® Želite da so vaša okna AdS^m^ bolj varna in hkrati vaš /jMkf^ u KV Pros^or prezračevan tudi ko so zaprta?
t	^r i ir ' Prezračevalni sistem GECCO)
f/ v^ c L J C MIK d.0.0., Gaji42b, Celje
"NO V A" OKNA
prednost J © ^ kvaliteti
080 12 24 www. mik-ce si
Jto^J^aJaribor Celje Ljubljana Izola »ova Gorica Kranj

Kaplovi za praznike v novi hiši
Med življenjem in smrtjo
Čevlji Alje Novak imajo karakter
Klemen: »Na domači kmetiji je lepo!«
Foto: GREGOR KATIČ
Tempirane bombe 1 Horoskop za za volanom	leto 2008
9770353734051
yXsJ-vi W
SyAr^Jl&nJl' p-O'VO'üwVÄ^/J
^ * .i -WOC 2Ä do^QO^t-K.

■fu^U er IIMj- 4-csg.
t^Ajt-i^dLxief^

KOy^A. AKCL^T /V-
/Ix-Mri'
^ v ^ 2.COS ^ '
iVWJo


Jeu u 'vrw-



Krkajte. <r
žrha/A-
iji»ć üotoAiA**	I eis.
IfQuii dcui <u*>ue £-ta Ä«. ItUfuuf fpet^e. ,,,


Y^Wi Wtw, ^etlw t* MM loo g
Oj Go AJ»«1.	/WCyftfJ«! oto/v,
NOVI TEDNIK
3
Prosecco
Verduzzo del Veneto
suho belo biserno vino, poreklo: ttalija,0.751
ponudbe
ALMARE SEAFOOD File lososa
B zamrzovalnika. "2x125 g
Prekajeni losos
izhladilnika, 200g
ALMARE SEAFOOD
Garnele iz ledenega morja
s česnom ali Iz hladilnika. 280 g
6,04/kg
alkohola lahko škoduje zdra
Krompirjeve specialitete
i pečenje y pečici, zamrzovalnika,.! kg •
M»«/-
OKUS PODEŽELJA Sveži celi piščanec
izhladilnika
GOLD LAND
Zrezki/Cordon bleu
puranji, iz zamrzovalnika, 850 g/670 g
5,81/8,64/kg
Hofer trgovina d.o.o, www.hofer.si
Hofer
sporoča
Št. 101 - 21. december 2007
Spoštovani bralci!
V torek zaradi praznikov Novi tednik ne bo izšel, zato je nekoliko obsežnejša že današnja številka. Prva številka v novem letu bo pred vami v petek, 4. januarja.
Oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje bo v ponedeljek, 31. decembra 2007, odprt od 7.30 do 12. ure.
Uredništvo
Nadvoz v Štorah korak bliže
Gradnja nadvoza čez železniško progo v Štorah je precej bliže. Vlada je namreč pred božičnimi prazniki sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu. To pomeni, da lahko pridobi investitor za del gradbenega posega, ki je na ozemlju Mestne občine Celje, dopolnilno gradbeno dovoljenje.
Vladna uredba daje možnost za pripravo projektne in tehnične dokumentacije, na podlagi katere sledita gradbeno dovoljenje oziroma parcelacija zemljišč. Kot je povedal nadzorni inženir projekta Milan Grabar iz mariborskega Pro-tech biroja, so na ozemlju celjske občine predvidene preureditev glavne ceste, izgradnja dela regionalne ceste in opornega zidu ter severnega opornika nadvoza.
Kot smo že poročali, je rekonstrukcija glavne ceste predvidena za pomlad, ko je mogoče pričakovati prometne zastoje.
Vloga za dopolnitev gradbenega dovoljenja za ta del se lahko vloži takoj po pravnomočnosti vladne uredbe. Če bo dopolnilno gradbeno dovoljenje za dela na ozemlju celjske občine izdano prihodnji mesec, mora izvajalec nadvoz zgraditi do septembra. To seveda v primeru, če ne bo nobenih posebnih zapletov.	BRANE JERANKO
Pomoč po poplavi
Skupnost občin Slovenije je med dvanajst v septembrski poplavi najbolj prizadetih občin razdelila 393.820 evrov solidarnostne pomoči, ki jo je na poseben transakcijski račun nakazalo 44 članic skupnosti občin.
Posebna delovna skupina, v kateri je bil tudi velenjski župan Srečko Meh, je zbrani denar razdelila po posebnem ključu med občine, ki so utrpele vsaj 2 odstotka skupnih škod, nastalih v poplavah v Sloveniji. Denar je namenjen sanaciji javne infrastrukture, torej vrtcev, šol, kulturnih in mladinskih domov, zdravstvenih domov, cest in podobno. Največ denarja so namenili Železnikom, s Celjskega pa so pomoč prejeli v Laškem (47.535 evrov), Celju (38.954), Šmartnem ob Paki (23.789), Nazarjah (15.921), Žalcu (15.809) in na Dobrni (10.031).	BS
Stari rokovniki za otroke
Zanimive ideje, kako polepšati praznike otrokom v azil-nem domu ali varnih hišah, se je spomnil Ljubljančan Dejan Mikuš. Ker otroci zlasti v prazničnih decembrskih dneh toliko bolj občutijo pomanjkanje, je že lani ljudi prosil za stare rokovnike, ki so prazni ostali v kakšni omari in bi jih sicer vrgli v koš.
Že lani, ko je rokovnike zbiral večinoma po podjetjih in med politiki, se jih je nabralo toliko, da jih je poleg otrokom v azilnem domu razdelil še tistim v varnih hišah. Dejan prizna, da je z idejo o rokovnikih želel vplivati na čut za dobrodelnost ljudi, ki lahko prispevajo tudi igrače ah pisala oziroma druge pripomočke za spodbujanje ustvarjalnosti otrok in s tem nekomu polepšajo praznične dni. Letošnji odziv ocenjuje kot odličen in še vedno vabi ljudi dobrega srca k sodelovanju. Rokovnike in druge darove sicer v Ljubljani pobere sam in jih odnese otrokom, iz ostalih krajev pa jih lahko darovalci pošljejo sami v azilni dom ah lokalno varno hišo.	AK
Zares za osem pokrajin
Približno 80 članov ali simpatizer-jev stranke je v celjskem Tehnopoli-su ustanovilo pokrajinski odbor stranke v Savinjsko-šaleški pokrajini.
