skozi gozd. Živali so težke. Seveda pode po gozdu tudi lahke mršave, samci, toda največ težkih, kakor napihnjenih, stopajo počasi prek jas in iščejo nekaj pod grmovjem in slišati je, kako brskajo po suhem hrastovem listju. Kadar sreča Kanturle take živali, se ustavi in nepremično gleda za njimi. S težavo hite v skrivališča in tu se zasopljene potuhnejo in oči jim trepetajo kakor cvetje v vetru. To so samice. Panturle jih pušča pri miru, kajti lovec je in to je njegova hrana — to, kar nosijo te živali svojih trebuhih. Nekaj strastnega se je zganilo zetnlji! Zdaj 'je zopet nemiren in grenak; nehadprpa je zapazil, da je osamljen. Karolina nima več mleka. “Treba bi ji bilo jarca.” To noč je imel Panturle sanje, ki so ga premetavale z ene strani na drugo in ga dražile kakor ščegetanje po koži. Preden je zaspal, je razmišljal o svoji osamljenosti in o času, ko sta bila tu še Gaubert in Mameche. Potem je mislil zlasti na Mameche. Ce bi bila mlajša ... neumno je to reči, toda ta mržnja, ki jo goji do njega ves svet od sonca do trave! Ta neumna sila, ki kljuje v njem kakor kipeča voda... Če bi bila Mameche še tukaj, bi počakal zore — oh, kajpak, počakal bi zore, kajti ta noč je prepolna skušnjaV in Panturle ni več gospodar svojih del —potem pa bi ob prvem svitu odšel | k njej in ji dejal: “Če hočeš, pa mi poišči ženo, kakjti ti veš, kje so tiste, ki bi hotele sem.” Toda ali ni Mameche morda s tem namenom odšla iz vasi. Mameche je trmasta v svojih domislicah. Nekaj je potrkalo na vrata. Skok; Panturle odpre vrata; pozdravlja ga osamljena noč. Spet je legel, zaspal in takoj je imel ob sebi ženo, kakršno si zeli. Zbudil se je, znojen in moker kakor čok. Toda spet se je povrnilo, sicer blažje in iz večje daljave, toda povrnilo se je. Hiša, v katero je zahajal, ko je služil vojake, za mestnimi klavnicami. Vedno bili pretepi s topničarji. Treba je bilo iti prek majhnega mostu. V umazani reki pod :*»jim je dremala med gnijočimi kosci mesa voda; črna voda s spreminjajočo se, svileno kožo. Tu je bilo vsega: stara čreva, odrte goveje noge, ki so že popolnoma otrdele, s kakor glava nabreknje-nimi parklji. Panturle se premetava po svoji slamnijči kakor riba. Prebudi se in stopi k oknu. Na nebu je lep mesec in Panturle zre ves truden v lepo luno, ki lije svojo luč skozi okno po vsej sobi vse do ognjišča. Neka žival se igra na travniku. To mora biti jazbečeva samica. Vrže se na hrbet, pomoli trebuh v zrak; njen trebuh je lep in velik in žametast kakor noč in poln in težak. Zjutraj skuša Panturle znova pomolsti Karolino. Njeno vime je v njegovi roki kakor majhna, ‘mrtva žival. Niti tista rumena kapljica mleka ne priteče več. Končano je. PRED USTANOVITVIJO ZAMBIJSKE VICEPROVINCE DRUŽBE JEZUSOVE (Nadaljevanje z 2. strani) Ko bo ustanovljena zambijska viceprovinca, bomo postali njeni člani. Pred očmi bomo imeli dobro celotne Cerkve v Zambiji. Zgled takšne miselnosti je imenovanje p. Tomažina za superi-orja v Katondwe. Katondwe je velika misijonska postaja, kjer imajo bolnico, gimnazijo, devet podružnic in deset osnovnih šol. Enkrat ali dvakrat na mesec pride pater Tomažin v Lusako, kjer ima v Matero svoj dom. P. Rudež je župnik druge velike župnije v Lusaki, poleg tega pa oskrbuje podeželski del župnije Matero, medtem ko je br. Rovtar Jože desna roka nadzornika