Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številk« i din. Tolerirani razkroj V francoskem katoliškem listu „La croix" ; je bil priobčen članek, v katerem razpravlja j člankar o vzrokih francoskega propada. Član-kar ugotavlja, da je vzrok propadu te velike države bratstvu, enakosti in svobode slab tisk. ki je zastrupljal ves narod. Ob koncu zaključuje pisec omenjenega članka s trditvijo, do ni bila Francija poražena morda lansko oziroma' predlansko leto, ampak leta 1^918.. to je takrat, ko so vsi mislili da so zmagali, a v resnici so bili takrat premagani. Le slabemu fiaku se ima zahvaliti zmagovalec, da se mu ji s prvim sunkom posrečilo zrušiti vso državo. Morda se nam sdi ta trditev nekoliko pretirana, a vendar je resnična in to zelo tragično resnična za ves francoski narid. Znano je. da je imela Francija najbolj razširjen nemoralni in protiversko usmerjeni tisk, ki ga je plačevala framazonerija in židovski bankirji. Proslule vlade ljudskih front so uradno pospe sevale in celo finansirale slab tisk. Ta umazani tisk je zastrupljal francoski narod. Zato >c sledil nujen polom. Prvi sunek in mogočna Francija je bila na tleh. Danes preklinjajo mnogi one, ki so utirali pot gnilemu tisku med ljudske mase. Slab tisk je opravil temeljito svojo nalogo. Povzročil je razkroj med narodom, ki je začel iti po poti propada. To je najžalost-neiše poglavje francoske" zgodovine in živi Kgled nam vsem. Ni naš namen, da bi to vprašanje Francije podrobneje razčlenjevali, ampak hočemo podati le bežni pogled razmer pri nas. ki tudi v vprašanju dobrega tiska niso ravno rvetoče. Maloštevilen je naš narod, a doslej še vendar dovolj krepak, da bi vzdržal vsak sunek. Todu pred numi je bodočnost, ki meče zle sen-ce nu sedanjost. Pomisliti moramo, da hodijo ■ted nas volkovi V ovčjih oblačilih. Med na~ se vtihotupljn nevaren strup, ki se zajeda v ljudske duše in povzroča med njimi razkroj. Delu gu malodušnego in mnnj odpornega za uevumosti, ki se mu postavljajo v današnjih dneh. Ubija v njem vero v življenje in v bo-dočnopi. Napruvlju ga inferioi nega. Predaja se uživanju in postaja mehkužen. Vse to povzroča slab tisk. ki ga finnnsirajo in izdajajo liberalci in njihovi bratje komunisti. Ti ljudje s satansko preračunljivostjo širiji med nami umazano besedo ter žrtvujejo vse svoje sile, samo du je njihov razkrojevalni načrt čini bolj hitro delujoč in uspešen. Slabega tiska je med numi dovolj in od dne do dne več, >aj prihaja tudi od drugod. Marsikdo niti ne sluti in še ne vidi. kako se ta kuga zajeda v ljudske duše in kakšno zločinsko delo opravlja. Prikličimo si \ spomin le Zgled Francije, i>u bomo lahko presodili \ luči tistih razmer našo bodočnost. Če bo šlo v tem pravcu tako dalje, potem se ')omo znašli na isti poti. po kateri je šla Francija. Mislimo, da si tegu nihče ne želi. Kakšen je naš tisk? Odkrito in brez ovinka lahko povemo, du nuni ni ravno v ponos in da je število slabega tisku med nami veliko. Toda zn borbo proti njemu smo le vse premalo pripravljeni in tudi energični ter zelo neodločni. Vsemogoče akcije imamo, a akcije zn pobijanje slabega tiska še nismo učakali. Mislimo, dn bi se s to akcijo, pri kateri bi sodelovali vsi dobromisleči, odprlo novo poglavje nuše borbenosti. Ta akcija naj bi alarmirala čimveč somišljenikov in šla \ odločno borbo proti slabomu tisku. Ni pretirana ugotovitev. o«el in sramoten za vse tiste, ki si s tem polnijo žepe. Mi hočemo zdrav nnrod. ne po degenerirance! Številni so časopisi pri nas. ki izgledajo silno nedolžni in objektivni ter politično nepo-barvoni. V resnici so pa prn^ i strup za vse one. ki jih čitnjo. Posledice se bodo že videle, toda takrat bo prepozno. Posledice čitanja slabega tiska so neizbežne, kajti ta razkroj gre navadno počasi, a je tem signrnejši in uspešnejši. Odločno odklanjamo slab tisk. posebno ono časopisje, ki ga finansirn naša liberalna gospoda. Nobeden naš zavedni človek ne sme za slab tisk dati niti dinarja, zahtevati moia pov-' **od naš tisk in se za naš tisk tudi boriti. V vsako slovensko hišo nnj pride vsaj en naš list! Apeliramo mi našo oblast, da prepreči razkroj, ki gu širi in podpira liberalno časopisje. Doslej smo bili vsi v tem oziru preveč tolerantni in popustijh i. Treba je to kugo zajeziti in dati narodu zdrave duhovne brane. Zu vzgled vzemimo katoliški tisk v Holandiji. ki obvladuje vso juvno mnenje in ki se neustrašeno bori za zdrav duh nnioda. Z našim tiskom moramo preplaviti vso našo deželo, nasprotni slabi tisk pu uničiti. To ni politično delo in ne gre zn moč stranke, ampak to je narodno in državotvorno delo. Zato je to sveta stvor! eein V soboto ob 8. uri „Sneguljčica" - za zimsko pomoč STRAN 2 >RfciNJEC< Zamorec se pere V letošnji prvi številki zadružnega glasila „Zadrugar" nam odgovarjajo na naš članek, ki smo ga pisali ob priliki poročanja smrti našega voditelja. Uredništvo „Zadrugarja" se o-pravičuje, da je bila takrat redakcija že zaključena in ni bTo mogoče obširneje poročati, zato je uredništvo priobčilo le kratko obvestilo. Mislimo, da je popolnoma odveč, da nam uredništvo skuša dopovedati, kdaj se redakcija zaključuje, ker vemo, da so imeli ves teden čas za daljšo poročilo. Tako opravičevanje je le nerodno zavijanje oči. Nepotrebno je razburjenje uredništva zaradi naše trditve, da je bilo v „Zadrugarju" vedno dovolj prostora za najrazličnejše ideologe, samo za dr. Korošca, ki je bil nesporno velik zadrugar, pa nismo imeli nikdar prilike, da bi o njem kaj več slišali. Upamo, da lahko pripomnimo, da je zadružno glasilo, če je res zadružno urejevano, le tedaj res nepristransko, če se ne ozira ne na levo in ne na desno. Kako sklicevanje na objektivnost v tem oziru je popolnoma