Predsednik stranke Gregor Golobič je predstavil osnovne politične cilje, dolgo časa pa je odgovarjal tudi na številna vprašanja udeležencev. Te je zanimal odnos stranke do kapitala, ekologije, tajkunov, vladne politike in do afer, kakršna je bila prodaja Nove kreditne banke Maribor, ki jo je Golobič označil kot najbolj nesramen projekt vlade.
Golobič je povedal, da nameravajo ustanoviti osem pokrajinskih odborov stranke in nato še v čim več občinah tudi njene občinske ali mest-
ne odbore. »To pomeni, da se zavzemamo tudi za enako število pokrajin v Sloveniji. Ta številka kot zgornja meja zagotavlja ne samo, da bo Slovenija imela pokrajine, ampak da bodo tudi pokrajine imele tisto moč in potencial ter sposobnost za prevzem pooblastil z države, za razvoj lokalne samouprave in gradnjo kakovosti življenja njenih prebivalcev. Prav pri tem bomo videli, ali bo zmagal razum ali želja politike, da ima več stolčkov, ki jih bo lahko razdelila.«
Na srečanju so vse seznanili s pravili delovanja regijskega odbora in začeli postopek evidentiranja kandidatov za predsednika odbora.	^
Foto: GK
»Zares se zavzema za vsega osem pokrajin,« pravi predsednik stranke Gregor Golobič.
4
DOGODKI
NOVI TEDNIK
SREBRNIK
■/. nominalno g;, vrednostjo A
i nominalno vrednostjo
Meja Je padla
Ko je Slovenija v noči s četrtka na petek minuto čez polnoč skupaj s še osmimi državami Evropske unije postala članica šengenske-ga območja, so zapornico simbolično dvignili tudi na mejnem prehodu Pavličevo sedlo.
Na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko je bil odpravljen mejni nadzor, kar pomeni, da lahko državljani mejo prestopajo kjerkoli, ne le na mejnih prehodih. Širitev Šen-genskega območja se bo sklenila marca prihodnje leto, ko bo nadzor odpravljen še na zračnih mejah.
Foto: EM	Mejo na Pavličevem sedlu so simbolično odprli predstavniki policije in občine Solčava.
Banka Slovenije daje v prodajo iii obtok
3. januarja 2008
10. januarja 2008
ZBIRAT EU SKI DVOKOVINSKf KOVANEC
Banka Slovenije je za prodajo vseh numizmatičnih izdelkov pooblastila Deželno banko Slovenije. Zato v letu 2008 ne bo več mogoč nakup na blagajniških okencih Banke Slovenije.
Zbirateljskc kovance lahko pisno naročite na naslovu: Deželna banka Slovenije d.d. , Sektor poslovne mreže. Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana
ali po elektronski pošti: numi/.matika@dbs.si, kjer boste dobili tudi informacije o pogojih za nakup.
Splošne informacije o priložnostnih kovancih (spominski in zbirateljski) so objavljene na spletni strani
Banke Slovenije www.bsi.si.
BANKA SLOVENIJE jfy.
Hudournikova izvršba proti občini
Osrednji točki zadnje seje občinskega sveta Štore sta bili sprejemanje lanskega zaključnega računa ter letošnjega rebalansa proračuna. Kot smo že večkrat poročali, je občina v težkem finančnem položaju, kar je posledica velikih obveznosti, ki jih je prevzela v času prejšnjega župana Franca Jazbeca.
O lanskem zaključnem računu, iz časa, ko je občino skoraj vse leto vodil prejšnji župan, je poročala nekdanja direktorica občinske uprave Irenca Ocvirk. Na skrbi je imela tudi občinski proračun, za lanski zaključni račun pa je na zadnji seji povedala, da je sestavljen po
pravilih. Pri tem so se pojavile nekatere nejasnosti, za katere je dejala, da bi jih lahko pojasnila računovodska služba Štukelj zastopstva. Svetniki so namreč veliko omenjali izvršbo, ki jo ima hčerinsko podjetje Hudournik inženiring proti Občini Štore (izvršba za nekdanjih 57 milijonov tolarjev še ni bila opravljena), vendar so svetniki zaključni račun načeloma sprejeli.
Kot ključen problem zaključnega računa je bilo enostransko zapiranje dolga s strani bivšega župana za kompenzacijo med podjetjem Hudournik in Hudournik inženiring ter Občino Štore. Gre za dela, ki so bila
opravljena na cestah na Svetini. Z enostranskim zapiranjem se svetniki niso strinjali, zato so to preusmerili med »obveznosti občine«.
Vodstvo občine je opozorilo tudi na novo izvršbo proti Občini Štore iz šentjurskega upokojenskega doma, za katero niti niso vedeli. Bojijo se, da je lahko podobnih neplačanih računov, za katere ne vedo, še več, zato so na seji o tem povprašali nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Ta je odgovorila, da jih ni
Na seji so sprejeli še rebalans letošnjega občinskega proračuna, z 2,1 milijo-
na evrov prihodkov ter z 1,7 milijona evrov odhodkov. »Njegove osnovne zna čilnosti so vsekakor izvrš ba banke Kärntner Sparkas se ter stari dolgovi in obveznosti dobaviteljem, ki so bile še iz leta 2006, nekatere pa tudi iz leta 2005,« je rebalans komentiral župan Miran Jurkošek. Obči na ima zaradi blokade ra čuna mesečno na razpola go 156 tisoč evrov.
Sicer so v občinski upravi v zadnjih dneh prejeli še državni denar za obnovo kul turnega doma ter za dela Športnem parku Lipa, priča kujejo pa še denar od okolj ske dajatve.