petdesetih katoliških šol v področju Kabwe, od katerih jih je veliko na našem področju. Mg. Stanko prihaja vsake počitnice v Matero, kjer nam pomaga s svojo spretnostjo in se obenem spočije. Tudi drugi misijonarji so redni gosti v Matero. Tako — upamo — bodo zdrU' žene prednosti enotnega delovanje pod skupnim vodstvom in prednosti ozke povezanosti med misijonarji iste narodnosti. O-mogočena nam bo večja prožnost in uspešnosti v skupnih prizadevanjih za dobro Cerkve v Zambiji. F. Kokalj, S.J. nih majhnih državic, ki so se kaj rade med seboj prepirale in tudi bojevale. Nekoč pa je grozil zunanji sovražnik vsem in takrat so se zbrali (zastopniki vseh in eden izmed glavnih je vstaj in govoril: , “Mi smo en narod, ena velika država in enega voditelja hočemo imeti.” Drugi so se spogledali in si mislili: ta človek je res humorist. Nič kaj mu niso hoteli verjeti. Polagoma pa so se mu začeli približevati in so navzlic naj večji nevarnosti, ki je pretila od zunanjega sovražnika, osvojili njegov optimizem. Ko pa je vstal Špar-tanec — špartanci so znani po svojih skromnostih in trdem življenju — je rekel: “Da bomo dosegli zmago, da nam ne bo zmanjkalo sredstev za vojno zoper sovražnika, bomo odslej vsi jedli samo našo špar-tansko črno čorbo; vsaka družina bo kuhala samo v enem loncu,” je vsem pošel humor. Zdrav humor je vsakemu potreben in koristen. S humorjem obdarjen človek si zna pomagati. Človek brez humorja je sam po sebi v preizkušnjah zapuščen in si ne zna pomagati. Bil je maj 1 945 Slovo! Bela hiša kraj vasi, pomladni mesec, lepi maj! Mi solza pride v oči, kadar gre spomin nazaj. Tam sva segla si v roke, poljub je najin bil grenak. Boleče nam drhti srce, na tuje gre zdaj moj korak. Mesec bil si lepi maj, z otroci sama si ostala, kaj z vami bo sedaj, ljuba žena, deca mala? Tone Košir ------o------ Vrnitev Pomladni mesec, lepi maj, štiri vrnil si sinove. Kje počivajo sedaj, kdo venča s cvetjem njih grobove? TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 mesto v diplomaciji, ki ga pa Martinez ni hotel sprejeti. Sedaj živi Martinez v prostovoljnem begunstvu v Miami. Torrijos vlada sam kot pravi diktator. V začetku je kazal veselje do nasilja, pa se je hitro u-nesel. Politične opozicije ne trpi, drugače pa pusti ljudem dosti svobode, ima tudi dosti razumevanja za zdravo gospodarsko politiko. Z drugimi državami okoli kanala se Torrijos dobro razume. Ne sitnari tudi z ZDA glede pogodbe o panamskem kanalu, ki je sicer od obeh administracij podpisana, toda ni ratificirana ne od senata ZDA ne od panamskega kongresa. Vse to je napotilo naše držav' no tajništvo, da je normaliziralo Je bela breza zašumela, |stike s panamsko republiko, ob-v moji senci zdaj leže, enem pa pristalo, da je naša ad jih gozdna zemlja je objela,] minist;racija dala gornje poso-cvetice gozdne grob krose, j jqq Tone Košir Ohajska legislatura išče nove davčne vire Veste, kaj je humor? Razveseljevalec in tolažnik! Imeti humor se ne pravi neprestano se smejati ali celo zbijati šale. Imeti humor pomeni: biti vedno nad dogodki, ne v njih. Imeti humor se pravi: notranje moramo biti tako uravnovešeni, da ne smatramo stvari resneje kakor zaslužijo. Znati se moramo smejati tudi temu, kar smatramo sami za važno in resno. To je humor. Beseda humor je latinska in pomeni