Г Izhaja vsako soboto zjutraj. (7reiiništvo ..7 и ј>-‘ jo v Trstu ulica dei Fabbri št. 2, Ш. Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj se objavijo v listu. Hokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega računa štev 64439. v_____________________________J Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* jo za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. X._____________________________У (joriška politika. (Glas vpijočega v puščavi.) Deželnozborske volitve na Goriškem so končane. Le v slovenskem delu dežele bo radi smrti poslanca slov. ljudske stranke g. Jeriča iz Kobdilja potrebna nova volitev. Pokojni poslanec Jerič je bil prvi, ki je prišel „čisto“ skozi, vsi ostali poslanci splošne kurije so prišli le škozi ožje volitve v deželni zbor. Dasi pomeni smrt ranjkega Jeriča bridko izgubo za slov. ljudsko stransko, ostane vendarle političen položaj na Goriške nespremenjen in to tembolj, ker upamo da dobi pokojni Jerič v decembru vrednega naslednika. Važno je na Goriškem sedaj vprašanje : Kdo bo deželni glavar ? Po navadi je bil dosedaj na tem mestu Italijan in sicer glava liberalne stranke Pajer. Opravičeno bi bilo, da bi prišel vsaj alternativno (menjaje se) na to mesto tudi Slovenec. Le radi enega razloga se ne moremo ogrevati za slovenskega deželnega glavarja. Pajer je bil namreč razdelil s pomočjo svojih somišljenikov goriško deželo tako „kunštno“, da imajo Italijani vedno enega poslanca več kakor Slovenci. Ko bi bil Slovenerf deželni glavar, bi kot predsednik ne glasoval, pri čemer bi imeli Slovenci en glas manj, Italijani pa en glas več, kar bi pri raznih narodnih vprašanjih ne bilo ravno dobro. Razmerje bi bilo 13 proti 15. — Po evropskih običajih se določi deželni glavar iz one stranke ali skupine, ki ima večino v do ti onem zakonodajnem telesu. Kaka bo pa večina v deželnem zboru ? Večino imajo že katoličani ; če se le združijo katoličani slovenske in italijanske ljudske stranke v eno skupino ,pa so liberalci v manjšini. Nekateri listi so sicer pisali, da do take združitve ne pride, ker da obstojijo v vodilnih krogih neka „osebna nasprotstva“. Tudi mi v Trstu znamo, da v UOTTCi že nekaj tet nekateri ljudje niso imeli bolj pametnega dela, kakor zbadati proti dr. Faiduttiju, misleč da mu bodo zbili mitro z glave. (Dr. Faidutti pa jo nosi še vedno, drugi pa...... čakajo !) O teh rečeh so prišli svoj čas v Trst ne samo „glasovi“, ampak še kaj več. Da povemo odkritosrčno svoje mnenje : za take malomestne osebne guerlile *) imamo mi le pomilovalen posmeh. Ako bi pa take guerille bile krive, da trpi katoliško načelo, za katero so ■ se borili slovenski in italijanski volilci, tedaj bi morali Goričane le pomilovati, da ne razlikujejo niti v najbolj resnih časih osebe od načel ! Vemo iz zelo verodostojnega vira, da slovenska in italijanska duhovščina želi enotno postopanje obeh katoliških klubov. Ker so pa nekateri godrnjali, češ prošt *) Guerilla (čitaj gerilja) je španska beseda in pomeni mala vojska. Spanjoli so se od nekdaj radi bojevali v malih gručah. Na ta način so celo Napoleona premagali. dr. Faidutti hoče biti vse, tudi deželni glavar, povemo, da znamo tudi, da Dr. Faidutti noče biti deželni glavar, ker je pred kompetentnimi činitelji izjavil, da on tega mesta ne želi in bi ga tudi ne sprejel. Kot kandidat za mesto deželnega glavarja pride torej v poštev od slovenske strani Dr. Gregorčič, od italijanske strani pa Dr. Bugatto ali pa Gasser. Naj bo ta ali oni, na vsak način glavar ne sme biti kak liberalec,' naj bi se klical tudi Pajer! Tuhtam se sliši očitanje, češ Dr. Faidutti je Italijan in da bi ga torej Slovenci ne videli radi na predsedniškem stolu. Seveda je dr. Faidutti Italijan, saj so ga volili italijanski volivci, Drl 'DtBgo.rčič ie pa Slovenec, sicer bi ga m- USlfcj/nci j volili. Če imamo opraviti s Iiškim, možem, no pride n j egoVa; -1 hrodbdst toliko v poštev. Če pride slučajno do; kakega narodnostnega vprašanja, ali niso takrat poklicane prav one stranke,ki stojijo na katoliškem načelu, da v krščanskem smislu rešijo tudi taka vprašanja ? Tu pač velja pravilo: v potrebnih stvaieh se zd.užitno, v dvomljivih pustimo prostost, v vsem pa ohranimo ljubezen ? Mari bo za Slovence bolje, če ho Pajer deželni glavar ? Mari bo Pajer kot voditelj italijanskih liberalcev v krščanskem duhu in smislu reševal narodna vprašanja ? Mari je Pajer prijatelj Slovencev ? Od kedaj ? . Mari pa njegova liberalna stranka zastopa interese ubogega kmeta ? Mari bodo Bombig, Pi-nausig, Veni er s Pajer jem vred branji pravice cerkve v šoli 1 In kaka uprava je bila pod liberalnim režimom na Goriškem ? Sezidali so n. pr. norišnico, ki je stala ogromne svote, umobolne pa morajo prevažati z velikimi stroški dežele iz Gorice v — Italijo, med tem ko leži tam pri Št. Petru nova bolnišnica že toliko časa prazna kar nosi, kakor pravijo, 80 tisoč K obresti na leto — seveda ne deželi. Zato so dolžni Kiitulicairi uüeli nm'udiiuStl postopati enotno v deželnem zboru. Deželni . šolski svet naj bo po možnosti vseskozi katolišk, uprava naj se vodi po načelih krščanske sociologije, ker davkoplačevavci nimajo denarja za bolnišnice, ki leže potem prazne. • Osebna vprašanja ne smejo biti za katoličane nikak zadržek, ko gre za uresničiti oni program, ki ga nam je začrtal skupni Oče vseh katoličanov, Pij X, ko je rekel: Obnoviti vse v Kristusu ! Po nas prosijo. Nedeljska „Edinost“ se milo joka : „Ne igrajte se ognjem ! Gonja, ki jo že nekaj časa uprizarjajo nekateri mlajši duhovniki proti naši narodni stranki v Trstu, proti našemu političnemu vodstvu in proti listu „Edinost“, postaja vedno manje izbirčna v sredstvih . Prsti nas srbe. da bi se direktno obrnili do nekaterih oseb, ki z fanatizmom, kakor da gre za n a j ple me n i e j seli očetje, delajo na to, da bi izzvali tu medsebojen boj po žalostnih izgledih na Kranj Sjfeam, Goriškem, in Štajerskem..... Ali mi e zavedamo in imamo vedno pred očmi rugorodne sovražnike, ki komaj čakajo remitka, ko bi nam razdvojenim Jugli zasaditi nož v srce..... Žalostno je ..i, da mladim gospodom srce ne čuti ve- .čine tega našega razloga iz tabora teh mladih gospodov odmeva klic, parola : bravu nož v srce!