Materni jezik v Ijndski soli. Spisal J. Delakorde. Ljud.ska šola ji' izmod naj pervih in naj terdnejših podlag Ijudske sreče. l)& pa je Ijudska šola v resnici to, kar mora bi(i, naj bo narodna, postavljena na narodno podlago in vravnana po duhu in v ilubu naroda in njihovega jezika. V domačeni jcziku naj se torej podučujejo otroci v vseh rečeh, ktere so jim potrebne v časno in večno srečo; v njem se vsaja v mlada strca. strah božji in stud do greha; v njem se vnema Ijubezen do domovine, do naroda, do njegovih šcg in navad; v njetn se izrejajo pogumni in zvesti vojaki, skerbni očetje in dobre matere. Iz tega se vidi, da gre v slovenski Ijudski soli slovenskemu jeziku odločevati naj več ur, ker v njem se uče otroci pametno misliti, umno presojevati in prevdarjati, pravilno govoriti, Iepo in umevno brati, pravilno pisati, da umejo javna pisraa, in jih po potrebi izdelujejo sebi in drugim. Tudi se otroci vadijo prepevati mile dotnače pesmi, ktere jih posteno ranveseljujejo. Sploh se mora reči: vsi potrebni in koristni nauki naj se slovenski mladini razlagajo in v spomin vtiskujejole v milem domačcm jeziku! Tako je poduk mikaven, in otroci radi liodijo v šolo, ker sami spoznajo, da se tukaj nauče veliko koristnega. Ako se učenci podučujejo v domačem jeziku, ne pozabijo tako hitro naukov, kedar iz šole ostanejo, marveč tiste ohranijo, in se po njih ravnajo vse svoje žive dni. Da pa toliko šol ne spolnuje te svoje naloge, je krivo med drugim tudi podučevanje v ptnjem jeziku, s kterim se otroci v šolo prišedši že terpinčijo (ali saj so se terpinčili. Vred.). Vsak, kdor ima le zdravo pamet, priterditi mora, da se malozmožni otroci tujega jezika z velikim trudoni in s slabim vspehom vadijo, ker še maternega pravilno ne uuiejo. Otroci se silijo na vso moč s tujimi besedami, kterih prebaviti ne morejo, in ne umevši jih, zgube veselje do šole in do drugih naukov, ker pozneje niso krop, ne voda, mlačni do vere in domovine. Dokler se ne bo v na.ših šolah učil naj poprej niaterinski jezik, in potem še le tuji jeziki, kakor je to navadno pri drugih izobraženih narodih, dotlej ne bodo naše šole zadostovale svoji imenitni in važni nalogi. (Se je že veliko na bolje obernilo; kar pa še ni, pa hoče biti; kolo časa neprenehoma naprej dirja. Vred.) Narod na domači podlagi izrejen bo v nekterili letih ves drugačen, ne bo se odveč tujstvu vklanjal ia domače ošabno preziral; ljudstvo ne bo več mlačno do šol, ter bo spoznalo njih korist in potrebo za družinsko zivljenje. V nekterih šolab se še zmiraj dokaj časa potrati z manj potrebnimi nauki, tako da premalo časa ostaja za bolj potrebne domače nauke; po šolab naj bi povsod veljale besede : Malo, pa to dobro — potrebno pred koristnim. (Ker se pa besede »potrebno« in »koristno« zel6 dajo raztegniti, in jih vsakdo po svoje tolmači, je tedaj toliko različnih misli o šolskih naukih. Vred.)