vlago. Izvira iz dobe, ko so zdravniki še domnevali, da so določene duševne lastnosti posledica določenih tekočin v telesu. Ampak humor je res vlaga. Humor je zdravilo zoper suhoparno pojmovanje življenja. Življenje je sicer hudo, a vendar se mu lahko še smejemo. Tudi med svetniki so bili humoristi, npr. sv. Filip Neri. Zakaj pa naj bi bil svet človek žalosten? Saj je miren v svojem srcu, je spravljen Bogom in ljudmi, nima vzroka za žalost. Drug svetnik, ženev ski škof sv. Frančišek Šaleški, je celo napisal: “Svetnik žalosten? To je žalosten svetnik!” Hu mor ima tisti, kdor tudi v naj-hujših situacijah ne zgubi poguma in se zna smejati. Saj smeh je vendar človeški privilegij. Samo človek se zna smejati. Imeti humor ,se pravi biti v pravem pomenu besede človeški. Zgodovina pripoveduje, da je stara Grčija sestajala iz Davek na kratka krila Naše ameriške oblasti, zvezne, državne, okrajne in mestne so v zadregi, kaj naj bi še obdavčile, da bi jim prineslo potrebni denar za vedno večje in večje stroške pri upravah in drugem. Naslednja notica iz bivših časov pred desetletji v Španiji jim v tem oziru lahko pomaga iz zadrege. Takole je bilo: V Španiji, v mestecu Alendre, kakor nam to pove zgodbica iz prejšnjih desetletij, je občinski svet sklenil, da se uvede davek na ženska krila, ki so krajša od predpisane mere. In res kmalu nato so se pojavili po mestnih ulicah davčni eksekutorji z metrom v roki in zapisali vsako, proti predpisom oblečeno damo, da so jo potem obdavčili. Seve- Grška opozicija zbira svoje sile? ATENE, Gr. — Grška vojaška diktatura vlada že dve leti, pa še zmeraj nima prave opozicije, ker so tako levičarski kot desni- mo v trgovini in prometu, ampak tudi v bančnem in denarnem sistemu. V 11 novih republikah in nekdanjih kolonijah drži Francija še okoli 7,000 vojakov, ki naj na zunaj varujejo dežele pred sovražniki, v resnici pa imajo te čete namen, da držijo na oblasti v vsaki novi državi tisti režim, ki je po volji francoski vladi. Poleg tega ima francoska armada še posebno divizijo z okoli 16,000 mož, ki so obenem izvež-bani padalci. So nastanjeni v o-kolici mesta Toulouse in blizu letališča, da padalce lahko vsak trenutek prepeljejo kamorkoli Afriki na pomoč rednim domačim oboroženim silam. Poveljniki francoskih čet v afriških republikah so obenem tudi svetovalci domačim četam, ki jim praviloma primanjkuje do-orih oficirjev. Zanimivo je, da se domačini v afriških republikah nič ne hudujejo nad prisotnostjo francoskih čet. COLUMBUS, O. — Ko je guverner J. Rhodes nepričakovano umaknil svoj predlog o novihlčarski opozicijonalci razbiti med posrednih davkih, so se v legis- seboj. Socijalisti in komunisti laturi prvi trenutek zmešali. Ni- ne morejo najti skupne osnove, so vedeli, kaj naj napravijo, saj podoben je položaj tudi med na-povečani stroški :za ohajsko pro- rodnoradikalno stranko in stran-sveto nujno zahtevajo nove ko centra na desni strani. Sedaj davčne vire. se je oglasil vnuk znanega gr- Prvi je prišel k sebi predsed- škega politika Venizelosa, ki je nik poslanske zbornice republi- Prespodai.stvoP toda politižnc MALI OGLASI POTREBUJEMO HIŠE /a prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 r (x) Lastnik prodaja 3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073. (95) Hiša naprodaj Na 6521 Schaefer Ave. je