“ Dalje joka „Edinost“, da če še nam posreči podreti to, kar so narodnjaki sezidali v teku let, ne bomo i ;i dediči, ampak Italijani. . Tako jokanje smo že tako vajeni sli-: ati, da nas kar nič v srce ne gane in si 5e te solze prav lahko prihranijo za poznejše čase. Jenjajo naj narod pohujševati z gonjo proti cerkvi, naj bodo pravi narodnjaki, ne samo za žep, skrbijo naj za zdrav ljudski napredek na gospodarskem n izobraževalnem polju, pa smo kmalu prijatelji. Dokler pa bodo proslavljali v mednarodnem objemu z vsemi framazoni sveta največje brezbožneže kot svoj vzor, dokler se bodo upali napadati čistega in svetega moža, škofa, ki je v nravno in zdravstveno povzdigo naroda spisal poučno knjigo za 'zakonce, od druge strani pa molčali, ko se mladina zastruplja z ostudno zeleno brošuro (knjižico), toliko časa bote za-■ ton j jokali po slogi, ne bote jo učakali. Jaše geslo ni : „bratu nož v srce !“, ampak : p o h u j š e v a v c e m naroda nož v s r-c e !“ — Sploh pa kaže gornja posebno mila prošnja, da ne more biti gospodom kaj posebno lahko pri srcu. Kdo ne spozna iz teh jokajočih vrstic, da bi ljudje pri „Edinosti" raji kakor vse na svetu videli, da bi jih mi pri miru pustili in da bi oni čisto nemoteni širili v ljudstvo svobodomiselnega ' -rrerovskega. duha? Bere se tudi med vrstami, kako pristaši „Edinosti“ in tržaški takozvani narodni voditelji s strahom u videvaj o, da ljudstvo spregleduje. Povsem naravno, saj je nemožno, da bi krepke, jasne in odločne besede v „Zarji ostale pri ljudeh brez uspeha. Zato so začeli zdaj z milimi prošnjami. Da prišlo je že tako daleč, da prihajajo člani in agitatorji narodne delavske organizacije osebno v naše uredništvo prosit naj jim povemo vsaj začetno črko imena svojega dopisnika iz delavskih krogov, in naj vendar prenehamo s to gonjo proti njim! — In vse to dela en listič, krog njega pa pol tucata „klerikalcev“ in to proti ne vemo že koliko tisočem organizi-rancev ! Prav hvaležni smo pristašem „Edinosti“ in narodne delavske organizacije, da sami tako lepo in jasno kažejo ljudstvu, da se mora na naši strani bojevati neka nadnaravna moč, ker sicer si ni možno razlagati tega strahu in teh solza ! Usmilijo pa se nam gospodje pri „Edi- nosti“, da jih že toliko časa „prsti srbe“, ker bi se radi direktno obrnili do nekaterih mlajših duhovnikov in jih okrcali, kakor jim srce narekuje. Če imajo morda tako obljubo, da bodo v pokoro za svoje grehe trpeli to srbenje prstov, jih mi prav lahko in radi brez vsakega posebnega po-blaščenja odvežemo te obljube. Le korajžno jih dajte te mlade fanatike, brez pardona! Bičajte jih po svojih predalih, vlačite jih po sodnijah, vrzite jih v ječe, počnite z njimi, kar vam drago in prepričali se hote, da je v nas nekaj višjega : ljubezen do svete stvari, vsled katere se nikdar ne u klonemo pred vami ! Lahko ugonobite sedanje mlade bojevnike, to pa vedite, da dediči ne j o t c vi, ampak p r o b u j e n o katoliško slovensko ljudstvo na tržaškem ! Zato le hitro na delo, da' čim prej zasije ta od nas in vseh ostalih slovenskih bratov toli zaželjeni dan ! јЧаго&по izdajstvo Sokolov. Že večkrat smo morali pisati proti Sokolom kot predstraži svobodomiselstva m brezboštva. Danes moramo svariti tržaške Slovence pred Sokoli kot ljudmi, ki prodajajo svojo narodnost za profit. Sokolska misel je med našim narodom hudo osramočena. Po nauku Tirša, ustanovitelja Sokolov, naj bi Sokoli žrtvovali vse za narodnost, izvzemši svojo čast, sedanji Sokoli, nevredni sinovi svojega očeta, prodajajo svojo narodnost tja, kjer kaže kaj okroglega pod palcem. Zastava slovenskih Sokolov je zdaj vnovič omadeževana z narodnim izdajstvom, tako da ni več čista trobojnica , ampak le umazana cunja. Kaj pa se je zgodilo ? Sokoli imajo svoje staroste ali poglavarje. Samoposebi umevno mora biti tak starosta narodno neomadaževan mož, da more še načelovati Sokolom, kojim gre narodnost baje nad vse. Kakšne staroste pa so imeli Sokoli do danes ? Starosta Ivan Hribar se je zvezal z Nemci in jim podpisal pogodbo na škodo slovennske stvari. Starosta Ivan Tavčar je sedel že dvakrat in sklenil pismeno bratovščino z najhujšimi kranjskimi Nemci. Za njima je prišel sedaj starosta dr. Dražen. Ta mož je po lanskem 20. septembru tako vpil nad Nemci, da bi človek mislil, da jih bo do zadnje kosti pohrustal. Takrat je kričal, da treba Nemce in njih kapital iz dežele pognati in da je treba za narod vse žrtvovati. Sedaj pa je svojo pivovarno brez potrebe prodal v nemške roke in napravil s to kupčijo zase lep dobiček. Tako je storil škodo naši narodni posesti, navezal slovensko' občinstvo na konsum nemškega pridelka in mnogo slovenskih krčmarjev spravil pod upliv nemškega kapitala. To je velik naroden greh ! Ko je ljubljanski „Slovenec“ opozoril javnost na ta sramoten čin, se je dr. Dražen vendarle nekoliko sramoval in se čutil nrav- LISTEK Prvič med Indijanci ali Vožnja v jtikaraguo. Spisal Josip Spillmann iz dr. J. - Prevel K. S Ponatis iz „zbirke Spillmannovih povesti“, ki izhajajo v zalogi „Katoliške bukvarne v Ljubljani“- „Kaj pravite k pridigi vašega kaplana na ladji ?“ vpraša namestnik kapitana. „No, on govori kakor pravi goreči apostol, in to mi ugaja. Jaz menim, da bom dobro izhajal ž njim,1 odvrne Gil Gonzalez. „On govori drzno, kakor norec, hočete reči ! Bil je zadnji čas, da je končal, sicer bi mu jaz zaklical Amen ! Vesel sem, da ne iznebim tega starca. Le pustite ga, naj pridiguje in krščuje, kolikor mu drago, če nam pusti zemljo in zlato, za kar sem dal zgraditi to kadijo. Sedaj pa na lov, da gremo z „Rozarijem“ v njegov element. Na lestvi sprejme namestnika in kapitana zgraditelj ladje in dečka hočeta visoka gospoda pozdraviti s svojimi nagovori ; toda zlovoljen Pedrarias prekine Alfonza že pri prvih besedah : „Imamo že dovolj ene pridige, vajine vence pa obdržita le sama za-se !“ „Postavite jih na oltar naše ljube Gospe,“ reče prijazno kapitan. „In sedaj je-li vse pripravljeno, da se spusti ladja v morje ?“ „Vse, gospod. Kakor hitro so vojaki na krovu, lahko ukažete. Ko se vojaki, 150 mož in 50 pomorščakov, ukrcaj o in se postavijo na zadnji konec, gre namestnik s kapitanom in odličnejšimi častniki na sprednji del ladje Potem pokleknejo, kakor je bila navada, vsi na tla in zmolijo glasno očenaš in češčenomarijo. Nato vstane Don Pedrarias, potegne svoj meč in zakliče : „V imenu božjem — plavaj ladja !“ S truščem odpadejo vse ovire, ki so zadrževale ladjo ; hkrati steče onih 200 mož z glasnim klicem iz zadnjega dela na sprednji del, vse gre na svoj določeni prostor in se začne ! gibati, ladja pa se počasi pomika in drči vedno hitreje in hitreje v vodo, ljudstvo pa veselo vriska in poje. Zdaj se dotakne prvikrat s svojim sprednjim delom valov in šumeč z drči „Rozarijo“ v morje ter se globoko potopi s prvim koncem v vodo. Toda hitro se zravna ponosna stavba in ladja naredi pokorna krmilu polkrog. Na najvišjem drogu pa zavihra kastiljska zastava; gromeč pozdravijo topovi novo ladij o na bregu, in gromeč odgovori „Rozarijo“ s svojimi topovi. ,, Živio Rozarijo ! Sreča in blagoslov s teboj !