odveč. To je dejstvo, preko katerega ni mogoče iti in kar nam bo priznal vsak zadružnik, bodisi da je tega ali onega svetovnonazornega prepričanja. Zato pa je tudi naša sodba pravična in utemeljena. Izgovori, ki nam jih servira „Zadrugar" pa so za lase privlečeni. Naj gospodje okoli ..Zadrugarja" ne mislijo, da mi ne vemo, kakšna je prava zadružna misel. Naj pa tudi ne mislijo, da smo tako naivni, da se bomo zadovoljili z vsakim izgovorom, ki nam ga bo kdo povedal. Naše pripombe pa niso imele noben zlohoten namen, ker smo le hoteli povedati,, da moramo biti vsi enaki in da se morajo upoštevati vsi »ziri, de se ne bo nihče čutil užaljenega in prizadetega. Prepričani smo, da nam v bodoče ne bo treba omenjati in javno opozarjati na stva- ri, ki niso prijetne ne za nas in ne za uredništvo „Zadrugarja" in naše zadruge sploh. Da ni vse v takem redu kot bi to vsi želeli, nam priča dovolj jasno primer zadruge v Kranju. Kranjska zadruga državnih nameščencev ima svojo lastno hišo, ki je bila kupljena z namenom, da se bo v njo preselila trgovina. Toda trgovina se še vedno nahaja v starih prostorih, v novi stavbi pa so stanovanja in „zadružna čitalnica". V tej „čitalnici" ima svoj lokal levičarsko-nacionalistično pobarvano akademsko društvo. Seveda, da obstoja kljub temu neka zadružna čitalnica, tega skoro nobeden zudrugarjev ne ve. Ce je ta lokal pravi združni lokal, potem bi pričakovali, da se ne bo dogajalo, da bodo n. pr. visele v zadružnem lokalu slike ljudi, ki nimajo skoro nobene zveze z zadružništvom in ki jih smatramo zgolj politične osebnosti. Ali je to zadružno, če vise mesto zadružnikov slike dveh frama-zonov, kot stu to Masarvk in Beneš? Ce ni, zakaj potem ne skrbi zadruga za to, da se take slike odstranijo in obesijo slike zadružnikov, kar bi bilo gotovo edino umestno za zadružni lokal? Take stvari nas nehote silijo, da pritrdimo naši javnosti, ki smatra takšna zadržanja zadruge, da je zadruga zaplavala v politične vode. Prepričani smo, da so v vodstvu zadruge dovolj uvidevni ljudje, da bodo znali upoštevati želje vseh članov enako. Saj tudi naši ljudje plačujejo z istim denarjem kot o-stali. Potrebno pa je, da se temu napravi enkrat konec, da ne bo več povoda govoričenja v javnosti o politični pobarvanosti zadruge. Mislimo, da nam je sedaj vsem dovolj jasno in da je nadaljnje polemiziranje popolnoma odveč. Razumemo pomen starega ljudskega pravila, če komu stopiš nu prste, da rad zacvili. Občni zbor združenja vojnih invalidov Letni občni zbor je imelo v nedeljo dopoldni; v dvorani Stare pošte udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot. Članstvo se je občnega zbora polnoštevilno udeležilo in napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Občni zbor je vodil zastopnik iz Ljubljane. Na dnevnem redu so bila najprej poročila odbornikov iz katerih posnemamo: tajniško poročilo je podal g. Rant. Omenil je, da ima udruženje svojo lastno pisarno, ki jo vodi posebna uradnica. Pisarna je pač nujna potreba, ker je dnevno veliko prošenj in dopisov. Obenem pa je omogočeno, du dobi članstvo tam vse informacije. Blagajniško poročilo je podal g. Marlinjak. Bla- 1 gajna izkazuje precej dohodkov in seveda so izdatki tudi precejšnji zaradi vzdrževanja pisarne, poštnina itd. Poročila so bila sprejeta brez pripomb. Občni zbor je pooblastil bodoči oSbor, da napravi proračun za prihodnjo poslovno dobo kot to zahtevajo pravila. Sledile so volitve novega odbora, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. Omejc. Po volitvah so kot zadnja točka dnevnega reda sledile slučajnosti. Zastopnik iz Ljubljane je dajal vsa pojasnila, ki jih je stavilo članstvo. Po končani debati je predsednik zaključil občni zbor. Delavski obzornik. Slovenskim rudarjem gotovo ni v korist Trboveljska premogokopna družba je posedovala na teritoriju sedanje banovine Hrvaške 66 rudnikov. Vse te rudnike je sedaj prodala banski oblasti te banovine. Kakor izvemo je banska oblast banovine Hrvatske odredila, da v najkrajšem času odpre 10 rudnikov. Hrvatje računajo, da se bo s tem zvišala njihova produkcija od enega do enega in pol milijona ton na leto. Število rudarjev pa povečalo od 7 na II tisoč delovnih moči v preteklem letu, računajo, da bo v novih rudnikih dobilo zaposlitev zopet nekaj tisoč rudarjev. Ce se spomnimo na borbo slovenskih rudarjev in podjetij za večjo količino odjema iz slovenskih rudnikov za državne potrebe, in je šele sedanji položaj zaposlenosti slovenskega rudarstva omilil, nas ta novica s hrvaške strani gotovo ne bo razveselila. Računati je namreč z dejstvom, da bo ob normalnem času zopet nastopila kriza zaposlitve v še večjem obsegu med slov. rudarji. M Finzgar FO Kropa je » 9# m poutavil nov rekord Na smučarskem treningu, katerega so se udeležili vsi naši in nemški skakalci na ma; mutski skakalnici v Planici, se je od Jugoslovanov najbolj od.ikoval naš lanski prvak v skokih Rudi Finžgar, član FO Kropa, ki j' zaplaval na 93 m in postavil nov državni rekord. Vsi vidimo v našem Finžgorju brez dvoma najvrednejšega in najboljšega atleta vsegu zimskega Športu. Ni dvoma, da je naš mladi Rudi tisti s.ovenski atlet, ki bo na tej skakalnici prvi zaplaval preko 100 m in tako ponesel slavo vseh jugoslovanskih zimskih šport-, nikov po vsem svetu. Rudi je še zelo mlad in so njegovi odlični uspehi, ki so brez dvoma uspehi enega najboljšega našega mednarodnega smučarja, šele začetni in lahko od njega pričakujemo 5e mnogo. K nedeljskmi mednarodnim takmam mu želimo mnogo uspeha, da bi ponovno dokazal ne samo, da je on naš najboljši skakač, nego da je on tisti, ki je steber vseh naših zimskih športnikov. Premalo a -csJar nekaj Na številne prošnje in pritožbe, ki so prihajale