naprodaj enodružinska Ivša s 6 sobami v dobrem stanju. Prodaja lastnik. Kličite po 5. pop. EX 1-9716. -(90) dr. Ariasa. Ni gel strinjati se dolgo časa mo-s preveč načelno] WASHINGTON, D.C. — jetski diplomati tu in v New i politiko polkovnika Martineza. Yorku so bili prve tedne polni Zato je polkovnika odrinil iz u- hvale predsednika H- M. Nixona, sedaj je hvalo nadomestila graja. Moskovski zastopniki dolže števil-1 ameriškega predsednika, da za- pravne službe in mu ponudil vlačuje sestanek z jetske zveze. vodniki Sov- no in gospodarske vezi s kolonijami še niso pretrgane. Z vsemi bivšimi kolonijami obstojajo še tesne gospodarske zveze ne sa- Ženske dobijo dele Iščemo varuhinjo Iščemo Slovenko za varstvo dveh otrok na domu od 4. pop. do 11. zvečer. Oglasite se osebne na 1128 E. 67 St. po 6. uri zvečer. _______________(92) Delo za konec tedna Išč‘emo žensko za likanje. Pridete v soboto ob 10 zj., o-stanete čez noč in greste domov v nedeljo ob 5 pop. $35. Shaker Heights. Kličite naš urad 431-0628. (94) South Euclid Blizu Regina High, zidan bungalow, 3 spalnice, polna klet, garaža, primerno za upokojence. $23,900. Euclid — Chardon Hill okolica Zidana semi-ranch hiša, polna klet, ognjišče na drva v stanovanjski sobi, garaža za 2 kare, v lepi okolici. $33,900. Blizu E. 185 St. Zidana dvodružinska hiša, 3 spalnice vsako stanovanje, garaža za 2 kare. $37,900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (91) V najem Odda se 5 čistih velikih sob odrasli družini na 76 St., blizu St. Clair. Zglasite se na 970 E. 76 St. (6,7 maj) .žssKser S S .-M '____________ SLONI LJUBIJO VODO — Slon “Rajshree” se je diji veselo pognal v bazen poleg svojega biva lišča. živalskem vrtu v New Delhiju v In- MOLDING MACHINE OPERATORS Druga ali tretja izmena; prijazna, čista okolščina; majhna firma. PYRAMID PLASTICS 9202 Reno Ave. (94) Help Wanted — Female Soba sc odda Ena spalna soba se odda poštenemu moškemu na 1180 E. 176 St. Si lahko kuha. Oglasite se osebno na tem naslovu. (92) V najem Odda se 3 čiste sobe za e n o žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 St., zgoraj, soba št. 3 ali kličite 475-2644. (MWFX) V najem sobno stanovanje zgoraj, parni ogrev, starejši ženski, lahko z garažo. Istotam se proda poceni peč in ledenica na 6319 Carl Ave. (2,7,9 maj) Iščem stanovanje Iščem stanovanje, po možnosti samostojno hišo in kupim rabljeno pohištvo. Kličite 944-3163. (2,7 maj) Stenographer — Girl Friday Unusual opportunity with rapidly expanding small company near E. 55 & St. Clair. Salary open. Call: 432-1600. I (91) Lastnik prodaja lep bungalov na Cherokee Ave., zadaj zaprt porč, dvojna garaža. Kličite 531-3383 ali 481-6954. (6,9 maj) V najem Dve opremljeni sobi se odda zaposlenemu, treznemu moškemu. Privatni vhod in privatna kopalnica. Oglasite se na 998 E. 152 St. —(92) JANEZ JALEN: VOZARJI Ko sta pa žandarja že odhajala, je pa spet Francoz, kakor bi se pravkar spomnil, nekaj naročil Tržačanu. Žan se je naredil prijaznega: “Ma čujete, vi. Kaj prihaja veliko kontrabanta-rjev k vam?” Franca se je ustrašila in ni mogla skriti zadrege. Povsem tajiti si ni upala, priznati pa še manj. Da je za vprašanjem skrita past, to je pa takoj spoznala. In je previdno odgovorila: “Kon-trabantje — ? Ne manjka se jih ne. Pa pri nas se ne shajajo. Ce se pa kdaj