“ doni od ladje in od brega. „Naj prinese njegova prva pot Španski srečo in čast !“ zakliče kapitan. „In blagor mnogim neumrjočim dušam !“ dostavi o. Bobadila. 2. Odhod. Naslednje dni se je veliko storilo. Postavili so jambore in jih nataknili na vrvi. Tesarji s pomorščaki vred so pritrdili jadrnice in jadra in nategnili razne debele vrvi, vojaki so pa na čolnih prevažali topove, puške, strelivo, jed in pijačo in druge stvari na ladjo. Ko pa so z vsem delom končali, tako da bi ladja lahko že drugi dan odplula, so napravili slavnostno pojedino. Novi kapitan je pogostil v svoji z venci, in zastavicami okrašeni kajuti (izbica na ladji) namestnika, duhovnike, častnilte in bogatejše panamske trgovce, vojaki, mornarji ш tesarji so se pa gostili na odprtem krovu in pili močno špansko vino, ki jo je jim dal Don Nunez, kakor je bil obljubil. Solnce se je že potapljalo v morje, ko je bila pojedina končana in je Don Pedra ias z gosti zapustil ladjo. Še enkrat reče namestnik kapitanu : „Spominjajte se vedno, kar ste mi prisegli, in naredim vas bogate in mogočne ; drugače se pa bojte moje jeze !“ „Vaša nezaupljivost bi me morala pravzaprav razkačili,“ odvrne kapitan. „Toda v v spominu imam hude izkušnje, ki so vas doletele, zato le ponavljam: Če mi Mati božja izprosi srečno pot in najdem na severu zlato deželo, izpolnim sijajno svojo viteško častno besedo.“ Namestnik se poslovi in se obrne v spremstvu veliko ljudi k trdnjavici. Kapitan pa gre na zadnji del ladje in gleda, kakšen je veter in vreme. Nobenega oblačka ni videti na modrem nebu ; gore v ozadju Paname se svetijo v večerni zarji, morje v zalivu s svojimi čarobnimi otoki pa leži mirno in se sveti od zahajajočega solnca. Le zastavica na najvišjem jamboru nalahno plapola. „Vreme se drži in sapa je v tem letnem času tudi stalna, kakor mi pravi moj pilot (ki vodi ladjo). Brez velikega truda bomo prišli ob obali proti severozahodu. Da bi le moštvo ne bilo bolj nezanesljivo nego sapa in vreme ! Med vojaki sem videl marsikak obraz, ki ne razodeva nič dobrega. Nekateri so res pravi junaki, toda žalibog sposobni za vsako grozodejstvo in nagnjeni k uporu, če se jim vsega ne »dovoli, kar poželi njih strastna narava; to pa ni častno za krščanstvo. In njih poglavar Montoja, pijančevanju in vsem slabim strastem vdan! Vedno bom moral imeti oči odprte. Da bi razu n o. Bobadilo imel le še eno samo dušo na krovu, kateri bi lahko vse zaupal ! Duhovnika se še boje. Krmar Blaž Rus je priden dečko ; tudi častnika Hurtado in Mahuka se mi zdita zanesljiva ; ž njimi se hočem sprijazniti in pobratiti. — Marija, pomagaj mi !“ S takimi mislimi gre Gil Gonzalez proti stop-njicam, da bi še enkrat pregledal vso ladjo, predno pojde k počitku. Tu mu zastavi pot Alfonz Nunez, ki se je preoblekel v mornarskega učenca, in ga prosi za dovoljenje, da sme z ladjo. Deček, ki je bil za svoja leta velik in močno vzraščen, je ugajal s svojim obličjem kapitanu, in že ga je hotel sprejeti za služabnika ali mornarskega učenca, ko se spomni, da je eden izmed onih dveh dečkov, ki sta hotela pozdraviti namestnika pri prihodu. „Ali nisi ti sin Don Nuneza, ki je zgradil Rozarija ?“ zakliče kapitan. „Zakaj 'si se tako ošemil ? Aha, oče pač niso zadovoljni, ti se pa hočeš kljub njihovi prepovedi na ta način peljati z ladjo.“ „Jaz mislim, da to ni nič nečastnega,“ zastoka Alfonz in polije ga rdečica. „ Z A RJA“ Deževen Dopis. Dne 31. okt. so otvorili društveni dom gospodarskega in konsumnega društva v Kortah na Koperščini. Ta dan je bilo neugodno, deževno vreme. Vendar so vkljub temu prišli k otvoritvi vsi trije povabljeni deželni poslanci: Mandič, Pangerc in Valentič. To okolnost bi vsak pameten dopisnik le enkrat napisal, oziroma vsako pametno uredništvo bi to okolnost le enkrat v istem dopisu pustilo tiskati. V nedeljski „Edinosti“ pa je v enem dopisu ta junaški čin poslancev , da se namreč niso ustrašili dežja, nič manj kot osemkrat na različen način proslavljen. Tu beremo z vsemi slov-niškimi pogreški : 1) Dež je lil kakor bi bil naročen in kakor da noče, da naše ljudstvo nima sreče videti može, ki si jih je zbralo svojimi zastopniki. 2) Ves teden pred prihodom niso povpraševali druzegfi, nego : pride-li jeden, dva ali vsi trije ? 3) Pa ono neznosno vreme na dan prihoda! Ta negotovost je mučila vseh, ki jim bil javljen prihod naših poslancev. 4) ,y junaki naši so pokazali, da se ne strašijo takih vremenskih neprilik. Dospela je vsa trojica, kakor obljubljeno. 5) G. Valentič je moral uro dolgo pot hoditi peš ob vsem nalivu dežja. Več truda, toliko več pohvale ! 6) G. učitelj Orel je otvori 1 shod pozdravivši gg. poslance, ki se niso splašili (1) takega vremena. 7) Oglasil se je domači g. učitelj, opetovaje, koliko truda je stalo gg. poslance, da so dospeli le-sem. 8) Streljanje iz topičev jim je javljajo, da so naši zastopniki med nami, ker zjutranje nemilo nebo jim je prerokovalo, da o takem vremenu se ne spravi niti pes iz hiše. Tako se glasi v nekaterih izbranih potezah ta deževni dopis. Človek ne bi niti verjel, da je možno nakopičiti v enem samem članku toliko praznih besed, če ne bi čital črno na belem. Ne vemo, se je Ji , hotela „Edinost“ norčevati iz svojih čitatelj e v ali iz poslancev, o katerih pove ob koncu vseh ‘slavospevov, da imajo nekaj več korajže, kakor en pes ! Pa pustimo to in poglejmo dalje. „Edinost“ hvali poslance : „da so šli popoldne o pol tretji uri v cerkev k blagoslovu, kar je zelo blagodejno vplivalo na vse vernike.... in kar je zelo povzdignilo čast in ugled naših poslancev, katerim se je ob času pred volitvami hotelo vbij ati dvom o vernosti gospodov, katerim imajo poveriti svoje glasove. Ta dvom jim je minil in upamo, da sedaj, ko so videli svoje poslance iz lic, v lice, videli njihovo krščansko vedenje, slišali njihove jedrnate govore, in kako hi se zavzeli, ako bi nastopil čas, da bi bilo treba potegniti se tudi za čast vere, kateri pripadamo, — upamo sedaj, da se iz vestni možje ne bodo potegovali tudi nadalje za bolj krščanske može, nego so naši izvoljeni poslanci“. Tako „Edinost“ v svojem skrajno hinavskem slogu. Odkritosrčno povedano, mi se ne bi upali tako, kakor „Edinost“, vsem trem poslancem očitati, da so šli k blagoslovu samo zato, da bodo ljudje videli, kako „krščanski“ - možje da so njihovi poslanci. Saj ni bilo treba, da „Edinost“ tako črni svoje izvoljence, ko bi se vendar prav lahko navedli še drugi razlogi, zakaj da so šli