iz vrst kronskih rentnikov pri SUZOR-ju vsled obupnega položaji v katerem se ti rent-Biki nahajajo, se je uprava SUZOR-ja svoj čas odločila predlagati g. ministru soc. politike, da se jim njihova renta poviša in tako njih položaj vsaj malo omili. Kakor smo obveščeni je g. minister ta predlog osvojil in bodo tako ti kronski rentniki prejemali rento po novem: Vsi sitarorentniki, katerih delazmožnost je zaradi posledic svoječusne nezgode zmanjšana nad 33 1/3% ne smejo prejemati manj na mesec kot 30 din. Tisti, ki prejemajo manj bodo dobili izplačuno razliko od 1. septembru 1939 dalje. Od 1. oktobra t940 leta dalje se bo povišala sedanja draginjska doklada za eno tretjino, to je do vsote, ki jo dovoljuje § 206 zak. o zav. del. V kolikor pa bi starorentniki skupaj z dra-ginjsko doklado ne dosegli zneska omenjenega v točki 1. se morajo rente povečati po sled?či tabeli: Od 33 2/3% do 40»/0 invalidi bedo prejemali najmanj 40 din na mesec; od 51 2/3»/o do 60% invalidi bodo prejemali najmanj 50 din na mesec; od 61 2/3<»/0 do 70°/o invalidi bodo prejemuli najmanj 100 din na mesec; od 71 2/30/0 do 83 2/3% invalidi bodo prejemali najmanj 125 din na mesec; od 83 2/3% do 100% invalidi bodo prejemali najmanj 150 din na mesec; nad 100% invalidi bodo prejemali najmanj 200 din mesečno. Škandal Mnogo in že večkrat smo pisali v našem listu o Narodnem domu, kjer se zbira kranjska liberalna gospoda in kamor včasih zaidejo tudi taki ljudje, ki D islijo, da jih štejemo v svoje vrste, a v resnici pripadajo čistokrvnim liberalcem. Kdor je dovolj zaveden v svojih načelih, ta bo vedno in za vsuko piiliko vedel, kaj sme in kaj ne s-me. Naš človek, ki je prepričan naš pristaš, prav gotovo ne ho nikdar Drobne novice z Jesenic „360 žena" na odru Krekovega doma. Za pustno nedeljo in za pustri torek zvečer nam je pripravila igralska dr .žina Krekovega prosvetnega društva dva prijetna večera. Za te burkaste dneve je bila burka z gornjim naslovom kar primerna. Dvorana je bila popolnoma razprodana in so si morali pomagati še z zasilnimi sedeži. Nastopali so že preizkušeni igralci, pridružili so se jim pa tudi nove sposobne moči. Režijo je imel v rokah g. Rado Radešček. Njomu in vsem igralcem želimo na našem odru še mnogo uspehu! Laž ima kratke noge. V naši državi imamo več lepih načel oživotvorjenih v zakonih, — načel, ki so komunistom samo fraze. Tako na primer o enakosti vseh državljanov pred za koni. Prav to frazo o enakosti ženejo naši komunisti vedno in na vsa usta. In sedaj so bili tudi marksisti poklicani na orožne vaje enako kakor vsi drugi večinoma šele prvič, ko so drugi že četrtič. Pa jim je kar sapo laprlo Kar čez noč so pozabili na fraze o enakosti. Ker smo že v takem času, je zgledala reč nekam pustna. Nagnali so namreč svoje žene, naj gredo k jeseniškemu županu zuhtevat. da pridejo možje domov. (Kaj ima jeseniški župan opraviti z marksisti n. pr. s Koroške Bele, to vedo kvečjemu javorniške murksistke, ki imajo dolge lase...) O jeseniškem županu je pač znano, da je dober človek in so se seveda k njemu napotile. G. župan jim je ljubeznivo rekel: „Ljube moje žene, srčno rad storim vse, da pridejo vaši možje domov, le povejte mi, kako in kaj naj naredim?" In so rekle: „Sreski načelnik v Radovljici — bile smo pri njem — nam je rekel, da to vi lahko naredite in da vi že veste." Slučaj je pa nanese!, da je bil tisto uro na občini na Jesenicah podnačelnik sreskega nu-čelstva v Radovljici. G. župan ga pokliče in razvije se med njim in ženskami sledeči razgovor: "Ali ste bile pri g. sreskemu načelniku?" „Ja. ne, ja, pravzaprav ne. Nismo mogle k njemu. Ampak pri njegovem namestniku." „Njegov namestnik sem jaz. Ali ste bile pri meni." (Najprej so deb'do gledale) „Ne, ne. Pri vas nismo bile. Pri enem drugem gospodu, ki nam je potem to rekel." Gospod podnačelnik jih je spraševal, kakšen je bil dotični gospod, ali je imel očala, ali je imel črne lase itd. Pa se kar nič niso mogle spomniti. Oh, tako mučno je bilo. In so odšle, še bolj rdeče, toda od sramu... Pa so nekatere res reve, kakor premnoge druge, katerim so možje odšli. Resnično so po trebne pomoči. Zameriti pa je tistim, ki to revščino izrabljajo v svoje razdiralne namene in tem ubogim ženam še bolj škodujejo. Čudne internacije. Pri nas se jr že dogodilo, da je bil kdo interniran. Do sedaj se je le vsak vrnil iz internacije. Pa to še ni čudno. Čudno je to, da se je vsak v internaciji zredil. Komunisti v Rusiji pa znajo to vse drugače. Tam se pa iz internacije sploh ne vrnejo, ampak v internaciji umirajo (pa ne od debelosti). Športne tekme na Črnem vrha v spomin pok. dr. Antona Korošca. Minulo nedeljo je priredil akademski športni klub v spomin na dr. A. Ko rošca spominske tekme v veleslalomu. Take tekme namerava klub izvesti vsako leto. Predsednik dr. Fr. Kulovec je daroval v ta namen velik prehodni pokal, ga. Nija dr. Natjačeno-va pa krasno prehodno darilo. Pokal dr. Ko-lovca si je pri nedeljskih tekmah pridobil Ber toncelj Jože (SK Gorenjec), darilo ge. banice pa Pavlina Stocer (Skala), oba z Jesenic. „Slovenski dom" je v poročilu o teh tekmah predlagal, naj bi se tekme v bodoče vršile tudi drugod in ne sumo na Črnem vrhu. Gotovo govori marsikaj za ta predlog. Zdi se pa. da noben drug smuški kraj ne spominja tako na pokojnega voditelja kakor ravno Črni vrh, kamor je veliki pokojnik tako rad zahajal (k Sv. Križu). Občni zbor Proti tuberkulozne lige se je vršil v petek dne 21. februarja v prostorih ljudske Šole na Jesenicah. V ospredju te človekoljubne in socialne ustanove stoji v tem letu zidava mladinskega okrevališča na Uskovnici. V poročilu o zidavi zavetišča na Uskovnici. V poročilu o zidavi zavetišča je bilo omenjeno, đa je stavba do betonske plošče že zgrajena, to se temelji in kletni prostori ter deloma stopnišče. Zdravilišče bo zlasti za jeseniške in korošk*-belske otroke in njihovo zdravje velikega pomena. V višinskem zraku ob zdravi in tečni hrani si bodo otroci utrjevali slabotno zdravje. Za otroke v šolski dobi Bi se v zavetišču lahko vpeljal tudi pouk, vsaj v nazornih predmetih. Saj ne bo težko dobiti učitelja, ki bi bfl prav tnko potreben oddiha v višinskem zrak« in bi se tak pouk brez napora mogel vršiti. — V letu 1940 je imela liga 39.80V- din dohodkov in 39.362.