kateri pomeša med številne goste, pa ne morem vedeti.” In je spet Francoz nekaj rekel Tržačanu, kar je ta hitro skušal prenesti na slovensko govorico: “Mama! Od kod pa vi imeti toliko bankovec?” Krčmarica se je kar oddahnila, ker se je že pošteno bala, da vohajovikrog nje zavoljo kon-trabantanja angleškega blaga, pri katerem je dobro zaslužila. Kakor bi odvrgla cent težko breme, je odgovorila: “S temi bankovci je pravkar poravnal svoj zapitek mojster Leopold Layer iz Kranja. Kraji, ki so ostali pod Avstrijo, mu še niso izplačali v zmedah zadnjih let vsega zaslužka.” “Leopold Layer —?” je ponovil ime tenente. “Si, signor,” je prikimal Žan. Žandarja sta se pokrila v visoke napoleonske trikotnike in samozavestno z ostrogami odž-venkljala čez prag, odvezala konja in odpeketala proti Kranju. “Hvala Bogu!” si je oddahnila vdova. Zabarjeva mama. Pa bi glasno jokala, če bi se ji le od daleč sanjalo, kaj je prav ponevedoma zakrivila. Luca je štirkljala ravno mimo znamenja na sredi polja med Zgornjim otokom in Zapužami, ko je Markov Klemen, sklonjen na vozu, premišljal, če je prav storil ali napak, da je nasvetoval Lončarjevo Lenko za točajko k Žabarjevi mami. Da bi si prste brisali vanjo, je rekla, ne bo pustila. To je kar prav. Da bi se pa midva ne smela prijazno pogledati, pa utegne biti narobe. Pri Voglarju v Zapužah je spet ustavil. Ni se dolgo mudil. Menda niso opazili, da je nemiren. Mimo Vrbja na Blatih je stara Luca celo stekla, ne da bi jo pognal. On sam si prav do doma ni znal razvozlati, kaj bi bilo zavoljo Lončarjeve Lenke bolj prav. Drugo jutro je Zabarica, koj ko je odzvonilo sedem, ukazala hlapčiču Matevžku, naj zapreže. K južni opoldne, ki jo je bila skuhala stara dekla Čila. sta pa že pripeljala iz Ljubnega Lončarjevo Lenko za točajko pri Žabarju. Tretje poglavje NA NAPAČNI SLEDI “Klemen! Odseci mi malo mu-rave za prašiče, če utegneš,” je zaprosila po popoldanski malici Mina, mlada Marklja, svojega svaka. “Pograbila bom pa sama,” “Tudi če bi mi še tako časa manjkalo, bi si ga zate moral vzeti, da se ti ne zamerim,” je nagajivo podražil Klemen Mino in vstal. Mlada je narahlo zardela in odšla z enim samim zapiranjem s Klemenom vred iz hiše, kakor bi se ji kdo ve kako mudilo. Ce je oča prav videl, je pa fanta na pragu dregnila in ga nekako opozorila, da mora nekaj postoriti. Oča Marka je tudi nameraval oditi, pa je obsedel in ostal z namenom, da bo najmlajšega in mlado skozi okno naskrivaj opazoval. In je videl, slišal seveda ni. Koj, ko je Klemen nabrusil koso, je pristopila k njemu Mina in mu z zaskrbljenim obrazom nekaj dopovedovala. Desetnik se je spočetka navihano smejal kakor fant dekletu, pa se je kaj CHICAGO, ILL BEAL ESTATE FOR SALE INDIANA 58 beaut, rolling acres. Located bet. Valparaiso and Portage. Settled area. 720’ frtge. on blacktopped road just off U.S. 6. Brk. Engl, style bsmt. Overlooks small man-made pond v//spring fed creek. Priced for immediate sale by owner. PH. 219-762-1767 (92) FEMALE HELP GENERAL FACTORY • Unskilled 1st. and 2nd. shifts. Need not speak English. Steady work. M. J. HOLLOWAY CANDY CO. 308 W. Ontario St. (90) CHICAGO, ILL BEAL ESTATE FOB SALE COTTAGE Br. BY OWNER 5 rms., gas sp. htd., 25 x 126’ lot, 2 bdrms., 2 car gar. Low taxes, tile kit. & bath, mod. plumbing. 