BRANE JERANKO
Pripravljeni na 60 stanovalcev
Ob prisotnosti celjskega škofa dr. Antona Stresa, kardinala dr. Franca Rodeta ter generalnega superiorja iz Rima Gregoryja Gaya bodo v soboto ob 11. uri v Domu sv. Jožefa slavnostno odprli prizidek, ki je po velikosti dvakrat večji od obstoječih stavb.
V njem bodo poleg doma starejših - ta zavzema večji del novogradnje - še večja kuhinja, dvorana z gledališkim odrom ter 230 sedeži in drugi pomožni prostori. Obenem so pri domu, ki letno pripravi vsaj 500 različnih kulturnih, duhovnih in izobraževalnih prireditev, uredili dodatnih 40 parkirnih mest.
Dom je že leta 2006 pridobil koncesijo za izvajanje institucionalnega varstva starejših, in sicer zgolj za 60 postelj, prostora v domu pa bo za 130 starejših. Ravno zato so se ponovno prijavili na razpis za novih 60 ležišč. Kot pravijo, upajo na ugodno rešitev, saj je prijav že veliko. Če na razpisu ne bodo uspeh, bodo lahko sprejeli le 60 ljudi, ostale prostore pa bodo spremenili v 40 varovanih stanovanj.
Skoraj 7 tisoč kvadratnih metrov velik prizidek je Dom sv. Jožefa po grobih ocenah stal 7 milijonov evrov. Za polovico sredstev so najeli dolgoročno bančno posojilo, preostali del zagotavljajo iz virov denacionalizacije, ki so jih lazaristi prejeli v različnih krajih Slovenije.	RP
Mednarodni mejni prehod v Dobov-cu pri Rogatcu prečka letno 1,6 milijona potnikov in dnevno do tisoč osebnih vozil ter do šeststo tovornjakov. Po izgradnji novih objektov in vzpostavitvi šengenske meje na Sotli imajo policisti in cariniki tam bistveno boljše možnosti nadzora.
Novi mejni objekti, ki so na najpro-metnejšem mejnem prehodu na Celj-
skem, namreč izpolnjujejo vse zahteve šengenskega nadzora. Uradno jih je dan pred vzpostavitvijo šengenskega režima odprl generalni direktor direkto-rata za investicije iz ministrstva za javno upravo Stane Cvelbar.
Z novimi objekti naj bi potnikom omogočili hitrejši in prijaznejši prehod meje Evropske unije. Vrednost naložbe znaša 2,9 milijona evrov, in-
vestitor je bilo omenjeno ministrstvo, gradnja pa je bila sofinancirana iz šengenskega vira. Gradnja se je začela avgusta in končala konec novembra, medtem ko je bil tehnični pregled opravljen v začetku decembra.
Po izgradnji novih objektov krajani KS Dobovec težko pričakujejo še izgradnjo tretjega, odstavnega pasu za tovornjake, kar naj bi bilo dokončano spomladi. BJ

Depresivni prazniki
Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara je izdalo posodobljeno knjižico Kam in kako po pomoč v duševni stiski. Knjižica z informacijami o najpogostejših duševnih motnjah ter o raznolikih oblikah pomoči, ki so na voljo v slovenskem prostoru, bo še posebej dobrodošla v prazničnem času, ko se stiske mnogih ljudi poglobijo.
Glavna avtorica doc. dr. Mojca Zvez-dana Drnovšek je ob predstavitvi knjižice poudarila, da so želeli s knjižico olajšati poti do informacij o du-
ševnih stiskah tako za tiste, ki se znajdejo v stiski, kot za tiste, ki želijo pomagati.
Pomoč je pogosto potrebna prav v času pred in med prazniki. Kot ugotavlja Bogdan Dobnik, vodja strokovnega dela v društvu Ozara Slovenija, v tem času iz različnih razlogov zapade v stres povprečno eden od petih ljudi. Statistike kažejo, da v tem času psihiatrične bolnišnice beležijo večje število sprejemov in tudi telefonske svetovalne linije za pomoč v stiski med prazniki v povprečju prejmejo desetino odstotkov
več klicev, poleg tega je v tem obdobju zabeleženih tudi največ samomorilnih dejanj. »Žal so med prazniki zaprte številne javne službe in nevladne organizacije, ki sicer pomagajo ljudem v stiskah, pa čeprav so to dnevi, ko ljudje takšno pomoč najbolj potrebujejo. Prav zaradi tega vabimo k sodelovanju vse ljudi dobre volje in srca, da se nam pridružijo in kot prostovoljni sodelavci društva Ozara v prazničnem času priskočijo na pomoč ljudem v stiski,« je pozval.
Zbirateljskc kovance lahko neposredno kupite v poslovnih enotah Deželne banke Slovenije.
V Dobovcu po novem
zbirateljski kovanci
Ob predsedovanju Evropski uniji izdaja Republika Slovenije zbirateljske kovance (zlatnik, srebrnik in dvokovinski kovanec).
ZLATNIK
i nominalno vrednostjo 100 evrov
OKI
Na gradu bo lepše
ia prizorišča
Z 1,3 milijona evrov sanacija Friderikovega stolpa in gradnja prizorišča
Celjskemu Staremu gradu se obetajo lepši časi. Potem ko so dolga leta s pomočjo javnih del obnavljali grajsko obzidje in opravili še nekaj drugih obnovitvenih del, čakajo zdaj Mestno občino Celje temeljita prenova Friderikovega stolpa, gradnja novega prireditvenega prizorišča in ureditev servisnega objekta.
Vsa ta in še nekatera druga dela na gradu izhajajo iz projekta Celjski včeraj in jutri, v katerem so se odločili za takšna dela, ki bodo večino objektov na gradu prezentirala kot ruševine s primernimi vsadki, ki bodo prikazali nekdanjo veličino in lepoto gradu, pomagala pa naj bi k temu, da bi Stari grad ponovno postal ena najbolj obisko-vanih turističnih točk v Sloveniji.