— din izdatkov. Za dosedanjo zidavo zavetišča je bi'o izdanih 42.585__din. S posoiilom 80 000,— din pri Protituberkuloini zvezi in s prispevki darov je upati, da bo zavetišče še v teku teen leta dovršeno, koi- ligi iskreno že'imo. Pri volitvah je tudi za bodoče leto izvolien za predsednika g. dr. Bergelj, tajniške posle bo še nadalje opravljal g. Leo Pi-brovec, blagajniške pa gdč. Marija Vidmarjev«. zahajal v Narodni dom z namenom, da bi se tam zabaval. Dokler ne bodo razmere v Narodnem domu in okoli njega drugačne, toliko časa ni tum mesta za naše ljudi. Kar je našega in kdor se šteje k naši družini, ta bo našel v našem domu dovolj zdrave zabave, da ne govorimo o prosvetnih in kulturnih dobrinah. Marsikdo včasih pomisli, če Narodni dom res upravičeno in zasluženo nosi ta ponosni naslov. Ali je to res narodni dom? Ali se v njem res zbirajo vsi in ker se ne, kdo je temu kriv? Ugotuvljamo in ponavljamo, da je Narodni dom s svojo preteklostjo in svojo sedanjostjo dovolj zgovoren dokaz krivde onih, ki Imajo besedo v njem. Dokler bo Narodni dom služil večinoma le prirejanju plesov, ki so v zvezi s pijančevanjem in krokanjem, dokler bo nudil streho našim zagrizenim in nepomirljivim nasprotnikom, toliko časa bomo ostali odločeni, da dosežemo temeljito prezračenje tega gnezda. Mislimo, da bi gosoodje okoli Narodnega doma že spoznali, kam vodijo pota tiste mladine, ki prihaja v ta dom. Žalostno dejstvo pu je tudi to, da se pod ponosnim naslovom skrivajo škandali, ki gotovo niso V ponos prirediteljem zabav. Predpustni čas je navadno čas senzacij. Tudi v Narodnem domu ni šlo brez veselice s plesom, kakšno čudo bi bilo to za Narodni dom, če ne bi bilo tam nobene plesne prireditve? Ob tem nesrečnem predpustnem času nam nehote prihaja v spomin škandal, ki se je pred leti zgodil nekje v Kranju, ko so pustne maske priredile konklave in tam volile papeža. O tem smo takrat obširno pisali, ker je to javnost zahtevala in želela, da se stvar preišče. Tudi letos ni šlo v miru in redu kot smo si vsi želeli. Kdo je kriv takim nerednostim, ki se dogajajo ob plesnih zabavah, za to nismo mi poklicani, da bi sodili in preiskovali. V so- boto je bil odrejen v Narodnem domu ples. Govorili bi neresnico, če bi trdili, da ni bilo dobrega obiska, ker je itak znano, da se ljudjo radi zadržujejo no plesnih prireditvah v Narodnem domu. Da se ni dobro jedlo in pilo in da ni marsikateremu gospodu a!i gospej ali celo gospodični zlezlo vino v glavo, o tem sploh ne govorimo. Tega smo že nuvajeni, ker je znano, da so Kranjčani znani krokarji. Sreča je za naše mesto, da imamo policijo, ki vsaj nekoliko brzda vročekrvne obiskovalce zabavišč. Zgodilo pa se je, da sta dva poživinjena krokarja napadla službenega organa in ga podrla na tla. Da se take stvari dogajajo v javnem zabavišču, to je pravi škandal in vrže dokaj s'abo luč na vse. Take stvuri se raendn drugje bolj redko pojavljajo, bolj običajne so seveda v Kranju, ker se malo kateri ples konča brez incidentov, pa če tudi je to 11. pr. akademski p'es. Seveda se ni dogodil le ta primer, zvedeli smo od očividcev, mlje naravno ni treba preobračati in zadostuje po tej — kakor po jesenski prahi — za pomladansko setev le brananje in morebiti obdelovanje s kultivatorjem. Ako spomladi že moramo orati, orjemo le v zadostni meri posušena in segreta tla. Ne prezgodaj, ne še premokro zemljo, da ne uničimo godnosti in ne prepozno, de se zemlja ne issuši preveč. Hlevski gnoj je treba na njivah, kjer bomo sadili krompir ali peso, nekaj tednov pred sajenjem podorati, sicer iigubi zemlja pravci potrebne vlage, ne glede na to, da prerahla zemlju pesi posebno šfkoduje. Podružnica Kor.'erejskega društva za dravsko banovino v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v ponet'eljek dne 3. marca ob 1. uri popoldne v prostorih restavracije „Je!en" v Kranju s sledečim dnevnim redom: i. Čitanje zapisDika, 2. poročila, 3. razprava s novi Vonjerejski zadrugi, 4. slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Vabimo pa tudi vse ljubitelje konjereje! _KIMO TALIJA_ predvaja v soboto 1. marca ob pol 9. z več. in v nedeljo 2. marca ob 3., S., 7. In 9. url nadvse napeto romantično pustolovščino Streljaj kabalero Dodatek: 1. Foksov tednik, 2. Miki miška TEDENSKE NOVICE „Zimska pomoč" v Kranju Odbor „Zimske pomoči" občine K run j je na svojih prvih sejah razmotrival pobiranje prispevkov in daril ter je odločil, da se pobiranje po mestu samem, t. j. pri privatnikih, obrtnikih, trgovcih in drugih pridobltnikih. odloži za mesec marc 1941, ker so se takoj razne gospodarske us,tanove in industrijska podjetja na prvi poziv z vso uvidevnostjo odzvale s precejšnjimi prispevki. Odbor je tudi sklenil v sporazumu s krajevnimi oblastmi, da traja „Zimska pomoč" od začetka t. j. od ustanovitve odbora v jeseni 1940 do konca marca <941 in da v tej dobi ne bo nobenih nabiralnih akcij, ker jih krajevna oblast ne bo dovolila. S tem so bili obvarovani vsi občani pred raznimi nabiralnimi akcijami in je že takrat odbor apeliral, naj se meščani zaradi tega s čim večjimi darili in prispevki odzovejo, ko bo odbor za-počel s podrobno nabiralno akcijo. Ta akcij;' se je sedaj določila za čas od 4. do 11. marca. Ker se je na seji sporazumno določilo, da bosta to podrobno nabiralno akcijo izvedli obe dobrodelni društvi: Vincencijeva konferenca in Kolo jugoslovanskih sester v Kranju po svojih uglednih damah, bodo v tem času le te obiskale ohčune v občini Kranj, na kar se občinstvo opozarja ter se obenem prosi, da čim več darujejo. Odboru za „Zimsko pomoč" občine Kranj je potreben še precejšen znesek, da se zadosti vsem potrebam. KRANJ Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju bo v mesecu marcu 1941. razdeljena sledeče: 2. dr. Herfort Joža, 9. dr. Pance Pavel, 16. dr. Vrbnjak Vinko, 19. dr. Bezič Josip. 