220 elec. Illness forces Sale. $10,000. Ph. 521-2973 (90) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN Due to ill health we are selling tavern located on well traveled hwy. 1 hr. drive south of Chicago, nr. Kankakee and Dwight. Bldg, in A-l cond. Lge. extra home suitable for dining, etc. Also lge. high attic for further expansion. Very attractive newly constructed living qrts. on lower level with 3 lge. bdrms. 1% baths, paneled and cptd. thru-out, pvt. entrance loc. on 1 acre With plenty of parking. Priced for quick sale. Call owner 315—426-.‘.709 for appt. (90) FEMALE HELP WOMAN to assist in Service Shop operation. Shipping and receiving locks and keys. Experience n o t recess. Insurance, holiday and vacation. Call Mr. Gee 372-3128. HOUSEHOLD HELP COUPLE for Country Estate Employer will provide private home. Man to supervise grounds and maintenance. Woman to do general housekeeping. Sal. open. Excel, situation for right couple. Call: (815) 338-3398 or (312) AN 3-1359. If no answer call again. (90) CHILD CARE — Motherless home, school age children. Stay or go. Days. $35 wk. Vic. 6000 S. Washtenaw. Ph. 776-3604 or 225-7005 . (90) MALE HELP PORTER — Days — Full and Part time. Permanent. For parts distribution center. Exc. working cond. Complete benefit program. MONTGOMERY WARD, 5750 McDermott Dr. Berkeley. Call 449-8003 ask for Mrs. Van Eynde. An Equal Opportunity Employer ____________________________(90) COOK — Breakfast. Yg. man. Dish washers and bus boys. Live in. Apply in person w-ref. 10 AM to 2 PM. No phone calls. Bryn Maiwr Country Club, 6600 N. Crawford, Lincolnwood, 111. (90) kmalu tudi sam zresnil. Nato ga je Mina nujno neka*j prosila, dokler ji ni prikimal. “Le kaj je ženski moral obljubiti?” je bil radoveden oča. Morebiti pa le ujame kakšno besedo. Prav narahlo je odprl okno in prisluhnil skozi režo. Pa sta oba kakor nalašč med delom molčala. Šele ko je Klemen obrisal koso, jo vrgel na rame in hotel oditi, se je oglasila Mina in opomnila: “Ne pozabi narediti, kar sem ti naročila.” “Bom, čeprav nerad. Nazadnje utegneš imeti ti prav.” Klemen je odšel seč na mejo, Mina je pograbila muravo v cajno in jo odnesla prašičem, oča pa je vstal in šel ogrebat pozni roj, pravzaprav ne dosti vrednega prašilčka, ki je zletel šele po južini. Bil je zamišljen: “Le kaj imata med sabo?” Pa si je domislil in ga je zaskrbelo: Menda vendar ne —?” Spomnil se je Boštjana, gospodarja, ki je vozaril nekje med Trstom in Ljubljano. Začel je slabotnega prašilčka usajati in sam sebi dopovedovati: “Ne, ni mogoče. Ne more biti in ne sme biti res.” Pa se mu je kakor škrat izpod večernega sonca zasmejalo: “Pa če je le res —? Ne bo prvič, kakor veš —? Vo-zarji?” Oče se je vznevoljil na sina gospodarja: “Saj Boštjan je pa tudi čuden. Malo večkrat bi pa lahko prišel domov pogledat. Mlada žena ga mora skoraj pozabiti. Kaj bi tako lakotal, kakor bi hotel v enem samem dnevu prigarati poln mernik tolarjev.” Da je bil pa sam v moških letih prav tak garaški lakotnik, se pa ni spomnil. Kasneje, ko je roj ogrebal in ga je kar na lepem pičila drobna čebelica, je ves nevoljen celo v naglici zaklel: “Prekleta furnga frdamana!” Zvečer ni mogel dolgo zaspati. Kakor bi mu skrbni in zamišljeni Boštjan in njegova brhka žena Mina, vzorna mati in varčna gospodinja, in vihravi desetnik Klemen v