Kapla. Krize smo se že privadili, zdaj kaže nekoliko na boljše. Dosti pa ae ne more za naa zboljšati, ker smo zelo oddaljeni od prometa. Imamo lea, pa kaj, ko delo in vožnja toliko stane, kolikor dobimo za les. Sploh pa ga poleti no moremo voziti, ko ponekod nimamo nobene ceste; kjer pa ao, so v tako slabem stanju, da živina veC trpi ko pa kaj napravi. Zato je za naa kmete tu ob aeverni meji v goapodarskem oziru slabo. Lanako leto se je merilo in delal naCrt za napravo ceste Sv. Ožbald—Kapla. NaCrt je narejen, začelo se je v jeseni delati. Napravili so par metrov; potem se nam je obljubilo, da bodo letoa apomladi nadaljevali, toda do sedaj se fie nl zaCelo zopet delati. Obljub smo bili delezni že dovolj, toda obljube ne pomagajo, če se ne lzvršijo. Zelja obmejnega prebivalstva je, da bl se oesta člmprej napravila, da bi se nam a tem pomagalo. Zato prosimo merodajna meata, da bi upoštevali naSe želje ln nam ustregli. Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo 13. junija aa je vršil rednl obCnl zbor krajevne organizacije Kmečke zveze v gostilni g. D. Peklar. Udeležba Je pokazala, koliko zanimanje vlada za to potrebno organizacljo. Iz vseh delov župnije so bili zbrani zastopniki ln drugi ter z velikim zanimanjem sledili beaedam predsednika Kmečke zveze za okraj Sv. Lenart g. špindlerja. Hvaležni smo govornlku Iz kmečkih vrat za njegov trud ter ga zopet vabimo na naSa kmečka zborovanja. Naj ne bo kmečke hiše v župnlji brez te prepotrebne stanovske organizacije. Zavedajmo se, da naa je nad 80 odstotkov kmetov. — Izvolili smo z malenkostnimi apremembami stari odbor, kl hoče vaestransko delovati za zboljšanje položaja kmečkega stanu v nasem okolišu. Oklenimo ae torej val gesla, ki pravi: V edinostl Je mofl bi v moči Je zmaga! Apače. V tem Casu dobivajo Apače vedno veft obiakovalcev. Iz Savinjake doline in raznih oddaljenih pokrajin prihajajo fantje in goapodarjl, da si ogledajo način obdelovanja na tukajSnjem Meinlovem poaestvu. Ljudskošolska skupina iz Zižkov sl je ogledala naš kraj in zapela nekaj alovenskih pesmi ter se vzorno vedla. žal pa tega n« moremo reči o obisku fiolarjev U neke lzmed •osednjlh fiol, ki eo se pripeljall in odpeljall na lojtrskem vozu in dlvje vriakall, V aredi m«d njlmi je sedel vodja ln se zadovoljno smehljal. N« odobravamo takšnega načina vzgoje. Tudi na teletu se mora mladina doatojno veati. Ze tako po izstopu lz šole dovolj podivja. — Napoveduje M tako velik obiak letoviščarjev ea prihodnje mesece, kakor ga doslej Se ni bilo nobeno poletje. Opažamo čudno mižljenje nekaterih tukajflnjih ljudi, kl menijo, da Je samo to, kar je nemSko, nekaj vredno. Tako silijo nekateri, kl bl lahko brez vsake življenjske nevarnoati doapell v alovenske bolnišnice, v bolnišnlco v Radkeraburg. Naše zdravje ne zaviai od tega, ali je nafi Bdravnik Slovenec ali Nemec, temveč od spretnosti in vestnosti zdravnika. Z vao gotovoatjo pa lahko trdimo, da so slovenaki zdravnikl ravino tako veatni in apretnl kakor avstrijski. Zakaj bi potem ailili v avstrijsko obmejno bolniSnlco, razen v aili, ko Je prl nas bolniska vzdrževalnina mnogo manjša nego v Avstriji. — Pred nedavnim časom je poročal »Slovenski gospodar« o pretepu v vinotoču v LeSanah, danes poroča o sličnem žaloatnem dogodljaju v Pogledu. V vinotoču g. Semlitscha iz Stogovcev je prvo nedeljo junija malo