23. dr. Bežek Josip in 30. dr. Herfort Joža. Za „Zimsko pomoč" občine Kranj so nadalje darovali: Tvrdka „Merkur" v Kranju din 5.000, Banovinska hranilnica, podruž. Kranj 5.000 din, lekarna Savnik Kranj •'.000 din, Elektrarna Majdič Kranj 2.000 din, Tvrdka „Kovina" veletrgovina v Kranju 2.000 din, M. Kokl, veletr-govec Kranj 1.000 din, Sokolsko društvo Kranj 393 din. V korist „Zimske pomoči" občine Kranj priredi Prosvetno društvo v Kranju v soboto dne 1. marca ob 8. uri zvečer mladinsko predstavo ..Sneguljčica". Cisti dobiček gre v korist „Zimske pomoči". Vabimo cenj. občinstvo, da se te prireditve čim številnejše udeleži! Opozarjamo vse hišne posestnike, da se vrši v nedeljo dopoldne ob 10. uri sestanek vseh hišnih posetnikov v veliki dvorani hotela „Stara pošta". Predaval bo g. Ivan Frelih. predsednik društva hišnih posestnikov iz Ljubljane o dolžnostih radi zaklonišč in drugfh perečih vprašanjih. Ker bo predavanje vsakemu posestniku v veliko korist, je v njegovem lastnem interesu, da se predavanja udeleži. Vljudno vabljeni! Naročnike „Slovenčevega koledarja", ki koledarja še niso dvignili, prosimo, da ga dvignejo v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju. Sv. maša za smučarje in udeležence, ki nameravajo iti v Planico, bo v nedeljo 2. marca ob 5. uri v farni cerkvi. Vabimo, da opravijo svojo nedeljsko dolžnost. Nevarni tiči pod ključem. Dva znana kurja tatova iz okolice Kranja sta napravila po kur-nicah precej obiskov. Doslej se jima jc še vedno posrečilo odnesti pravočasno pete, a to pol so jih vendarle zasačili. Policija jih je aretirala in pošteno izprašala vest. Ta teden je policija aretirala družbo, ki je nosila iz tovarn blago. Pri preiskavi so zaplenili precejšnje količine nakradenega blaga. Blago bo vrnjeno tovarnam, storilce pa čaka zaslužena kazen. Struževčani se pritožujejo, da nimajo dobre poti. Odkar so pričeli graditi novo tekstilno šolo, so delavci zasuli pot, ki vodi od Mujdi-čevega jeza ob kanalu proti mestu. Zgornja pot, ki pride ven pri dr. Bežkovi vili, pa je vsled vožnje v tako slabem stanju, da je prav težko priti preko blata, ki ga je vedno več. Prosimo, da bi občina poskrbela, za popravo poti uli pu nuj se čini preje prične z regulacijo nove, ki je predvidena nad sedanjo. Sedaj ko se bo zučel sneg topiti, bo postala sedanja pot sploh neuporabljiva. Občni zbor društva slovenskih obrtnikov v Kriuiju. Dne 2. marca se vrši redni občni zbor v spodnji dvorani Ljudskega domu v Kranju z dnevnim redom, ki so ga člani prejeli tiskanega. Ker imamo sedaj svojo samostojno obrtno zbornico, je dolžnost vsakegu obrtnika, da se udeleži občnega zbora organizacije, ki je stala vedno na stališču, da se obrtnik reši vulp-tov in ki je priborila to zmago. Zato vabimo še posebej vse obrtnike k polnoštevilni udeležbi. HOTEL EVROPA" Vsako soboto in nedeljo igra Jonni ■ ji a z z Vabljeni 1 STRA2IŠCE Ko je bil odprt preurejeni Gaštejski klanec, je bila zaprta stara cesta proti Gašteju. Kdor hoče sedaj iz Kranja proti Stražišču ali obratno, mora narediti velik ovinek do Labor, potem zopet nazaj do Gašteja. Za vozila naj bi to že bilo, za pešce ki hodijo sem in tja, teh ni malo, je pa pot po ovinku le preveč zamudno. Cestni odbor prosimo, naj stezo od državne ceste do Guštejske hiše toliko uredi, da bo vsaj za pešce uporabna. Tukajšnja Krajevna organizacija JRZ bo imela v prostorih Smartinskega doma svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 2. marca ob 9. uri dopoldne. Za vse člane udeležba obvezna, somišljeniki vljudno vabljeni! Na ta občni zbor pride poročat o zunanjem in notranjem položaju g. Benedičič Miha iz Ljubljane. BESNTCA Občni zbor kr. organizacije JRZ za občino Resnico se je vršil 23. februarja v Zg. Besnici v cerkveni dvorani ob polnoštevilni udeležbi članstva in prijateljev. Na občnem zboru jc govoril g. Zabret Joško, ki mu tem potom najlepša zahvala, v 1 urnem govoru pojasnil politični položaj. Za svoje izčrpno in obširno poročilo je že! toplo odobravanje. Po govoru g. Zabreta je bila volitev novega odbora. Sprejeta je bila z malimi izprememba-mi stara lista: predsednik Eržen Jošt, podpredsednik Fister Ix)jze. blagajnik Knific Janez in tajnik Sedej Vencelj. ŠENČUR Bitka radi slamnatega moža. Fredpust je minil. Nekaj se jih je poročilo, še več pa je ostalo samih. Ker naši vrli fantje skrbe za zabavo, so po stari navadi pripravili slamnatega moža. Gotovo tega ne bi storili, če bi vedeli, da bo ta mož povod junaškega dvoboja. Beseda da besedo in Evine hčerke so se res spoprijele. To je bila bitka. Toda konec je bil vendar dober in sovražnici sta se pobotali. Toda še dolgo ne bosta mogli biti skriti ker jih izdajajo o-praskani obrazi. PREDDVOR Občinski odbor za zimsko pomoč se vsem da-rova'cem, ki so prispevali za zimsko pomoč, najlepše zahvaljuje. Bog plačaj! Poročili so se v tem predpustu Markun Angelca in Krč Janko, oba člana Prosvetnega društva, Podpeslar Angela in Mnrkun Janez, tudi članu Posvetnega društva, ličar Marija l Vogel j in Arh