Celjska evropska skupina, ki se ukvarja s tistimi projekti, za katere je mogoče na različnih razpisih pridobiti nepovratna sredstva evropskih skladov ali denar iz države, je bila zelo uspešna. Tako so na razpisih za sofinanciranje obnove gradu iz evropskega
Zamišljena podoba obnovljenega Friderikovega stolpa s tribunami za gledalce pred njim in novim stopniščem do prvotnega vhoda
regionalnega sklada pridobili 900 tisoč evrov, mestna občina bo iz proračuna morala primakniti še 400 tisoč evrov. Do konca leta 2009 morajo za ta denar urediti turistično infrastrukturo in sanirati Friderikov stolp. Takoj za vhodom na grad bodo zgradili servisni objekt z informa-
cijsko pisarno, prodajo spominkov, sanitarijami in gostinsko ponudbo, na strehi objekta pa bo razgledna ploščad. Najdražja bo obnova Friderikovega stolpa, ki ga morajo statično sanirati, zgradili pa bodo tudi nov vhod in stopnišče do njega. Notranjost stolpa bo namenjena galerijski dejav-
nosti, stolp pa bodo prekrili z ravno streho, ki bo tudi razgledna ploščad. Pred stolpom bodo uredili nov prireditveni prostor z odrom in s tribunami za gledalce, ki bodo lahko spremljali prireditve. Dela se bodo začela v letu 2008, končali pa jih bodo leto zatem.	BRST
Za Žabe povprečna plača učitelja
		
	imi	
		
I ^ä	% - " «Mšk i Jfe / - nL	
I Myf	■ m s rBfau	_ ftril. . jJB
V dvorani Union je bil božični koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe pod vodstvom dirigenta Davida Jarha. Kot solisti so se predstavih Anika Horvat, Nuška Drašček, Boštjan Dermol in Miha Alujevič. Predsednik Plesnega orkestra Žabe Roman Fonda je ob navdušenju občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Union, Opozoril, da ob 63-letnici morda njihovega koncerta ne bo, saj imajo finančne težave in pozval Mestno občino Celje, da jim pomaga lete razrešiti. Kot je dejal, bi bila na mesec dovolj že povprečna plača učitelja. Ker v tem trenutku ne vedo, kako rešiti finančne težave, so se odločili, da edini ljubiteljski plesni orkester v Evropi odhaja na daljše počitnice.
SB, foto: GREGOR KATIČ
Pred zadnjo pravljico
Dogajanja in zabava za mlade se v celjski Pravljični deželi vsak dan nadaljujejo in stopnjujejo, obisk pa presega pričakovanja.
Na božični večer je že po tradiciji mlade v pravljični deželi zabaval Mah pihalni orkester Glasbene šole Celje, na božič pa so v Pravljično deželo prišli mah konjički, ki so vsa leta pravi hit in na katerih otroci res radi pojezdijo v soju lučk.
Vsak dan do silvestrovega prihaja ob 18. uri namesto Božička dedek Mraz. Otroci vsak dan slišijo tudi pravljico iz knjižnice pri Mišku Knjižku, včeraj pa so jih zabavali še nadobudni pevci iz radijske oddaje Full Cool Demo Top. »Vile obljubljajo, da bodo tudi jutri, v soboto in v nedeljo v Pravljično deželo pripeljale zanimive goste, nihče mlad po srcu pa ne sme zamuditi tradicionalnega otroškega silvestrovanja. Začelo se bo na silvestrovo ob 10. uri in vrh doživelo z opoldanskim odštevanjem sekund, spustom balonov v zrak in otroškim šampanjcem,« napoveduje zadnje dogodke v letošnji Pravljični deželi avtorica tega edinstvenega projekta, Vladimira Skale.	BS
Otroke so za božič prevzeli čarobni »božični« konjički, ki so jih za vsega pravljični cekin (1 evro) lahko tudi jezdili. - Št. 102 - 27. december 2007 -
Hitra cesta na dveh bregovih
Velenje proti Civilni iniciativi (CI) Šaleške doline, predvsem Škalčanom, bi lahko povzeli četrtkovo javno razpravo o variantnih predlogih trase hitre ceste. Velenjski župan Srečko Meh je razpravo sklical, da bi predlagano traso lahko spoznali vsi občani, ne le v prizadetih krajevnih skupnostih, razprave pa so se udeležili predstavniki ministrstev in inštitucij, ki so traso F2 izbrali kot najboljšo.
Kot je v navadi na tovrstnih obravnavah, se je občinstvo v velenjskem domu kulture razdelilo na dva pola: nekateri so trasi ostro nasprotovali in navajali svoje pomisleke, spet drugi predlagano traso, ker jo Šaleška dolina in Koroška potrebujeta, pač podpirajo. Predstavniki CI so še enkrat opozarjali, da so proti hitri cesti, ter menili, naj raje popravijo obstoječe ceste. Župan Meh, na njegovo stran se je tokrat odločno postavil tudi »opozicijski svetnik« Franc Sever, pa je pozival, naj pripravljalcem trase postavljajo konkretna vprašanja in predloge.
Kot so pojasnili predstavniki ministrstva za prostor, so postopki za sprejem državnega prostorskega načrta nekje na polovici, sedaj izdelujejo dopolnjen osnutek tega načrta. Ko bo ta izdelan, ga bodo javno razgrnili, sledile bodo prave javne obravnave, še pred tem pa bi radi z vsemi, ki so udeleženi v postopku, dosegli kompromis. Tudi zato sprejemajo pobude in ideje, ki jih bodo poskušali kar najbolj upoštevati. »Vedeli smo, da umeščanje projekta ne bo enostavno, zato število pripomb ne preseneča. Vse pripombe smo dolžni preučiti, in vse, ki bodo pripomogli k boljši rešitvi, bomo upoštevali. Tistih, ki ne peljejo k izboljšavi, bomo argumentirano zavrnili,« je pojasnil Gregor Ficko z ministrstva za promet.	US
mm Evropski	m
ESr ruts
«d.. @ VftUlqroup
Projekt Tehnološko inovacijski center LENS RITS, d. o. o. je s partnerji EMO - Orodjarna, d. o. o., Valji, d. o. o., Štore, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Univerza v Mariboru) in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije,
uspešno zaključil projekt Tehnološko inovacijski center LENS, ki je trajal od 15. 5. 2006 do 15. 9. 2007.