pred polnočjo nastal apor med Jožefom Schmidom iz Zibercev na eni ter dvema Schwingerjema (ofietom in ainom) na drugi ¦trani. Pri lzstopu iz vinotoča je priSlo do pretepa med obema nasprotnikoma, prl čemer Je Schmid začutil nož v pralh. Prva pomoč doma<5ega zdravnika in nagel prevoz v bolnišnico sta fichmidu rešila življenje. Ljutomer. V nedeljo 13. Junija, na god našega alovenskega voditelja dr. Antona KoroSca, je dožlvel Ljutomer manifestacijo, kakor že dolgo ne. Množice so ae pred naSim slovenakim Katollfikim domom zbirale bi malo pred osmo uro v sprevodu odkorakale k farni cerkvi, kjer ao V8i blli udeleženi pri sv. maži. Ker radi velike mnofcice ljudstva ni bilo mogoCe apraviti vseh ljudi v cerkev, se Je zato alužila Se cna sv. maša zunaj v kapeli sv. Florijana pred farno cerkvijo. Po končanih av. mašah je Sel sprevod v krasnem redu po meatu v Katoliškl dom. Sprevod so otvorttl konjenikl v narodnih. nošah. Za konjeniki je vozila vrsta koleaarjev na okrašenih kolesih In z narodnimi zastavicami; aledil je mičen prizor malih deklic, belooblečenih, ki so epremljale sliki dr. Jan. Ev. Kreka in dr. Antona Korošca. Za njimi 80 611 zastopniki oblasti. Zelo pestra Je blla slika mladenk, ki ao v narodnih nošah napravile zelo lep vtis. Sledili so združeni fantovBkl odseki prosvetnega društva z mladci. Za njiml je korakala garda veržejakih strelcev z godbo. Končno 80 aledile združene Ceto gasilskih 6et in ostalo obCinatvo. Prosvetno društvo Je v aprevodu nosilo tudi naS lep prapor Jn tudi naS fantovski prapor. Enako so bile tudi gasilske čete a prapori. Meščanl so razobeaili državne in narodne zastave. Le pri nekaterih lzkoreninjenoib ni bilo videtl nobenlh zastav, prl onih namrefi, kl sq zadnjič tako dobrohotno ln usmiljeneg& srca sprejeli svojega Pero živkovlca v poznih polnočnih urah pod svoje okrilje. Kar pa je obBojanja vredno ln kar Je povzročilo največ zgratenja prl manifestantih, ]e to, da Je dovolila mestna občina tisti čaa, ko je šel sprevod akozi mesto, meatnemu električnemu podjetju, da Je popravljalo električnl vod na obzidju meščana, kl «e ima ravno našemu dobremu slovenskemu kmetu zahvallti za evoje blagostanje. lloškl zbor Jo v dvoranl zapel pesem >Zvezda mlla je mlgJJala«. Govorila ata gg. Snoj in Zebot, maribor¦kl podžupan. Nato je zapel meSani zbor pesem P >Slovenskl zemljl« Jn aledila Je deklamacija »NaS narodnl dom«. Med zborovanjem so bile Poalane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru n., NJ. kr. Vla. prlncu Pavlu, g. dr. Mllanu Stojadlnoviču, mlnistrskemu predsedniku, g. dr. Antonu Korošcu ta banu g. dr. Marku NatlaCenu. Konfino se je lzrekla tudl javna obsodba o zločinskem umoru akademika Rudolfa Dolinarja. Ob koncu manifestaclje Je še vaa dvorana zapela »Hej Slovenci!« Po manifestaclji so se množice mirno razšle. — V torek 13. Junija se j« v naSt cerkvl darovala sv. maša za pokojnim Rudolfom Dolinarjem. Sv. mašo Je daroval g. mons. Lovrec Andrej ob asistenci domaCih dveh gg. kaplanov. Hiuri prl Ormožu. Odkritju plošče v nedeljo 13. junlja pokojnemu nadučitelju A. Porekarju Je prisoatvovala ogromna množica njegovih blv8ih učencev, prijateljev ln znancev, kot veren dokaz, da naše Ijudstvo čuti globoko hvaležnoat do vzgojiteljev, kl vzgajajo mladino tako, kot je to želja staršev. Z lepim pozdravnim govorom Je predaednlk pripravljalnega