Peter iz Preddvora. Čestitamo! MAVČIČE Fantovski odsek Mavčiče priredi v nedeljo dne 2. marca ob 3. uri popoldne v prosvetnem domu akademijo. Na sporedu so proste in simbolične vaje, skupinske vaje, petje moški, mešani zbor in fantje na vasi. — Vsi vljudno vabljeni! — Bog živi! TRŽIČ Krajevni odbor Jadranske straže v Tržiču vabi svoje članstvo in vse prijatelje k zanimivemu predavanju: „Od Dardanel do izliva Donave", ki ga bo imel znani predavatelj g. Pirnat Viktor iz Ljubljane v petek 7. marca ob 20. uri v telovadnici tukajšnje meščanske šole. Predavatelj bo pokazal tudi več slik. Po predavanju bomo imeli svoj redni občni zbor in do tedaj prosimo, da vsi poravnate članarino za leto 1941. Denar ni izgubljen in je namenjen izključno podporam, ki so jih de'ež-ne ekskurzije naše m'adine na Jadran. Zavedajte se, koliko je vredna taka propaganda in pomagajte tudi sedaj, v težkih časih, širiti narodno zavest! Čuvajmo naše morje! Redni občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču se bo vršil v soboto 15. marca ob pol 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo društveni sobi v Mestnem domu. Članice in člani vabljeni! Sklep upravnega odbora gasilske čete v Tržiču je bil, da letos ne priredi običajne pred-pustne veselice, ampak se bodo gasilci obrnili s primerno prošnjo na hišne posestnike in druge pridobitne kroge za znatne podpore. Do tega sklepa je vodilo vpoštevanje današnjih težkih časov. Gasilstvo kot človekoljubna organizacijo na to način pokaže, kako soču3tvajr z milijoni in milijoni trpečega človeštva. Ce bodo tudi tržiški hišni posestniki in pridobitni krogi to lepo gesto našega gasilstva vpoštevali, bo sigurno dosegel nabrani prispevek onega, katerega bi četi prinesla veselica. Sicer bi bilo pa že zda v;,a j treba, da bi se naše gasilstvo finunciralo na kakšen drug način, mesto z burnimi veselicami, kjer se zapravlja zdravje, narodno premoženje in kjer se kvari morala na zelo grob način, včasih celo s tepežem. Prav iz tega stališča bi bilo prav, da ri.iša gospodarska javnost potrdi pravilnost naziranja u-pravnega odbora tržiške gasilske čete in žrtvuje čim več za potrebno gasilsko orodje in drugo opremo. V nedeljo dne 9. marca t. 1. se bodo gasilci v krojih oelasili pri svojih dobrotnikih. Oder. Po zatrdilih poznavalcev gledališke umetnosti bomo prihodnjo nedeljo, t. j. na prvo postno, videli na našem odru eno najlepših dram, kar jih je bilo do sedaj vprizorjenih. KOVOR Postni čas je tu, pa vendar smemo kot upravičeno vprizoriti v nedeljo 2. marca ob 3. uri popoldne veseloigro v treh dejanjih „Izgubljeni in zopet n«jdeni mož" s predigro enodeJanko „Vse naše", ki jo je spisal F. S, Finžgar. Vstopnina običajna! „Vse naše", je kratka igrica, ki jo spisal F. S. Finžgar veliki slovenski pisatelj. Mi Kovor-jani se smemo pohvaliti šele tedaj, ko je že vse minulo, da je bil veliki pisatelj naš gost na naši mladinski akademiji dne 2. marca. Govoril je kot mladenič in navduševal našo mladino. Po 14 dnevnem bivanju v priljubljenem Ko-vorju je odšel zopet tja, kjer ga zahtevajo veliki možje kot svetovalca. Ponosni smo bili in smo še, da smo imeli visokega gosta med nami, kajti javnost ni smela izvedeti zanj, ker to je prepovedal. — Zahvalila se mu je naša mladina, hvaležni smo mu mi vsi in mu še vnaprej kot ob njegovi navzočnosti kličemo, Bog ga živi na mnoga leta! NAKLO Kronika Prosvetnega društvu more v zadnjem času zaznamovati več praktičnih in zanimivih predavanj iz ust odličnih predavateljev. Tako je 19. januarja predaval v Stari šoli g. Ludovik Pnš o važnosti in pomenu kmečke izobrazbe z ozirom na časovne razmere in potrebe; 27. januarja zdravnik g. dr. Joža Herfort o nalogah modernega zdravilstva; 29. januarja bivši poslanec g. Rudolf Smersu o pomenu socialnega zavarovanja za delavski in kmečki s*an; 2. februarja gimn. profesor g. dr. Pavel Simončič s skioptičnimi slikami o velevplivu tiska; 5. februarja ravnatelj g. dr. Joža Basa j o pomenu zadružništva za posamezne stanove in zadnjo nedeljo 16. februarja banovinski referent g. Kafol I. o važnosti oskrbovanja sadnega drevja. Hvaležni smo vsem gg. predavateljem za tehtne nauke in navodila. Upamo pa tudi, da so bili zadovoljni s številom poslušalcev zlasti od strani možakov. Želeti bi le bilo, da bi todi mladi ljudje pokazali podobno zanimanje za časovna vprašanja iz gospodarstva in prosvete, podobno kot njihovi očetje. Šport in zabava je priv'ačna, pouk in dobra ter lepa knjiga pa v teh časih še bolj potrebna. SKOFJA LOKA f Bernik Mici. Zopet je poslanka božja segla po mladem življenju. To pot je seg'a s svojo koščeno roko po življenju Petačeve Mici in jo je iztrgala iz objema svojih staršev, brate in sester. Komaj 31 letna pa je morala leči v grob, prav ona, ki je bila največja opora svojih staršev. Pred hišo žalosti ji je društveni zbor zapel v slovo „Vigred se povrne", ob odprtem groba pa „Clovek glej!" Pogreb njen pa je bil pravi izraz njene priljubljenosti med ljudmi. Čeprav skromna in tiha je vendar pokazal pogreb, kaj je bila v ljudskih očeh. Od hiše žalosti do po-kopa'išča je segal njea sprevod in okoli groba so se strnile množice žalujočih. Mici, naj ti bo Vsemogočni plačnik! Do.uačim pa naše iskreno sožalje! Novo delavsko organizacijo dobimo v Loki in sicer „Narodno strokovno zvezo". Svetovali bi gospodom, da naj organizirajo delavstvo v tovarni v Vincarjih, kjer bi bila organizacija prav tako potrebna kot v drugih tovarnah, pa dosedaj niti ZZD in JSZ ni uspela organizirati delavstva. Mogoče se bo NSZ posrečilo. Priš.i so, videli so, zmagali so! V nedeljo so gostovali na Društvenem odru v Skofji Loki člani igralske družine Prosvetnega društva, iz Stare Loke. — Odkrito moramo