poslanci k blagoslovu. So-li mar hoteli demonstrativno zunaj ostati, ko je šlo vse’ verno ljudstvo v cerkev ali pa naj bi bili šli ta čas na sprehod pri tem preklicanem dežju ? Čemu torej misliti si najslabše nemašujočem duhovniku in možu, ki se čuti skoro prisiljenega brez takih duhovnikov, kakoršen je tržaški škof, moliti svojega Boga. Sicer pa, ker „Edinost“ sama priznava, kako blagodejno upliva na verno ljudstvo, če gredo poslanci z narodom skupaj k blagoslovu, zato ji pa svetujemo, naj tudi tržaškim poslancem (tudi Sokolom) prav toplo priporoči, da gredo vsako nedeljo in praznik ne le k blagoslovu, ampak tudi h krščanskemu nauku, ki se oznanuje v štirih tržaških cerkvah v slovenskm jeziku, tudi naj gredo, kar je še večja dolžnost in pravi znak za „krščanske“ može, vsako nedeljo in praznik k sv. maši s slovenskimi napevi, ki preglasaj o duhovnikovo latinščino na oltarju, tako, da so lahko brez vse skrbi da bi se oskrunila njihova ušesa in motila njih pobožnost. O Velikonoči naj vsako leto z vernim narodom skupaj prejmejo svete zakramente, ker je to znak, da se še drže vere svojih očetov. Vse to naj „Edinost“ prav toplo priporoči našim tržaškim poslancem žalujočim po pokojnem Ferrerju. To je nujno potrebno, ker bi ne bilo prav, če bi se narodu ukratil tako blagodejen upliv in bi se ljudstvu še dalje pustil dvom, da naši izvoljeni poslanci niso dovolj krščanski možje. Le na delo, mi vas bomo pri tem gotovo podpirali , ker dobro vemo, da je vse to zelo potrebno za naše ljudstvo in ker nam je dobro znano, da radi kake oficielne udeležbe pri enem blagoslovu, ki je čin uljudnosti, še nimamo v svojih poslancih krščanskih mož. Tako bomo delali skupno rama ob rami v bratski slogi, brez bratomornega boja in pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah gremo složno v boj za krščanske može ! Našega gospoda župnika Škrbca pa ni bilo treba „Edinost“ prav nič vlačiti ckoli po deževnem dopisu s „častitim“ in sličnimi stvarmi. Če ne bote pustili naših mož, ki ne marajo za vašo pohvalo, pri miru, vam povemo, zakaj so bili vsi trije poslanci „mili gosti" pri g. učitelju in no —■ kje drugje ! Ste razumeli ? K0V3C€. n Imenovanje. Veleč. g. Brunon Kratzig, dosedaj katehet na c. kr. deški ljudski šoli, je imenovan katehet na c. k. dekliški meščanski šoli. Veleč. g. Henrik Šonc, č. konzistorialni svetnik in vodja deškega semenišča, je imenovan katehet na c. k. deški ljudski šoli. — Čestitamo ! n Sestanek duhovščine. V četrtek se je sašla v Pazinu duhovščina hrvatskega dela Istre na posvetovanje o nabiranju darov za pazinski konvikt in o drugih svojih stan o v-skili zadevah. n 50-letnico samostanske obljube je praznovala te dni opatica tukajšnjega sa- | mostana benediktink pri sv. Ciprianu m. G er truda Stanco. Ves čas svojega samostanskega življenja je delovala kakor učiteljica na notranji dekliški šoli in bila v tem času trikrat izvoljena v opatico. n Izid nadomestne državnozborske volitve v III. mestnem okraju, ki se je vršila minolo nedeljo, je sledeči : Italijanski liberalec dr. Pitacco je dobil 2798 glasov, mednarodni socialist 1667, slovenski kandidat dr. Slavik 644, italijanski narodni socialist Pagnini 333 in samostojen italijanski kandidat dr. Depangher 80 glasov. Različnih glasovnic je bilo 18. Absolutna večina je torej znašala 2771 in je zmagal italijanski liberalec dr. Pitacco z večino 27 glasov. To je klaverna zmaga italijanskih liberalcev v Trstu. Še do te klaverne zmage ne bi bili dospeli, če bi ne bil magistrat 26 hiš v ulici Chiozza izločil iz tega okraja — kakor I on pravi v administrativne svrhe — ih zavrnil 22 slovenskih reklamacij in najbrž še kaj drugih. n Iz pravosodne službe. Svetnik deželnega nadsodišča v Trstu dr. A. Grist o-foletti je imenovan dvorni svetnik naj višjega in kasacijskega sodišča. — Premeščeni so : Dr. P. Riosa iz Vodnjana v Poreč, Dr. M. Oršič iz Pazina na Krk in Dr. Postet iz Poreča v Vodnjan. Sodnika sta imenovana avskultanta dr. N. De Mori za Pazin in dr. Gradnik za Vodnjan, prideljen za službovanje v Pulo. n Pačenje krajevnih imen. Opatjeselo na Krasu je konečno vendarle dobilo svoj poštni urad . Uradno ime tega novega poštnega urada na čisto slovenskih tleh bo : Oppac-chiassela - Opatje Selo. Kako smešno, neumno, če ne tudi zlobno ! u Ali se nič ne pohujšate ? X“ nedeljo so igrali v „Narodnem domu“ igro „Zaza“ sliko iz življenja v 5 dejanjih . Kakor nam poroča „Edinost", proizvajajo to igro že deset let po raznih odrih sveta. „Edinost“ nam tudi pove, zakaj da jo občinstvo tako rado gleda in posluša : „Zaza ni ni kak literaren (pisateljski) umotvor, ampak občinstvo jo ima rado zato , ker je to verna, dobro pogojena slika zajeta iz vedno zanimivega življenja pariškega demimonde-a“. *) „ Edinost" nam pove vsebino te zanimive slike iz življenja pa-riškig vlačug še bolj natančno : „Zaza“, vesela liudska pevka, je ljubila mnogo, toda vse ljubljence je lahko pozabila. Ljubezni do Dufresue (čitaj Difrezi) pa ni mogla preboleti tako naglo i n zato si ohrani stalen sporni n na prijetne ure p r e-ž i t e v njegovi družbi. Pred nami se začenja ljubezen s prvim poljubom, vidimo ju veselo kramljati in ko se ločita za par dni j, ona in Dufresue, je Zaza vsa iz sebe in hiti še na kolodvor, da se še enkrat poslovi. Ko pa pove Cascart, da je njen 1 j u b-1 j e n e c oženjen, tedaj hiti v Pariz, da se prepriča o istinitosti te govorice, ki jo pa na njeno največjo žalost izve od Toto, da je resnična. Na tej poti jo spremlja Simona in jo skuša tolažiti. Dufresue pride iz Pariza in ona ga skuša nekaj časa, nazadnje pa mu pove, da ve vse, da je on oženjen in da ljubi on le svojo ženo in ne nje. In ko mu reče ona, da je povedala vse, kar je preživel ž njo, tedaj vzkipi Dufresue in jo imenuje vlačugo.gi Naposled, ko pove Zaza resnico, namreč; da ni ničesar povedala njegovi ženi, Н'ЛО m a,t,er in ел in o. da, sf1! jim n P- zdi vredno vzeti kedaj v roko slovensko slovnico ali Levpev pravopis ali pa Breznikov „Besedni red“ ? Kdo naj to ve ? Najbrž bo vsakega nekaj. Dokazov za to našo trditev je skoro toliko, kolikor je stavkov v eni številki „Edinosti". Tu čitaš n. pr., kako je ljudstvo koga izbralo „svojimi zastopniki“, ali da so te misli navdajale „vseh“ in da je ta negotovost mučila „vseh". Je li to še slovenska sklanjatev ? O besednem redu v stavkili bolje, da ne govorimo. O nasloni-cah nimajo uredniki niti pojma. Istotako niti pojma o predlogih : Z, s, iz-, s-, u-, v-, vz- ali pa o tvoritvi izposojenih glagolov na „ieren“. Kaj pa ptujke ? Teh je pa v „Edinosti“ toliko, da če ne ve človek