Projekt Tehnološko inovacijski center LENS je delno financirala Evropska unija. Sredstva so omenjeni partnerji pridobili preko javnega razpisa za pridobivanje sredstev za neposredne spodbude razvojno-investicijske projekte v letih 2006 in 2007, in sicer ukrepa 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, ki se črpa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in ga je razpisovalo Ministrstvo za gospodarstvo.
Tehnološko inovacijski center LENS predstavlja zagon LENS tehnologije, ki predstavlja sodobno generično lasersko tehnologijo za potrebe razvoja in raziskav ter izdelavo zahtevanih sodobnih proizvodov. Če želite izvedeti več, se obrnite na:
Stanko.SteDisnik@emo-orodiarna.si
Renato.Fiiavz@emo-orodiarna.si
Matiaz.Milfelner@emo-orodiarna.si
NW
O cetis
V Celju bi vrtali
V javnosti so se pojavila namigovanja, da naj bi se projekt dokončanja Term Laško, zlasti načrtovani kongresni center, znašel v težavah, vprašljiva pa naj bi bila tudi gradnja hotela v Celju. Preverili smo, ali je v tem kaj resnice.
Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek zagotavlja, da projekt Term Laško teče normalno po načrtih. Tako je prva faza term oziroma termalni center, za katerega je bil rok izgradnje novembra, že dokončan: »11. novembra smo imeli tehnični pregled objekta, kjer ni bilo bistvenih
pripomb. V tridesetih dneh moramo odpraviti manjše pomanjkljivosti. Mislim, da nam bo to uspelo, tako da načrtujemo odprtje termalnega centra za valentinovo.«
V polnem teku je tudi gradnja druge faze term oziroma hotela. »25. oktobra smo podpisali izvajalsko pogodbo z ve-
v novih laških termah tečejo po načrtih.
lenjskim Vegradom. Načrtujemo, da bo 2. faza zaključena do 15. junija. Upam, da bomo v začetku avgusta 2008 odprli nov hotel v Laškem s približno 100 sobami,« napoveduje Matek in dodaja, da pravkar pripravljajo tudi projekte za gradbeno dovoljenje za kongresni center. Pri tem Matek računa tudi na evropska sredstva in kakor hitro bo celotna finančna konstrukcija zaključena, bodo lahko začeli tudi z gradnjo kongresnega centra.
Kako pa kaže s hotelom V Celju? »Za hotel so v končni izdelavi projekti za gradbeno dovoljenje, pri čemer bi radi tu pristopih tudi k vrtini za termalno vodo. Iščemo še druge javne vire za financiranje, saj je ureditev izkoriščanja termalnih voda nekoliko čudna. Namreč, podjetje, ki naroči vrtino, bi moralo investirati celotno investicijo in nositi vsa tveganja, ne glede na to, ah najdejo termalno vodo ali ne. In če jo najdejo, potem mora podjetje plačevati še koncesijo za uporabo vode,« pravi Matek.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
Ko bi bil sejem erotike vsak mesec ...
Celjski sejem v dogovorih za erotični sejem - Sramežljivo na JV trgih
Družba Celjski sejem bo leto zaključila s 5 milijoni evrov prihodkov, kar predstavlja glede na lansko leto 14-odstotno rast, dobiček bo znašal več kot 300 tisoč evrov. Podatek je zadovoljiv že zato, ker so v iztekajočem letu zaradi bienalnosti nekaterih sejmov organizirali le 10 sejemskih prireditev, ki so bile očitno dovolj zanimive za obiskovalce.
Direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl med zelo uspešne sejme v letošnjem letu uvršča tudi jubilejni 40. mednarodni obrtni sejem, »ta je bil poleg sejma Formatool ali orodjars-
tva zelo dobro obiskan. Moram reči, da je bil tudi zadnji sejem erotike, ki ni bil v naši organizaciji, po številu obiskovalcev nad pričakovanji. Letos smo zanj oddali le prostore, glede na dobro sprejetost in obiskanost sejma razmišljamo, da bi ga prihodnje leto organizirali sami.« Zaradi velikega števila obiskovalcev po nekaj ur novih obiskovalcev na sejmišče sploh niso spuščali, zato je Pangerl v šali dodal, da bi lahko tak sejem pripravili kar vsak mesec.
Celjski sejem ima za prihodnje leto v načrtu 14 sejmov. Kot je že znano, se
sejmu Avto in vzdrževanje ne bo pridružil Avtomobilski salon. Kljub vsemu v Celjskem sejmu pričakujejo, da bo dobiček prihodnje leto v primerjavi z letošnjim za desetino večji. Kar zadeva prihodnje širitve na jugovzhodne trge oziroma države bivše Jugoslavije, Pangerl pravi, da se bodo prihodnje leto zaradi politične situacije v Srbiji, na Kosovu in v Črni gori zadev lotevali bolj počasi in z jasnimi finančnimi konstrukcijami. »Upoštevam stopnjo previdnosti, zato ne bomo šli brezglavo ali za vsako ceno.«
ROZMARI PETEK
Za več dela v KIV-u
V	podjetju KIV Vransko so pred tednom slovesno zabeležili 60-Ietnico in istočasno odprli 1.700 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo. Od julija, ko so položili temeljni kamen, so halo postavili v rekordnem času.