povedati, da smo videli več, kakor pa smo pričakovali od teh preprostih kmečkih fantov in deklet. Za nas je to nov dokaz, kako globoko je vsidrana v duše našega preprostega ljudstva ljubezen do prave ljudske igre in kakšne ogromne sposobnosti ima naš slovenski človek za nastopanje na odru. S „Plavžem" in njegovo izvrstno izvedbo so nam staroločani pokazali, da je med njimi veliko talentov. Kakor so z isto igro lani fantje in dekleta zmagali na odru Frančiškanske dvorane v Ljubljani, tako so letos navdušili občinstvo v naši dvorani. Bog vas živi! To in ono V Krakova krmijo in pitajo nisi. V institutu za tifus v k rakov u imajo v škadjicah na mi-ljone uši, ki polnijo cele omare. Kakih 60 Židov, ki pridejo dnevno v institut, jih krmi s svojo krvjo. Vsak žid mora nakrmiti kakih 10.000 uši. To napravi tako, da si priveze škat-Ijice z ušmi okoli nog ali rok. Nato začno uši srkati njegovo kri, dokler niso site. Za plačilo prejme žid 1,50 RM. L'ši pitajo iz zdravstvenih razlogov. Ko so namreč uši dovolj debele, jih cepijo z bacili, ki povzročajo tifus. Potem uši „zukoljejo" in iz drobovje pridobivajo serum proti tifusu. Tako poročajo nemški časopisi. Vatikanska radijska postaja. Številni radijski poslušalci se pritožujejo, da ne morejo poslušati vatikanske radijske postaje. V tolažilo povemo, da tudi ostali svet in ne saaio Slovenija, ne more biti deležna vatikanskih oddaj. SISAN 4 ►GORENJEC« RETECE PRI ŠKOFJI LOKI Društveno življenje je letošnjo sezono posebno močno razgibano. Vprizorili smo že več lepih iger. na pustno nedeljo smo igrali burko „Luinpacijus Vagabundus". Za postni čas pa pripravljamo veličastno svetopisemsko dramo v petih dejanjih „Judita in Holofernes". Igrali jo bomo za sv. Jožefa.. Naši fantje iu dekleta se tudi pridno vadijo za akademijo, katero prirede okrog velike noči. Lanska akademija je bila prav lepa in jc vsem močno ugajala, zato upamo, da tudi letos. Od 20. do 23. februarja so bile duhovne vaje za dekleta in žene, katerih se je naše žen-sivo prav pridno udeleževalo. O. F. O. Okrožje FO Kranj priredi okrožne smučarske tekme v teku v nedeljo 2. marca ob 9. uri dopoldan. Start pred Šmartinskim domom. Tekmujejo mladci na 5 km, člani na 12 km. Tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Tekmujejo lahko tudi prijavljen« izven konkurence. Darilu: dva prehodna pokala, katera branita FO Jezersko. — Prijave sprejema trgovina: Janko Pogačnik- OBJAVE Občinski prehranjevalni urad v Kranju naznanja, da naj dvignejo trgovci krušne karte za mesec marc pri občinskem prehranjevalnem tiradu za svoje stranke v soboto dne 1. marca i. 1. in sicer: Trgovci od črke A —I od 8. do 9. ure Trgovci od črke J — P od 9. do 10. ure Trgovci od črke R —S od 10. do 11. ure Trgovci od črke 5 —2 od 11. do 12. ure Trgovci plačajo krušne karte takoj ob prevzemu. Stranke, ki v mesecu februarju niso bile v posesti krušnih kart dobijo krušne karte za mesec miarc v pisarni Občinskega prehranjevalnega urada v Kranju, in sicei: od črke A — M 3. in 4. marca od črke N — S 5. in 6. marca od črke T — Ž 7. in 8. marca Trgovci, kakor stranke naj se držijo ločno zgoraj navedenih dnevov kakor ur, da ne bode delo ovirano. Stranke se ponovno opozarjajo, da dobe krušne karte za mesec marc pri svojih trgovcih in sicer tiste, ki so karte v mesecu februarju že dobile. Občinski prehranjevalni urad — Kranj. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača d. 0'50. Naj manj Si znesek je 8 din Tovarna usnja Jugoslor. Knoch iz Kranja proda večjo količino prvovrstne sukanc žime. Iščem frizersko vajenko, Franko Franc. Blei-vveisova 29. Sprejmem vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt. Alojz Fruntar. Stražišče 245. Kupim dobro ohranjeno mlatilnico z ..retro" Rakove Jože. Poljščicu, p. Podnart. Iščem stanovanje z 2 ali 5 sobami, po možnosti a kopalnico, v Kranju ali v bližini. Po nudbe na upravo lista pod „Stanovanje". Stavbna parcela se proda poleg gostilne Lak-ner nn Kokriei. Informacije pri Gasilski četi na Kokriei. Sprejmem perilo v skrbno lepo pranje. Naslov v upravi ..Gorenjca". Oddam lepo sončno konfortno stanovanje g i sobami, kabinetom, kopalnico, z vsemi pri-tiklinami in nekaj vrta. Poizve se Cojzovu " Odda se 2 sobno stanovanje in 1 sobno z. lokalom. Naslov v upravi lista. Knpim rabljen, dobro ohranjen ročni voziček na 4 kolesa za težo do 3o0 kg. Naslov v upravi lista. Lepa opremljena soba se odda solidni osebi. Naslov v upravi „Gorenjca". Moško kolo, malo rabljeno, kupim. Naslov v upravi ..Gorenjca". Lepa parcela ea 11.0000 m v neposredni bližini Kranja se ugodno proda. Nasloviti ponudbe na upravo „Gorenjca" pod ..Parcela". Sprejemcm pošteno služkinjo k 3 odraslim o-sebam. Znati mora kuhati in vsa ostala gospodinjska dela. Ponudbe pod ..Cista" na u-pravo „Gorenjca". Proda se krojaški „Singer" šivalni stroj, malo rabljen za din 2.400,— in nekaj cenejših strojev za šivilje. Oroejc Ivan. Tavčarjeva ul. 9. Kranj. Ako imate kurje očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.- . Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokovnjaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Za srečni zakon naiboljše kupite nri Primerna darila za vsako priliko! Telefon 133. 9 I.RAN6DS KRANJ JUVELIR IN DOBAVITELJ Kupujem v-iakovrstoo zlato, srebro in dable Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela staroznano GOSTILNO NA GAŠTE3U Abonenti so sprejemajo Za obisk se priporočata M. in J. Krnlčar I VINO pri stn o, po konkurenčni ceni dobite pri Centralni vinarni Ljubljana, Frankop. 