okovanih škornji-cah hodili po glavi. Šele po polnoči so mu padle skupaj oči in se mu je spet koj zaklamalo. Sanjalo se mu je, da je umrl in so ga nesli k pogrebu s Krnic na Rodine. Čudno je bilo to, da je vse videl in vse vedel, kakor bi v resnici ne bil mrtev in bi bila krsta iz najbolj prozornega beneškega stekla. Da je bilo pogrebcev še več kakor za Anco— Bog ji daj večni mir in pokoj— temu se ni čudil. Kaj pa mislite! Za starim, do smrti mogočnim Markom iz Krnic. Saj vendar ljudje vedo, kaj se spodobi. Nikakor pa ni mogel razumeti, kako da tik za krsto hodita v par Boštjan in kakor nuna oblečena Reza in prav čisto nič ne vekata. Niti solza ni nikomur izmed obeh stopila v oko. Menda je Boštjan vesel, da je odslej naprej samo on gospodar. Doslej se je še vedno moral, rad ali nerad, ozirati na oča. In Reza. Prevzel sem gasolinsko postajo in mehanične delavnico na vogalu St. Clair Avenue in East GO. St. ki se sedaj imenuje JOE’S PURE 76 m STATION 6002 St. Clair Avenue Telephone: 361-9100 Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom. JOE PINJUH Mali rdeči krog na vašem plinskem računu pomeni sončni žarek za vaš proračun v % Naravni plin je sončni žarek - sončni žarek, katerega lahko prilagodite proračunskemu mesečnemu odplačevanju. Poglejte v rdeči krog na vašem plinskem računu za ta mesec. Znesek, ki ga vidite tam je povprečni znesek, katerega bi lahko plačevali za plin, vsaki mesec. Mi ga imenujemo proračunsko zaračunavanje. Na stotine tisočev naših odjemalcev ga imenuje ugodno zaračunavanje... ker raztegne stroške zimskega ogrevanja skozi celo leto. Za to izredno postrežbo ne računamo nič. V slučaju prebitka ali primanjkljaja izravnamo plačilo vsakega junija. Zato poglejte v mali rdeči krog na vašem sadnjem plinskem računu. Nato podpišite odrezek in ga vrnite s plačilom. Začenši julija boste potem vsaki mesec plačali isti znesek . za vašo porabo plina. THE EAST OHIO GA§ COMPANY The Sunshine People. Še en nov način postrežbe... East Ohio’s Autom atic Gas Bill Payment Plan. Potom sodelujočih bank, bo vaš plinski račun lahko plačan avtom atično vsaki mesec ... odštet od vašega čekovnega računa. Skupno s proračunskim odplačevanjem jc višek plačilne udobnosti. Ko boste podpisali za proračunsko plačevanje, vprašajte nas tudi za Automatic Gas Bill Payment Plan. Nič več ne bo pustega starega, ki bi ji odsvetoval samostan in ji nasvetoval, naj se primoži k Marofarju v Gorje, kamor jo oča Rok, vsega spoštovanja vreden mož, saj je celo cerkveni ključar, in sin Tina, mladi gospodar, fant kakor se spodobi, vabita za gospodinjo, ko samo z deklami res ne moreta več shajati, odkar je umrla Mica, ki je živela od mladih let pri hiši in prepesto-vala in obrisavala vse otroke, da so jo šteli kar za domačo. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East G2nd Street KEnmore I-G300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Materinski dan Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate 'Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: .......... SMRTONOSNI PTIČI — Skupina angleških Phantom je-tov na poletu. Oboroženi so z vodljivimi izstrelki Sparrow, pritrjenimi pod krili. KLOBASE NA GLAVI — Za prihodnje poletje je predložil Jacques Esterel mimogrede tudi “klobasasto” frizuro, kot jo nosita dekleti na sliki.