precej latinščine in grščine, sploh ne razume tuintam celih odstavkov. Čemu uvajati toliko te latinščine v „narodno“ časopisje, če je še na oltarju narodu tako škodljiva ? Vsega tega ne bi niti omenjali, ko bi šlo tu k za navadne čitatelje iz ljudstva, saj mi nočemo „Edinosti“ učiti, kako naj piše za ljudstvo, ker nam je še všeč, če je ljudstvo vs ed spakedrank in nerazumljivih stavkov ne mara čitati. Kar nam ni všeč, je pa to da mmajo uredniki „Edinosti“ niti tohko obzira do svojih ostalih tovarišev časnikarjev m urednikov p0 slovenskih deželah, da jim neprestano trgajo ušesa s svojo grozno slovenščino. Zasebniku je hitro pomagano, kar proč zabaše „Edinost“, pa je prost; vse drugače je pomilovanja vreden časnikar, ki jo mora čitati, dasi se mu pri tem čreva obračajo. — Zato, gospodje uredniki „Edinosti“, slovensko slovnico v roke in nikar se ne sramujte učiti se na stara leta — slovensko ! n V Nar. del. org. so se izvolili razni odseki, kakor veselični odsek, časnikarski itd. Gospoda pa ni spoznalo potrebe tudi abstinentičnega odseka, ker se boji za svojo gostilno, ki nosi samolaški napis. Narodna oštarijska politika ! n Imenovanje. Veleč. g. ivan в u t k o-vič, bivši urednik „Puškega prijatelja“ na Krku, je imenovan za docenta modroslo-vja in dogmatike v osrednjem zadarskem semenišču. Prisrčno čestitamo! n Italijanski general proti Avstriji. Na dan sv. Martina so blagoslovili v mestu Brescia v gornji Italiji novo vojaško zastavo Pri tem povodu je imel general As in ari, poveljnik IH. vojnega zbora, govor, ki je politične kroge zelo vznemiril. Rekel je : „Ko razvije italijanski kralj italijansko trobojnico (zastavo s tremi barvami, belo, rudečo, zeleno), tedaj naj se ozre P_olk (regiment) proti v s h o d n j i meji, kjer se ozirajo italijanska mesta proti Benetkam in komaj čakajo ure odrešenja. Pomislite, dragi vojaki, da neodrešena mesta pričakujejo prav od vas rešitev. Naj bo ta zastava zmagonosna na dan rešitve !“ — Tako se je upal govoriti italijanski službujoči general proti Avstriji, Javno je pozival vojake, naj bodo pripravljeni na vojsko proti naši državi , da ji odtrgajo še Trst in druga „italijanska “ mesta, ki da si komaj želijo rešitve izpod avstrijskega jarma. Tudi če bi ne bile Avstrije in Italija dve zvezni državi, bi bilo tako govorjenje, med dvema bližnjima državama nezaslišano izzivanje. — Ko so v Rimu zvedeli za ta govor generala Asinarija, so moža takoj poslali v pokoj. n Sodnijska obravnava proti gospej Stein-heil v Parizu. Kjer pridejo socialisti in Židje do vlade, tam tudi zastonj iščeš pravice. Nifi na sodišču nima več svojega zavetišča. Dokaz temu je najnovejši sodnijski škandal, ki se je zgodil te dni v Parizu. Pred sodniki je stala Židinja, gospa Steinbeil. Obdolžena je bila. da je umorila svojo mater in svojega moža-slikarja. Toda ona je valila vso krivdo na druge, nekam skrivnostne osebe. Vsa sodnijska obravnava pa je na človeka napravila utis, kakor da hi gledal kakšno komedijo. Saj pravijo celo židovski listi, da se je Steinheilova obnašala kot kakšna komedijantka. Vse je tajila, nastopala je pa s tako predrznostjo, — celo proti predsedniku obravnave — kakoršne človek ni vajen slišati v sodnijski dvorani od strani obtožencev. Povod za to njeno obnašanje pa ji je dajala zavest, da se ji nič ne pripeti. Steinheilova je namreč zelo lepa, a ničvredna ženska. K njej so hodili razni visokostoječi dostojanstveniki. Z njo v zvezi je bil tudi bivši predsednik francoske republike Feliks Faure. Pravijo celo, da ga je ona, ki je bila orodje framasonov, tudi umorila. Ko so gospo Steinheil zaprli radi dvojnega umora, je zagrozila, da bo objavila vse, kar ve in zna. Vsled tega je bila oproščena. Ta grožnja je prisilila francosko vlado, da je oprostila morilko, ker se je bala, da bi ona pred svetom odkrila ves gnoj, ki vlada na Francoskem. Tako izgleda pravica tam, kjer jo delijo socialisti ! n Nezaslišano. O naravnost nezaslišanem tlačenju koroških Slovencev priča žalosten slučaj, o kojem poroča predzadnji celovški „Mir“. Celovec, od koder dobivamo Mohorjeve knjige, je dvojezično mesto, slovensko in nemško ter je kot tako priznano tudi od ministrstva. Kdo si bi mislil, da ne bo v takem dvojezičnem mestu dovoljeno na kolodvoru prašati vozne listke v enem ali drugem deželnem jeziku ! In vendar, kar je pač tudi med divjaki samoumevno, ni dovoljeno pri nas v Avstriji. V Koroškem de želnem zboru je vstal letos sam namestnik dAČ.olnpga glnArnrja, In nelovski župan Me.tnitz in zagrozil Slovencem, da jim bo prekrbell par dni zapora, če bodo na celovškem ko- lodvoru govorili slovensko, ne da bi bi zadel na odpor vladnega zastopnika, ki je molčal ko grob. Pa nikar si ne mislite; da je to samo prazna grožnja. Dne 4. t. m. je moral skusiti nad sabo to nezaslišano krutost mož-poštenjak, na vsi Spodnji Koroški dobro znani slovenski župan g. Pavel Miklavčič. Ta mož, ki je župan čisto slovenske občine Blato, je zahteval na kolodvoru dvojezičnega mesta Celovec vozni listek v slovenskem jeziku, pa ga ni dobil. Pač pa ga je službujoča uradnica še žalila in blizu stoječi mestni redar se je nad njim zarežal, že to je nezaslišana predrznost. Ker ni g. Miklavčič dobil voznega listka, je moral iti brez istega na vlak. Z vlaka ga je zopet iztiral redar in ga gnal k posta-jenačelniku. Ta je zahteval od njega za kazen 6 K in ga dal še povrh vkleniti. Redar je g. župana vklenil in vklenjen je moral g. Miklavčič med dvema redarjema na magistrat kakor kak hudodelec. Tu so mu pretaknili vse žepe in samo orožni list, ki ga je imel pri sebi ga je rešil ječe. — Kaj takega je možno v naši mili Avstriji pod ministrstvom Bienerth ! Ko bi ne znali železniški uradniki z mestnim županom tega da se jim ni od strani vlade ničesar bati, se gtovo ne bi upali tako postopati saj ni g. Miklavčič nič drugega zakrivil, kakor da se je posluži! pravice, ki mu jo daje avstrijska postava. Res je zadnji čas, da konča v naši državi tako krivično enostransko postopanje proti nenemškim narodno- stim in da se zgodi, kakor je cesar svoj čaš izrazil . „Naredite mir med mojimi narodi !“ n Porotno sodišče v Gorici. Jesensko zasedanje porotnega sodišča v Gorici prične z 29. novembrom t. 1. n V Mariborska kaznilnico so odpeljali onega Nanuta iz Št. Andreža, ki je bil 'zaradi umora svoje ljubice obsojen v smrt na vešalih, a je bil pozneje pomiloščen na 10 let ječe. n Goriška kršč.