11 Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) CVETLIČNI MED orehova jedrca in AMBROŽEVO MEDICO dobite najceneje v Medarnl, Ljubljana - Židovska ul. 6 Zahvala Nismo slutili, da imamo mi, pred vsem pa nas dragi pokojni oče, gospod Gruden Frane toliko prijateljev, ki so ga hodili kropit, so molili ob njegovem mrtvaškem odru, mu prinašali toliko cvetja, ga spremili do poslednjega domovanja in so nas ustmeno ali pismeno tolažili. . Zahvaljujemo se g. dr. Jos. Beziču, ki ga nam je skušal ohraniti, vsej prečastiti duhovščini, kakor preč. g. msgr. M. Škerbcu za vodstvo pogreba iu za poslovilne besede, preč. g. priorju p. Evgenu kot zastopniku cistercijanskega samostana v Stični, vsem gg. duhovnikom, ki so ga v bolezni obiskovali ali so sedaj obljubili, da se ga bodo spominjali pri oltarju, pred vsem pa našemu predobremu prijatelju preč. g. Rafku Fabianiju, ki je tako zvesto skrbel za pokojnega očeta. Nadalje se zahvaljujemo vsem gg. trgovcem in obrtnikom, vsemu učiteljstvu, dragi primskovski Prosvetni družini, dekletom, kakor fantom za molitev, cvetje in častno spremstvo, zastopnicam stiskega in vseh drugih dekliških kro^eov, tukajšnji gasilski četi za zadnjo počastitev in pevcem za ganljive žalostinke. Nikakor pa ne moremo biti dovolj hvaležni našim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh dneh kakorkoli pomagali in skušali lajšati našo bol. Naj vsem in vsakomur Bog obilno poplača! Primskovo, dne 27. februarja 1941. Žalujoči GrudnotL P O D L .) U B N I S K I : HRIBAR 22 POVEST !Z ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV ..In kaj porečete vi k temu. mati?" Gabrovka sta se zasvetili dve solzi v očeh: solzi hvaležnosti in ponosa, ker si je vedno na tihem želela, da bi enega svojih dveh otrok darovala Bogu. ..Bog te blagoslovi. Ančka in Marijo goreče prosi, da popolnoma ozdraviš, da boš potlej lahko izpolnila svojo obljubo, jaz sama ti bom pri vsem le v pomoč!" ..Vedela sem. da mi ne boste nasprotovali in hvaležna vam boni za to do smrti!" .Ančka, vendar nikar ne misli da bo tako lahko izvršiti sklep. — Težko se boš odtrgala od naših gora in od gozdov, od travnikov, njiv in doma... Krvavelo ti bo srce ob slovesu, kakor bo krvavelo meni in očetu. Se dobro premisli, da ne boš razočarana!" ..Z božjo in Marijino pomočjo bom premagala vse težave in vse bridkosti, vsa razočaranja in vse življenje! Trdno sem prepričana, da mi bo Mati božja vedno stala na strani, sedaj oh tej težki preizkušnji in še naprej do smrti!" Tako je branila Ančka svojo obljubo. ..Kakur »em rekla: branila ti ne bom! Rajši bom podpirala, ali silila te pa tudi ne bom. da ne boš nikdar mogla reči. da sem jaz kriva, če bi bila v sanostanu nesrečna." „Mati. nikdar si ne boste mogli kaj očitati za to!" je vzkliknila Ančka. — Mati je odšla po mir jena po opravkih in Ančka je ostala spel sama, hvaležna materi za vse njene tolažilne in l>odreče besede. XIII. listi dan. ko so dopoldne pokopali Janezu je Hribar zvečer spet popival po loških krčmah. Bilo mu je kakor da se ni prav nič zgodilo. Kar , nekam zadovoljen je bil. da se je tako gladko iu brez vsakih posebnih sitnosti izmotal. Hodil je od gostilne do gostilne, pil in zabavljal čez vse. Zbadal in špikal je vsakega, ki mu je prišel pred oči. Ko so gostilne zaprli, se je pijan gugaje in preklinjajoč počasi napotil proti domu. Po razsvetljenih mestnili ulicah je še nekako šlo. Ko pa je prišel izven mesta, ni nič videl. Noč je bila tako temna, da ni videl tudi za ped pred seboj. Temni oblaki so zastirali nebo. Nalahko je snežilo. Sneg je že toliko pobelil pokrajino, da se pod nogo ni čutila pot. Vse je bilo erako, vse zmrzlo. Še trezen človek bi v takem le s težavo hodil, Hribar pa je bil pijan, da že dolgo času ne tako. Skozi Pušial in mimo Dobrave so mu pot kazale hiše. Nad Dobravo pa, tam kjer ena pot pelje proti Kopačiji. druga mimo Burjevca k Sv. Andreju, tretja pa proti Besni, tam ga je zmedlo. Skušal je najti pravo pot proti Burjevcu, a ni šlo. Napenjal je oči. a ni videl drugega kakor samo belino. Stopil je nekaj korakov na desno i u nato zopet na levo. Kamor je stopil, povsod so bile njive. Poti ni in ni mogel najti. V glavi se mu je vrtelo. Vsa pokrajina se je začela vrteti okoli njega. Izgubil je čut. da bi določil smer. v katero bi moral iti. Bil je vedno na enem mestu, tako da končno ni prav nič vedel kje je. Postajalo itii bilo treba. Bil je ves v satanovih rokah. Prav nič ni vedel, kani bi, da bi naše! pravo smer. Ali nekaj je vendar mora! storiti. Otresel se je vseh morečih misli in se zbral. — Nič drugače ne bo. kakor da pojdeni naravnost navkreber. Pota tako ne morem najti, nekam bom že prišel! — Tako je godrnjal sam zase. Poiskal je z nogo. kje je svet nagnjen navzgor in je začel korakali kar preko njiv in nato preko strme senožeti dokler ni dosegel gozda, Mislil je da je dosege! gozd, ki leži na levi strani Burjevca, zato se je no gozdu držal bolj desne strani, da bi našel poseko koder je vodila pot. Ali motil se je. Dosegel je gozd kakih dvesto metrov desno od Burjevca in ker se je nato še držal na desno, se je vedno bolj oddaljeval od prave smeri. Svet je začel pologoma padali. Hribar je dospel sopihajoč in liho preklinjajoč na vrh gozdnega roba. Takoj je začutil, da se svet več ne dviga in da ne hodi v pravo smer. Vedel pa ni pravnic, kje ;e. Obrnil se je na levo in se držal vrha griča. Bi! je med grmovjem sem ter tja nn levo in na desno. Objemal je debla in klel. ker so ga' veje bile v obraz. Hodil je in hodil, obstal in zopet ril naprej, kakor da bi hodil po začaranem krogu. Razsodnost gu je minila. Truden je bil. neskončno truden in zaspan tako. da bi najrajši sedel in zaspal. Ali snega je bilo že preko gležnjev. (Dalje prihodnjičj Za urednika in izdajatelja odeovarja VertovSek Milan v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega drnStvn v Kranj