odbora g. Sadravec odkril spominsko ploščo, kl je vzidana v Solsko poalopje. Po pozdravnih govorih In deklamacijah Je povzel beaedo slavnostni govornik g. Kosi Anton, nadučitelj v pokoju In bivši tovariš pokojnega. železničarski pevski zbor iz Maribora in cerkveni pevaki zbor iz Ormoža sta odpela več leplh in primernih pesml. Sodelovala je tudi ormoška mestna godba, ki je žela splošno priznanje a svojimi lepo izvajanimi koncertnimi komadi. Po odkritju plošče se je vrSila na Solskem telovadišču ljudska veaelica, med katero Je vladala prava prleška veselost in zadovoljnost. Hum pri Ormožu. Za god našega voditelja dr. Antona Korošca smo na našem prijaznem hribu kurili mogočen krea na predvečer, 12. junija. Kljub dežju se je zbralo precej naših pristašev ter smo med petjem tn spuščanjem raket ponovno zagotovili neomajno zvestobo našemu narodnemu voditelju. - Slovenska Bistrica, Te dni je dovršil 40. leto atarostl naš g. župnlk Ivan šolinc. Vea v delu za nov Slomšekov dom se za ta važni datum svojega življenja sploh ni zmenil. Nismo ga pa prezrli ml farani. Največje veaelje smo mu izkazali s tem, da smo 8e v ogromnem številu zbrali pri pripravljalnem delu za novo stavbo. Na koncu je g. župniku predaednik Proavetnega društva v prelepem govoru častital k uspehom, ki jih je že dosegel in katerih krona bo začeti Slomšekov farni dom. Tem častitkam se pridružujemo vsi farani z željo: Dolgo Vas šc Bog živi, gospod župnik, v naši aredini! Zreče. Dopisnik »Kmetskega lista« piše iz Zreč doslovno tako-le: »Pohorc še po ravni poti hoditl ne zna.« To je nesramno žaljenje našega poštenega Blovenskega ljudstva, kl prebiva na In pod Pohorfem! Jenesarakim nesramnežem, ki 8e zbirajo okoli »Jutra« in »Kmetskega lista«, bomo pri prihodnjih volitvah pokazali, da znamo hoditl po ravni ceati. Savinjska dollna. Na zborovanju v Mariboru Je dejal g. Zlvkovič med drugim: »Včeraj sem bil v zalcu, kjer sem videl ono znano Jndustrljo, katere nlma cela Jugoalavija razen Slovenije, to je hmeljaratvo.« Mi emo vedno mlslili, da spada hmeljaratvo k poljedelatvu, novi Btrokovnjak g. Pera Zlvkovlč, blvšl dlktator, mlnlster v pokoju, pa je iznasel, da spadamo k Industriji. Bojlmo se samo, ker je bilo navzočih nekaj davfinih uradnlkov. Spomnili smo ae pri tem na tistega goapoda, katerl Je med vožnjo skozi Savlnjsko dollno vzkliknll: >Joj, kollko bi kako lep flžol lmajo tukaj!« ter vzdihnili: Bog nas varuj takih prijateljev, neprijateljev se bomo 2e eaml obvarovali! Savlnjska doltaa. CSospodjo od JNS m raa^ burjajo, ker m j« drznilo tudl nekaj Savlnjč^ nov sodelovatl prl pozdravu g. Zivko.vlca, seved< na nafiin, ki mu nj bll ravno prijeten, BJla J« zft; Cudenja ln jeze, prlalo Je tudl do skripanja j zobml, katero Je trajalo prl nekem goapodu cet do poataje v 8t P^tru. Začudenl smQ blll tu(j mi, zakaj na rborovanju smq vldell večina ljudj dobro rejene, lepo oblefiene, t mehkiml dlanmj ljudl, katerim J« VBako kmetako delo tuje, življi pa vsi na raCun taneta. Gospodje, tudi naS krn« je Skripal z zobml, ko je bll vam prepuSčen h4 miloat In nemilost v hmeljski trgovini, ko sl| mu po lastni volji hmelj all prevzell ali zvrglfi da ga je moral peljati domov all pa prodatl XI vsako ceno. In to Je najbrže tlata industrija, zŠ katero je dejal Zivkovič v Mariboru, da jo 89* danja vlada "zatlra, Da, res, ta vlada nas Je