-soc. zveza je začela zopet z rednimi predavanji v „Centralovi“ pred-dvorani, kjer je bil prej kinematograf. Prvi je predaval minolo sredo ob 8. zvečer dr. Dermastia o draginji živil. n Umeščen je bil na župnijo Avber na Krasu veleč. g. Karol Lamport, dosedaj kaplan v Staradi. n Nazadovanje soc. dem. V Gradcu na Štajerskem imajo te dni volitve v mestni svet. Volil je dosedaj 3. razred. V tem razredu so že mnogo let zmagovali soc. demokratje, sedaj so pa propadli, med njimi celo drž. posl. Resi in dež. posl. Schacherl. Ljudstvo jim je obrnil hrbet ker je uvidelo, da, mu socialisti pred volitvami obljubijo nebo in zemljo, ko so pa zvoljeni, ne store zanj nič. n Tatovi so obiskali judovsko sinagogo, nahajajoči se v ul. Scuole Israelitiche št. 2, v torek po noči. Vkradli so sv, pismo in iztrgali iz istega razne okraske v vrednosti okrog 6000 K. n Legar ali tifus razsaja že nekaj mesecev v Povrni pri Gorici. Zdaj so oboleli na tej hudi in nevarni bolezni tudi nekateri bolniki po goriški okolici in po Kanalskem. n Žid vstopil- v katoliško cerkev. Dne 9. t. m. se je dal v Rimu krstiti bivši občinski zdravnik v Bovcu dr. Ernest Fürth. Krstil ga je kardinal Cassetta. Botra sta mu bila en papežev kamornik, (pri krstu) in en škof (pri birmi). Po svetem obredu je bil dr. Fürth pel j an pred sv. Očeta, kjer je prejel papežev blagoslov. Skoro gotovo pristopi tudi njegova na Dunaju bivajoča družina h katoličanstvu. n Proti Ferrerju. Okrajno glavarstvo v Kopru je razveljavilo sklep občine Milje, da se imenuje neki prostor po Ferrerju. Ob-,-inski zastop v Miljah se bo proti temu od-oku pritožil. n Iz četrtega nadstropja je padel petletni fantek Marij Florio blizu tržaškega pokopališča. Ko je bil sam doma, je splezal na okno, zgubil ravnotežje in padel. Hudo pobitega so prepeljali v mestno bolnišnico. n Brezplačno iz Amerike nazaj. Osrednje društvo sv. Rafaela na Dunaju, ki se peča z varstvom katoliških izseljencev, razglaša : Oni Avstrijci, ki so v Ameriki v veliki revščini in brez vsakega zaslužka, naj se predstavijo avstrijskemu konzulatu v dotič-nem kraju. Tam naj izkažejo svojo popolno ubožnost in dotični konzul bo preskrbel, da se prepeljejo brezplačno na stroške avstrijskega notranjega ministrstva zopet nazaj v domovino. — Če ima kdo zelo uboge sorodnike v Ameriki, ki so brez vsakega dela m bi radi prišli zopet domov, naj jim sporoči to udgodnost. n Na goriški realki so, kakor beremo po listih, nekateri profesorji, ki mesto, da bi se držali svojega predmeta, radi zbadajo proti katoliški cerkvi in veri sploh. Iz ust takih profesorjev se sliši zasmehovanje svet-.nikov, kakor n. pr. o priliki potresa v Mes-sini, ali pa bogokletstvo n. pr. da je imela Marija, Devica več otrok, in da Jezus ni bil njen edinorojeneo. Deželni šolski svet goriški bo moral krepko poseči v te razmere in povedati profesorjem, da morajo učiti na temelju postave. 1 n Igra „Rokovnjači“ se ne sme vprizo-riti brez dovoljenja lastnika dr. F. Eiricha, advokata na Dunaju. Ker je neko društvo Tra Gorenjskem brez njegovega dovoljenja; vprizorilo to igro, ji je naložil lastnik globo 50 K, ki jo je potem na prošnjo društva znižal na 25 K. Naša društva opozarjamo na ta slučaj, da ne bodo imela škode. n Velik požar — 10 mrtvih. V severni Ameriki blizu Novega Jorka je izbruhnil v neki tovarni požar. Uslužbenih je bilo 45 delavcev. 35 se je jih še pravočasno rešilo, deset jih je pa našlo v ognju strašno smrt. n Župan v Gradežu je postal D. Mar-chesini. Kakor znano, so pri letošnjih občinskih volitvah v Gradežu zmagali italijanski liberalci. n Železniška nesreča. Pri postaji Mon-tecelio na Italijanskem sta na dan svetega Martina [trčila skupaj dva vlaka, en tovorni in en osebni vlak. Osebni vlak se je pal raz nasipa. Res čudno, da se ni pri padcu celega vlaka noben iz med potnikov, ubil, bilo je le 14 ranjenih. n O velikih nevihtah se mnogo bere te dni po časopisih. Najhujši viharji so bili na otoku Jamaika v srednji Ameriki. Tam so baje cela mesta popolnoma opustošena. Morje je poplavilo obrežje daleč notri v deželo. Vrhu tega so morali biti tudi podmorski potresi, ker je podmorska brzojavna zveza krog tega otoka povsod pretrgana. Tudi na Dunaju so imeli minolo soboto hud vihar, ki je podrl po ulicah mnogo ljudi in jih več ali manj poškodoval. n Dopolnilna volitev za deželni zbor goriški iz splošne kurije, ki je nastala potrebna vsled smrti deželnega poslanca Al. Jeriča, bo v nedeljo dne 19. decemrba morebitna ožja volitev se vrši pa dne 28. decembra. )z okolice. o Iz sv. Ivana. V predzadnji številki „Zarje“ smo poročali, kako malo se pri nas posvečujeta nedelja in praznik. Pretečeno nedeljo je pa Bog pokazal, da je nedelja njegov dan. 20-letni mladenič Avgust Šahar iz sv. .Ivana je šel ta dan brez vsake potrebe postavljat v Gropado na neko novo hišo žleb. Toda, komaj je bil na strehi, se mu zdrsne in pade 6 metrov globoko ; zlomil si je vrat in bil takoj mrtev ! Prepeljali so ga v mrtvašnico v Bazovico, od tam pa na dom, k sv. Ivanu, kjer se je vrši) pogreb. — Ob tej nesreči kličemo našemu ljudstvu : Spoštujte tretjo božjo zapoved. Člani našega telovadnega odseka. „Orel“ se pripravljajo na veselico. Igrala se bo krasna Igra : „Za Križ in svobodo“. Dobiček je namenjen nabavi telovadnega orodja. — „Marijina družba“ bo uprizorila mesca decembra krasno igro : „Dve materi“. 3z 3stre. i Iz Podgraj v Istri nam pišejo : Te dni je prosil po naši vasi miloščino nek ubožec, jako slabo oblečen, star 30—35 let, črnikast, malo obraščen, male postave ter slaboumen. Pretekli teden pa so ga našli ljudje poleg ceste, ki vodi iz šenpetrsko-čabran-skega gozda, en četrt ure daleč od vasi Zabiče mrtvega, golega, le okoli ledij je bil zakrit. Pokopan je bil v Podgrajah. Kdo da je bil in odkod je, je popolnoma neznano. Malo preden so ga našli mrtvega je prosil voznike vode. Bog bodi milostlji. nesrečnemu ! — Od tod je šlo in gre še vedno mnogo moških v Ameriko. Akoravno se hvalijo, da je dober zaslužek,' vendar jih je toliko globoko zadolženih. Nesrečni alkohol! i Iz Mačkolj. Že dolgo se nismo oglasili v cenjeni „Zarji“. Ali sedaj smo siljeni spregovoriti, ker želimo od naših nasprotnikov nekoliko pojasnila. — Da si se ne da z našimi nasprotniki nič poštenega dogovoriti, bi vendar radi znali, kakšne namene imajo voditelji njih društva „Primorsko“. Da bi uničili naše katoliško društvo, nagovarjajo naše ude, da bi se upisali v njih društvo. Nekatere so res zvabili, toda mi ne jočemo za njimi, ker brez takih značajev bomo izhajali. Saj smo zvedeli, da je „dezertiral“ od nas en ud samo radi tega, ker ni kazalo v našem društvu preveč po pijači. Ako ima društvo „Primorsko“ pijančevanje za svoj program, je to res žalostno znamenje za društvo, ki pravi, da