V	podjetju so tako iz klasične storitvene proizvodnje prešli v organiziran inženiring in proizvodnjo ekoloških projektov, povezanih z učinkovito rabo energije. Direktor KIV Vransko Ivo Kreča poudarja pomen pridobitve, ki je za nadaljnji razvoj in proizvodne sposobnosti podjetja pomembna. »S tem pridobivamo konkurenčno prednost, vanja ljudi z višjo stopnjo zdajšnje število zaposlenih kakovost in kapacitete, ki izobrazbe in hkrati proi- s 110 povečalo na približ-bodo odpravile prostorsko zvodnim delavcem omogo- no 150. Vrednost naložbe, stisko.« Z novo halo bodo' čili lažje in kakovostnejše ki poleg proizvodne hale za-nadaljevali trend zaposlo- delo. Računajo, da se bo jema tudi upravne prosto-
Hč
V KIV Vransko bo na 1.700 kvadratnih metrih našla delo visoko kvalificirana delovna sila.
re, nove garderobe in jedilnico, je ocenjena na 3,5 milijona evrov.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
Št. 101 - 21. december 2007-Ü
Prednovoletna nakupna mrzlica
Prednovoletno vzdušje vabi ljudi na ulice in zabave, hkrati pa smo tudi v tednu, ko posel cveti predvsem trgovcem. Zneski, namenjeni obdarovanju bližnjih, se povečujejo, kljub vedno bolj sproščenemu vzdušju pa se to ne odraža na Ljubljanski borzi. Ravno nasprotno, v preteklem tednu so investitorji pokazali bistveno več optimizma, slovenski borzni indeks pa se je dvignil za več kot 2 odstotka.
Njegova vrednost postopoma pridobiva izgubljeno v zadnjem obdobju, k rast pa so tokrat prispevale praktično vse pomembnejše delnice. Kljub temu, da je od prve javne prodaje in uvrstitve delnic NKBM na trg pretekel že dober teden, se navdušenje nadaljuje, trgovalni nivoji pa so iz dneva v dan višji. Delnico še vedno krasijo številna nakupna naročila, cena se je nekoliko ohladila le ob koncu zadnjega trgovalnega dneva, ko se je trgovanje po preskoku meje 44 evrov spustila nazaj pod ta nivo, kljub temu pa je to še vedno 10 odstotkov več, kot je znašala vrednost delnice teden nazaj.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet v tEUR			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	143,60	18,80		-0,97
CETG	Cetis	96,00	0.70		0,00
CHZG	Comet Zreče	13,95	0.00		0,00
GRVG	Gorenje	43,08	1.124.90		-0,76
PILR	Pivovarna Laško	89,67	2.633.50		3,63
JTKS	Juteks	127,29	54.00		-2,08
ET0G	Etol	197,80	8,30		0,66
Blestela pa ni le delnica NKBM, z visoko rastjo se ji je na poti navzgor pridružil Mercator. Kljub temu, da prav december pomeni za družbo najbolj plodno obdobje, razlog za rast tiči drugje. Po ukrepu Urada za varstvo konkurence zoper Pivovarno Laško in ostale domnevno povezane osebe mnogi pričakujejo prevzem trgovca, vendar so ugibanja o tem in nakupi zaradi tega izredno tvegano početje. Kljub temu se je z delnico trgovalo že pri tečaju 340 evrov, rast v tem tednu pa je presegla 8 odstotkov. Po močnem prodajnem pritisku v predpreteklem tednu so se tudi delnice Pivovarne Laško uspešno vrnile nad mejo 90 evrov in se zadnji dan v preteklem tednu spustilo malenkost nižje.
Zadnji tečaj
11 590.10 7427.47 117,03
% spr.
2,44 1.02 0,28
Za 6 odstotkov so se podražile tudi delnice Telekoma. Zgodba o privatizaciji družbe bo gotovo v letu 2008 pomembno krojila aktivnosti na trgu kapitala, saj namreč vlada že v prvih dneh januarja pričakuje zavezujoče ponudbe, ki bodo dale jasen znak vlagateljem, kako trg vrednoti domača podjetja. Kljub temu, da nas do ponudb in uradnih informacij loči še nekaj časa, je ocena vlagateljev, da bi strateški partner, ki bo kupil državni delež, utegnil plačati višjo ceno od tržne.
MATJAŽ BERNIK borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Izkoristite, kar vam ponuja Evropa na vašem pragu. l/se potrebne informacije dobite na
Info točki Savinjske regije Europe Direct
na sedežu RRA Celje
Kidričeva ulica 24, IV. nadstropje 3000 Celje
Kontaktna oseba: Urška Čater (urska.cater@rra-celie.si) ali
na sedežu RA Savinja
Ulica heroja Staneta 3 3310 Žalec Kontaktna oseba: Mirjana Bevanda (miriana.bevanda@zalec.si)
letötl partner i najboljšim okusom
AKCIJA
Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje
Tel: 03/491-25-50, gsm: 051/384-811 www.conrad.si, conrad@edicom.si
NAJ VOŠČILNICA
Še nekaj dni časa
Še do 31. decembra lahko oddate svoje ročno izdelane voščilnice v oglasno-naročniškem oddelku naše medijske hiše ah jih pošljete po pošti (Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje) in sodelujete v akciji. Januarja bo v galeriji Phos Jožeta Žlausa v Globočah pri Vojniku pregled vseh voščilnic in razdelitev nagrad v kategorijah posamezniki, vrtci, osnovne in srednje šole, družine, zavodi in domovi, podelili pa bomo tudi posebno nagrado za kolekcijo oziroma najboljšo voščilnico ter učinkovito besedilo. Nagrade bomo podelili na prireditvi, ki jo bomo v drugi polovici januarja pripravili s pokroviteljem Občino Vojnik. Z akcijo želimo spodbujati ljudi, da bi se v dolgih zimskih večerih sami lotili izdelave voščilnic. S tem preizkusijo svoje »u-metniške« ustvarjalne ambicije ter razveselijo tistega, ki voščilnico dobi. Morda boste za izviren izdelek tudi nagrajeni v naši akciji.	TV
Spet v celjsko porodnišnico
2. januarja 2008 bo ekipa NT&RC s sodelavci ponovno, zdaj že triinštiridesetič, obiskala celjsko porodnišnico in čestitala mamici, ki bo prva rodila v novem letu. Voščila bodo deležne tudi druge žene, ki bodo takrat v porodnišnici, in osebje, ki za njih skrbi.