z** varovala pred samovoljo raznih prekupcev, za* vrla industrijo guljenja in brezpravnosti našlK hmeljarjev in verjamemo, da ao žalčani neko< liko jokali radi tega. Poznamo goapode, katerl ae redijo za naš denar, pa Se komandirali bi na* radi kot nekdaj graščaki. Pokazali ste zadnja; leta avojo naravo 8 preganjanjem in denuncira-1 njem vseh, kateri se vam niso hoteli vklonitl, Povemo vam pa na uho: Veseli bodite, da vas potrpežljivo redimo, zakaj mi lahko živimo tudl brez vaa; kako pa boate vi brez naa, je drugo vprašanje. Ne silite nas, da pridemo z drugiml argumenti, zakaj zadnjih let nismo pozabili, kot mislite. Folzela. Zares čudno! Kmečka raja, zatirana in denuncirana zadnja leta, se drzne upreti vaškim mogotcem, kateri so zadnja leta živeli v nadi, da bodo lahko vpladali nad nami kot turškl paše. Pozdrav g. Živkoviča v Celju je pokazal, da smo slti komande, poudarjamo pa, da ta pozdrav ni veljal samo njemu, ampak tudi vsem njegovim hlapcem in priganjačem zadnja leta! Se spominjate, kako so na vaS nalog aretiraH znanega kulturnega in gospodarskega delavca, sedanjega župana g. Turnšeka ter ga gnali v zapor kot najveCjega zloCinca? Niti toliko mu ni bilo dovoljeno, da bi se poslovil in preoblekeL Kako ste se škodoželjno posmehovali, da je Proavetni dom za vedno zaprt. Vemo, da je bilo dvoje vrate davkoplačevalcev, vemo, da 80 sa nekatera kazniva dejanja vsled legitimacije JNa pokrila s Cudnim plaščem nekaznivosti. Ce smo iz razlogov mirnega sožitja mirovali in ne vrnitl enako z enakim, vendar nismo pozabili. Gospodu, čigar občudovanje g. živkoviča je tako veliko, svetujemo, da se preseli kam bliže njegovega atalnega bivališča, kjer ga bo lahko bolj pogosto videl. šola se radi njega ne bo podrla in mi se tudi ne bomo jokali za njim. Kostrivnica. V nedeljo 27. jimrja ob treh popoldne priredi naša gasilska čcta tombolo 8 prav lepimi dobitki. Cena tombolakl karti 2 Din. V alučaju slabega vremena se tombola preloži na 29. junij. Prijazno povabljeni! Ljubečna-Šmlklavž pri Celju. Naša vas, slav« noznana po avojl lzborni opeki, vedno bolj napreduje. Sedaj nam sveti električna luč, opeko ne vozimo več toliko s konji, temveč opravi to tovorni avto. Lepo je gledati tovorni avto, ko brzi mimo naših hiž, ampak mi vozniki, ki smo a tem poatali brezpoaelni, Cutimo to drugače na naši koži. V sedanji veliki gradbeni delavnostl gre opeka eproti v denar, vendar pa ao ponekod delavci elabo plačani. Delo opekarniškega delavca Je težko, naporno in le sezonsko; 5^.to se pri plači nekaj nad 20 Din le malo prištedi za zimo. Star pregovor pravi: Ako si opekarnardelavec do sv. Ane ne kupi Skornjev, Jih tudi pozneje imel ne bo. Kajti jesenl se delo kmalu neha. — Iz Ljubečne jo mahnea lahko proti šmiklavžu, Bezovici ln špitaliču. Krajl ao tu hribo- vitl in spet nižinakl, kmetov edlni dohodek ]e Lea. Ta pa ima poleg nlzke cena 8« to težkočo, da je tukaj ceata v tako slabem stanju, kot menda nikjer. NeSteto komialj Ja bllo 2a pred vojno, ampak oatalo Je vse pri atarem. Za 6aaa bivšega režima, ko se nl gledalo na potreba najbolj revnih krajev, so se gradile ceste po krajlli, kl so bili ceate veliko manj potrebni kot pa tu. Promet po tej ceatl Je pač tolik, da bo to prlznal vsak nepriatranskl opazovalec. Od okrajnega cestnega odbora nam je obljubljena komlslja, ki bo na licu mesta pregledala to progo.