ima namen, širiti izobrazbo. Člane našega društva se napada povsod in neka oseba ima za to menda posebno pooblastilo. Žal nam je. da toliko Mačkoljanov veruje tem ljudem. Zato jih pa opozarjamo iz najboljšega namena, da premislijo dobro kam da jadrajo. Vedo naj, da jadrajo v gotovo pogubo, če jadrajo za našimi nasprotniki. Mačkoljani, vzbudite se, ter poglejte, kje sp Vaši pravi prijatelji ! „Primorci“ pravijo, da so dobri kristjani, kar hočejo s tem dokazati, da hodijo tudi na romarske izlete. Vprašamo jih. če ste tako dobri kristjani, zakaj' pa' nasprotujete našemu katoliškemu društvu ? če plačujete —1 v dokaz svojega krščanstva — sv. maše, zakaj pa imate med svojimi člani junake, ki pravijo, da ni Boga in večnosti ? Zakaj zaničujete duhovnike, saj so vendar krščanski ? Če ste taki kristijani, zakaj imate v vašem društvu anarhistično, svobodomiselno „Edinost“. Zakaj je ne nesete na gnoj ter ne naročite „Zarje“, ki je krščanska ? Prosimo odgovora ! Udje S. K. I. D. Cerkveni vestnik. c Jubilej sv. Očeta. Sv. Oče Pij X. je praznoval popolnoma na tihem minoli torek 25-letnico svojega škofovskega posvečanja. Dne 16. t, m. je bilo 25 let, kar je bil najvišji goglavar katoliške cerkve posvečen v škofa za mesto Mantova v severni Italiji. Ker so pa sedanje razmere v Rimu radi zadnjih izgredov in sploh radi napetosti splošnega položaja tako žalostne, je odklonil sv. Oče vsa romanja, ki so bila za ta dan namenjena v Rim kakor tudi vse druge zunanje slovesnosti. S tem seveda ni rečeno, da ne bi smeli katoličani po vsem svetu pokazati svojo sinovsko udanost do svojega najvišjega duhovskega očeta s tem, da molijo za Petrovega naslednika in vidnega Kristusovega namestnika na zemlji. Zato praznujejo vse škofije po svetu na kak primeren način to 25-letnico. Y naši škofiji je prevzv. g. škof odredil sledeče : Škofovski jubilej sv. Očeta se ima praznovati v nedeljo dne 21. t, m. Na predvečer se ima pol ure zvoniti po vseh cerkvah. V nedeljo se ima opraviti slovesna sveta maša z molitvo za papeža. V primernem cerkvenem govoru se ima priporočiti nabiranje Petrovega novčiča. Prevzvišeni gosp. škof bo daroval ta dan slovesno pontifikalno mašo v cerkvi Dev. Marije Večje (pri jezuitih). Po sv. maši pa bo s posebnim pooblaščenjem sv. Stolice podelil papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Popoldne bo pred izpostavljenim Najsvetejšim zahvalna pesen in po molitvi v splošno zahvalo se pristavi še molitev za sv. Očeta. Zvečer po Zdravi Mariji se ima spet pol ure zvoniti. Vestnik S. X. S. Z. Mladeničem. Deloljubna mladina K. I. D. v Trstu se je pričela živahnejše gibati. Zasnovala si je „Mladeniško zvezo“, ki jo zbira pogostejše, kot je bilo preje mogoče. Vsak torek in četrtek ob 7. in pol zvečer ima sestanke v društvenih prostorih, ulica San Francesco št. 15. I. nadstr. na desno. Na 'to opozarjamo vse mlade prijatelje in somišljenike tržaške, posebno pa tudi one krščansko misleče mladeniče, ki prihajajo iz dežele v Trst v službe in na delo. Vabimo jih , da se nam pridružijo in jih zagotavljamo, da najdejo v nas dobre prijatelje in tovariše, v društvu pa izobrazbe in razvedrila. Vestnik S. K. S. Z. Častite gospode duhovnike, ki še niso vrnili izpolnjenih vprašalnih pol, najuljudneje prosimo, da blagovolijo čim preje vposlati dotične podatke, ker sicer nam onemogočijo podati zanesljivo poročilo o naših razmerah . Prosimo ! ..ZARJA« Za kratek čas. Primeren čas. Učitelj : Vse v naravi ima svoj čas, v juliju se žanje žito, v okto-se trga grozdje. Kedaj je pa najprimernejši čas, za otresanje jabolk ? — Učenec: Ko ni gospodarja blizu! književnost. kn „Katoliška Bukvama v Ljubljani“. priporoča cerkvenim pevskim zborom sledeče „Božične pesmi“ : 14 božičnih pesmi za mešani zbor. P. Angelik Hribar — F. Hugolin Sattner. Part. K 2.—, glasovi po K —-50. -T- Zveličar nam je rojen za ženske glasove in Offertorium in festo Epi-phaniae Domini za mešani zbor. Fran Kimovec. Part. K —.40. Ribar renatus. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešan. zbor. Part. K 3.—, glasovi po K —.40 Ta kra na zbi ka obsega poleg raznih drugih za Gospodove p aznike zloženih pesmi tudi 2 bož čni, 4 po tne, 2 velikonočni itd. — Ne-P ecenl ive o za lüge Riharjeve, ki je položil temelj lovenskih cerkveni glasbi ; njegove pesmi so pri nas ljubke znanke. G. Kimovec jih je mojstersko preuredil tako, da odgovarjajo današnjim zahtevam in pokazal, kako zamore dobra harmonija povzdigniti še tako preprost napev. „Cerkvena pesmarica“ za Manjino n družbo 1. del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. K 2.— — Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih mašnih ali za cerkveno leto prireje- nih pesmi tudi 2 adventni, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za sv. 3 kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 Velikonočne in mnoge druge pesmi. Katol. Bukvama v Ljubljani. kn Rihar Renatus, 21. pesmi našemu Go- spodu. Prvi zvezek : 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, 8 za Sv. Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici. Za mešan zbor uredil Fran Kimovec. Cena partiture 3 K, posameznim glasovom a 40 v. 1908. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Bila je presrečna in za naše glasbeno življenje pomembna misel, da je nadarjeni skladatelj Fr. Kimovec oživil Riharja. Rihar je za slovensko glasbo, kar je bil Vodnik za naše pesništvo in nobene skladbe' in napevi se niso našemu ljudstvu tako priljubili ter se ukorenih v narodu kakor ravno Riharjevi in zato, ker so v svoji melodioznosti tako lahki in preprosti, da se nehote primejo. Svoj čas je pelo naše ljudstvo Riharjeve nabožne pesmi ne samo v cerkvi, marveč na domu in na polju. Fr. Kimovec je storil veliko delo, da je Riharjeve umotvore zopet spravil na dan in jih po zahtevah moderne glasbene umetnosti predelal, da je napeve z izborno harmonizacijo povzdignil do čudovite lepote. Brezdvoma bo „Rihar renatus“ zopet zavladal in mlajši g. organisti ga bodo, kakor so ga starejši, v cerkvi postavili na častno mesto, da ga napravijo za splošno narodovo last. Ljubitelji in gojitelji nabožne glasbe : Posezite po prenovljenem in oživljenem Riharju v čast Božjo in povzdigo ljudske vernosti in lepočutja ! Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani . kn Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom. Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi. V Ljubljani 1909. Natisnila učiteljska tiskarna, založil izdajatelj A. Kosi. v Središču na Štajerskem. Cena partituri 50 vini. Pr večjem naročilu znaten popust. Priporočamo. DAROVI. V. Izkaz darov za novo cerkev v Podgradu v Istri. činovnička zadruga, Senj K 10 ; Tončič Lovro nadučitelj V. Mune K 5 ; Orlandi ni Vincenc kanonik Poreč 5 K ; Černigoj Al. oficijal Vipava 2 K ; Koršič Jos. namest. sluga Trst 16 K; Prelovšek Marija pošt. eksp. Črniče 1 K ; Posojilnica, Vitanje 10 K ; Dugar Luka upr. „Primorca“ Gorica 5 K ; Hranilnica in posojilnica, Vipava 20 K ; Selan Mat. kapi. Preserje 2 K ; Setničar Angela učitelj. Sv. Ivan- Trst 4 K ; Sincich Pet. dek. kanonik. Tršt 20 K ; Ukmar Jak. kapi. Trst 2 K; Aničič Jos. kapi. Zvoneče 5 K ; Hranilnica in posojilnica Št. Jakop ob Soči 14 K ; D. Agapito Agapito, vikar Poreč 1 K ; Društvo za štednju i zajmove, Sv. Križ-Kastav 10 K; Jelušič Rajni. župn. Berseč 10 K ; Župni urad, Pliberk 2 K ; Ziganto Sv. kapi. Sv. Križ-Kastav 2 K ; Buttignoni Just, kapi. Trst 4 K ; Salvi Mihael škof. ta j n. Poreč 2 K; Pavlica Ul. nadučitelj. Rihemberk 2 K; Jedretič Kuzm. kapi. c. k. učit. Kastav 5 K ; Kadunc Franc, žup. Krašnje - Lukovica 2 K ; Kokolj Karl. c. k. morn. kurat Pulj 4 K ; Fabjančič Anton, V. Lošinj 3 K ; Cižek Jos! dek. Jarenina 2 K ; Hranilnica in posojilnica Boljunec 5 K; Obitelj Mučič, Boršt 3 K ; dr. I. M. Kržišnik dek. Trnovo 20 K ; D. Giacomelli Jak. Tereso 5 K ; Vjekoslav Spinčič, prof. Opatija 50 K ; Cenčič Dav. Št. Fiajn 5 K; Vrhovnik Iv. Ljubljana 4 K; Urbanaz Ant. Cittanova 10 K; Marj. vd. Jančerjeva Boršt 10 K ; Vatovec Jos. V. Žablje 1 K ; Jereb Matevž, župn. v pok. Primsko-Kranj 4 K ; Rojec Iv. župn. Miru 2 K ; D. Liberij Aames župn. Tirolsko 2 K ; Dr. Erlich Lambert knez. škof. tajn. Celovec 2 K ; Dr. J. Quitt, knez. škof. tajn. Celovec 2 K; G. Luttner, dek. Celovec 2 K ; Vatovec Tončka, šivilj. Sv. Ivan-Trst 4 K ; D. Iv. Manfredi župn. Tirolsko 2 K ; F. Wappir, kan. Celovec 2 K ; Pirker Iv. Celovec 2 K ; Jami Iv. Žabljavas 1 K ; Grösser Matija, _ Celovec 5 K; Widovitz Sv. kan. Celovec 50 K ; Leonardi Ant. župn. Mezzokorona 5 K ; Velharticky Jos. župn. Jelšane 10 K; Klun Zorko, župn. Veprinac 10 K ; N. N. Klana 10 K ; Gomišček Ant. miz. mojstr. Solkan 3 K ; Angerer Heinr. dek. Celovec 3 K ; Župni urad Klana 30 K ; Neimenovan Pregarje 5 K ; Sironič Šime kapi. Po-Ijane-Ičiči 10 K ; Brezovšček Iv. kapi. Rihem-berg 5 K ; Flego Peter, kan. Trst 30 K ; Zadnik Pregarje 5 K ; Uredništvo „Zarje“ Trst 4 K ; Gabrijelčič Augustina, Avče I K; Babič Iv. Sežana nabrala 13 K; Kolarič Ant. gimn. prof. Ptuj 1 K 20 v ; Picka Jan župn. Malešo-vice 1 K ; Mogel Iv. posest. Letuš-Štajersko 6 K; Iskrena hvala vsem darovateljem ! Bog povrni! Prosimo še! Udano Cerkveno oskrbništvo. KOLEDARČEK: November-Listopad. 20 Sobota : Feliks Val., spozn. ; Edmund Kralj ; (Prvi krajec ob 6.35 zvečer). 21. Nedelja : 25. po bink. (O razdeja- nju Jeruzalema in o sodbi). Varstvo Mar. Device. 22. Ponedeljek : Cecilija, dev. muc., Maver, muc. ; 23. Torek: Klemen, papež muc. ; Feli-cita muc.. Zgod. kol. : bar. Žiga Cojz leta 1747. 24. Sreda : Janez od Križa, spozn. ; muc.; Zgod. kol. + Simon Gregorčič, slov. pes. 1. 1906. 25. Četrtek: Katarina, dev. muc.; Jukunda, muč.; 26. Petek : Konrad, škof ; Sivester, opat. Zgod. kol. “ Ant. Martin Slomšek 1. 1800 ; 27. Sobota : Virgil, škof ; Ahacij, šk. ; Zgod. kol. : + Adam Mickiawicz leta 1855 (Šeep ob 9 : 57 zjutraj). Pravijo , da bode ta teden mrzlo. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevažanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. SlmMONRi! SUZI, delavnica za vsa cerkvena dela v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski cenila zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. OO oo oo oo oo oo oo NOVA TRGOVINA ZGOTOVLJENE ŽENSKE ee 0(5 IN gg OBLEKE :: :: :: gg oo MOŠKE gooöoooooooöooöoooöoooooöooeoöoooooöooööooööööoosoöoooooöooöooooce 59 «r» oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo BOHINEC & G= Via delte Torri 2 - ERST - Via S. Lazzaro 17 (ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.) OO oo oo GO OO OO oo oo oo oo бо ©o ee ee ggoooooooooooooooooGoooooooGooooGGoooooooGooQooeooooooooooooooöoei: $8 - ....................................... $= OO OO oo oo Stalne in nizke cene. — jtarocila po meri izvršujejo se najeleganinejše in ceno. Velika zaloga, točna in solična postrežba oo oo ee ee ee ee ee ee ee ee Eupite eewlje pri poštenem .slovenskem čevljarskem mojstru jjosipn Stantič TRST — ulica Rosano št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. Z A ZLO G-A likerjev v sodčkih in butiljkah JAKOB pERHAVC TRST — Via delle Acque — TRS I Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni c as se priporoč malinovec in tamarindo. ftovo pogrebno podjetje VIA VINGEMZ0 BELLINI ŠT. 13. Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodajalnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d. se je preselilo W dOFliSiO ŠTr. Лi> blizu lekarne Ftovis. (piazza Goldoni.) LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, • 11111 «svoj VII-ЖЛ v 'Ti-ssttA, 111 io; i dolle 1 *огч1е 1). Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri miljone k r o n, od vsakoga in jih polmesečno obrestuje po № in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q brez kakega odbitka za rentni davek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9 12 ure dopoldne in od 3-4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob n-del j ah od 11—12 ure dopoldne. JViacelfStvo. ❖ t ❖ ❖ «V ❖ f ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t V ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * <♦ * ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * ❖ PRODAJALNA Minm. nimm ulica Poste št. i - ERST - Telefon št. 2326. -OOO- Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatske m, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d., i. t. d. Za častite župne urade in gg. duhovnike :: imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademecum, Jprete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine. Družinska pratika za L1910. |- Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t. d. sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo. Razprodaja ažigalic ia loletot za abineine Slovence. - Znakov soc. zveza in dr. S pr je m a mo vsa KNJIGOVhSKA 1 ELA in preskrbimo tudi O K VIK J E ZA SLIKE. Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno. Uljudno se priporoča 9$3|atolišh© tiskovne društvo** v Trstu. * ❖ ♦> ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ f v ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ v *> ❖ ❖ f v ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ *> ❖ ❖ t ❖ f ♦> ❖ ❖ ❖ ❖