Akcija se bo začela ob 9. uri, v njej pa bodo poleg predstavnikov pokroviteljev in drugih dobrotnikov sodelovali tudi trio Vikija Ašiča in kvartet Grmada ter Ivica Cvikl iz Žalca, ki je napisala besedilo za pesmi Otroci tisočletja in Mamica, hvala ti, ki sta bili posvečeni prav naši akciji. Pripravljamo tudi presenečenje, saj bo prišel nekdo, ki je bil rojen kot prvi v novem letu v eni od naših akcij, in zaigral na priljubljen inštrument.
Razveseljivo je, da se v zadnjih letih število porodov v celjski porodnišnici spet povečuje. Po letu 1990, ko se je rodilo kar 2.265 otrok, se je število zmanjševalo vse do leta 2003, ko so imeli 1.646 porodov. Potem se je začel ponoven vzpon. Lani so imeli že 1.902 poroda, letos pa naj bi se rodilo le malo manj kot 2.000 otrok, a prav gotovo več kot lani. TV
Twaovmu»
NOVO! TOTAL TV - SATELITSKA TELEVIZIJA (POP TV, KANAL A, TV3, DISCOVERY,...) NOVO! GPS NAPRAVE GARMIN IGRAČE, LUČKE, SVETLOBNI EFEKTI, TELEFONIJA, GSM APARATI, NAROČNINE, MP3/MP4 in še veliko idej za darila. Izšel je novi katalog 2008.
je pogovor stekel. Ko sem mu
Ijju	-	»trtico na koncu povedala še en v
Od enega
zlata k drugemu
Odgovorna, spretna, zanesljiva. Tako na kratko ljudje opišejo vedno nasmejano socialno oskrbovalko Darinko Burger iz Celja. Čeprav je v timu Pomoči na domu Doma ob Savinji le štiri leta, ji je delo postalo način življenja. Pa ne samo njej, temveč tudi njeni družini.
Zgovorna Darinka Burger, ki ravno zaradi svoje »čvekljivosti« prodre skozi oklep tudi najbolj zaprtih ljudi, potrebnih pomoči, je svoje sedanje delo tako kot večina ostalih socialnih os-krbovalk začela zaradi stečaja. Zlatarna, v kateri je bila zaposlena, je šla rakom žvižgat, z njo pa večina zaposlenih na borzo. »Ko sem bila majhna, sem se sicer predstavljala ravno v takšnem poklicu, kot sem sedaj,« pripoveduje Darinka. »Doma smo namreč imeli bolno staro mamo, zato je vsako jutro k nam prišla nasmejana patronažna sestra. Takrat sem si rekla, da bi tudi sama rada počela nekaj takšnega... Da te človek z veseljem pričakuje in sprejme. Ne vem, zakaj kasneje v tej smeri nisem ničesar poskusila. Kakorkoli, zdaj sem zadovoljna, da to počnem, čeprav začetki niso bili enostavni.« Usposabljanje za delo je vključevalo tudi prakso na oddelku nepokretnih. »Spomnim se, kako nas je že na predavanju socialna delavka opozorila, da ni dovolj le to, da imaš v glavi >poš-lihtano<, da to želiš početi. >Strinjati< se mora tudi želodec. Tudi sestra na oddelku mi je dejala, da se lahko umaknem, če želim, a sem ji odgovorila, da to moram poskusiti, saj ne vem, kaj vse me bo na terenu še čakalo. No, pa je šlo. Želodec je dopustil.«
Vedno pozitivna Darinka Burger s svojo zgovornostjo pride »do živega« tudi najbolj zaprtim in osamljenim ljudem.
»Cveka« in pevka
Zlatarka Darinka se tudi pri delu z drugim »zlatom« odlično počuti. »Ne bi ga menjala. Delo z ljudmi bolj izpopolnjuje kot kakšno delo pred računalnikom. Tega jaz, na primer, ne bi nikoli mogla početi. Pač nismo vsi za vse, kajne ... Meni je v veselje, da lahko z vsakim, četu-
di mu zgolj prinesem kosilo, malo >počvekam<. Spomnim se gospoda, za katerega so mi dejali, da je zelo redkobeseden. Kar strah me je že bilo, kaj bom, jaz >čveka<, z njim celo uro počela. Pa sem vseeno začela drezati, da
se je pri njem usul plaz šal, tako da sem ga po eni uri morala prositi, naj kaj prihrani še za naslednjič.«
Čeprav Darinka zase pravi, da je >čveka<, brez pomoči vodje pomoči na domu Maje Brglez Vivod sploh ne bi izvedeli, da je tudi odlična pevka, ki je v zbor zaposlenih v domu pritegnila še hčer. Še več. Njen mož je prevzel vodenje zbora stanovalcev doma, tako da skorajda cela družina sodeluje z domom. »Pozabila« je tudi omeniti, da jo imajo ljudje radi še posebej zato, ker je vedno pozitivno naravnana, ker ne čaka, ampak sama opazi delo, v nepredvidljivih situacija pa vedno dobro odreagira ter hkrati s svojo mehkostjo ohranja realna tla pod noga-
No ja, ko smo ravno omenili realna tla. Enkrat so se le-ta pošteno zamajala ali še natančneje kar izginila. »Izmed vrste dogodivščin ne bom nikoli pozabila tiste, ko sem po zadnji plati prišla s podstrešja neke gospe. Živela je na podstrešju, do katerega so vodile zelo strme stopnice. Čeprav sem dobro vedela, kako je treba stopiti nanje, sem enkrat po celi dolžini stopnic drsela po zadnjici. Kljub temu posode s kosilom nisem izpustila iz rok, čeprav sem zato dobile odrgnine po komolcih in rokah. Ta teren je bil eden najnevarnejših. Tudi zato, ker so imeli na dvorišču kup kužkov, ki so jih včasih pozabili zapreti.«
Običajen delovnik, vključuje vse od jutranje nege, priprave zajtrka pa do pomivanja tal, ni ravno nevaren, je pa dovolj razgiban, da Darinki ustreza. Ker razvozi tudi veliko kosil in opravi kar nekaj nadomeščanj (tudi v teh prazničnih dneh je Darinka v službi), pozna veliko uporabnikov pomoči na domu. »Kakšni so?« jo vprašam. »Kot najbrž povsod drugod gre lestvica od najbolj pa do najmanj hvaležnih. A tudi ob takšnih si ob koncu dneva lahko rečeš, da je bila tole danes dobra izkušnja za jutri. Vsak dan je pri nas nekaj novega, zato mi je delo všeč. Upam le, da mi bo hrbtenica v tem poklicu še dolgo zdržala.«
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
:(L)judj@ z veliko začetnico
; Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove):
V našem uredništvu se je doslej nabralo že 4.129 kuponov, samo ta teden pa smo, kljub praznikom, prejeli kar 129 vaših glasov.
Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje,
smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasti pa bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico.
1.	Majda Makovšek...............................920 glasov
2.	Cvetka Opcrčkal............................................908
3.	Klavdija Rrežnik...........................................652
4.	Branko Koštomaj..........................................530
5.	Sabina Kolar..................................................258
6.	Sonja Mastnak.............................................. 160
7.	Tomica Kordiš................................................ 149
8.	Ivanka Tofant..................................................96
9.	Olga Zidan.......................................................85
10.	Brigita MuSkotelc..........................................64
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
Nagrajenka tega tedna, ki prejme majico Novega tednika, je Štefka Senica, Vrbno IIa, 3230 Šentjur.
Moj naslov (ime in priimek, ulica, kraj):
Tempirane bombe za volanom
Robert Štaba: »Ko nekdo povzroči prometno nesrečo in je vinjen, bi lahko šlo za naklep« - Hčerkina nesreča ga je
pripeljala v svet rehabilitacije
»Ne vem, zakaj se mora v življenju zgoditi nekaj tragičnega ali hudega, da se v človeku nekaj premakne in da začne drugače razmišljati,« pravi predsednik pred meseci ustanovljenega Zavoda Varna pot Robert Štaba. Varna pot je neprofitna organizacija, v kateri so žrtve prometnih nesreč oziroma njihovi svojci in podporniki, ki pričakujejo ter od odgovornih zahtevajo, da zagotovijo varen, strpen in učinkovit cestnoprometni sistem. Štaba, ki je eden od ustanoviteljev, pozna prometno varnost zelo dobro, saj je bil aktiven v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, danes pa je zaposlen kot sekretar za preventivo in vzgojo pri AMZS-ju.
»Pri meni je bila prelomnica prometna nesreča hčerke Neje. Svoje življenjske vrednote sem začel drugače razporejati. Takrat sva s kolegom Klemnom Grabljevcem, zdravnikom na Inštitutu RS za rehabilitacijo, sklenila, da bova nekaj naredila za prometno varnost. Imava vsak svoj poklic, vendar poznava situacijo in vedela sva, da skupaj lahko narediva nekaj več.«
Zavod Varna pot zdaj aktivno deluje nekaj mesecev. Kakšen je bil odziv ljudi?
Ob prvem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, 18. novembru, ko smo javnost pozvali k prižiganju svečk, so se ljudje zelo odzvali. Dobili smo ogromno pošte in ti ljudje so dokazali, da se zavedajo nevarnosti, vedo, da se nesreča lahko zgodi vsakomur in da je treba nekaj storiti. In to naš zavod ponuja ljudem. Naše sporočilo je, da je cena življenja previsoka, da ne bi želeli nečesa spremeniti na bolje.
Vsi načrti slovenske prometne varnosti omenjajo Vizijo nič, kar pomeni nič smrtnih žrtev. Smo sploh zreli za takšno razmišljanje?
Slovenija ima to vizijo zapisano v nacionalnem programu o varnosti cestnega prometa. Problem je, da je to vse le zapisano, a ne doseže človeka kot posameznika. Vizija nič temelji na tem, da je treba sistem vzpostaviti tako, da onemogoča hude nesreče in posledice. Za besedo sistem se skrivajo družinska vzgoja, preventiva, avtošole, policija ... Se pravi, da gre za nek spekter ustanov, subjektov, in če eden od njih ne funkcionira, potem Vizije nič enostavno ni ah je težje dosegljiva.
Nekateri omenjajo, da vsi, ki so vključeni v nacionalni program, ne delujejo, kot bi morali, oziroma so premalo aktivni ...
Mislim, da manjka koordinator, nekdo, ki bi od vseh organizacij potegnil najboljše in to ponudil ljudem. Ko gledam vse te organizacije, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, takšnega subjekta, ki bi jih znal kvalitetno povezovati, ne opazim. Mi želimo pogledati najprej dobre stvari, nato ugotoviti, kaj je narobe, in poiskati rešitve, in če bo treba, tudi pokazati s prstom na tistega, ki svojega dela ni opravil dobro. Iz vseh zgodb ljudi, ki smo jih dobili, vidimo, da so v sistemu luknje in napake. In med pismi podpore so tudi pisma odgovornih, ki želijo spremembe.
Včasih se zdi, da med nekaterimi ustanovami, ki bi morale sodelovati za boljšo prometno varnost, sodelovanja ni, vsaj ne dobrega. Katera od ustanov se je prva odzvala ob ustanovitvi Zavoda Varna pot?
Varna pot ni nevarna za nikogar in združuje ljudi, ki čutimo posledice nesreč. Kot nekdanji predstavnik za stike z javnostmi bi zdaj na vaše vprašanje moral odgovoriti nejasno ali biti enostavno tiho, toda povedal bom naravnost. Na začetku niso verjeli v naše delo. Po predstavljeni ideji pa nas je prvo podprlo ministrstvo za promet. Vesel sem,

da nas podpirajo podjetja. Na simbolični ravni: nek direktor se dobro zaveda, da je smrt ali poškodba delavca v prometni nesreči izguba za podjetje.
V Sloveniji so vse leto številne preventivne akcije, na katere vabijo mlade voznike. Odziv je, a ne takšen, kot bi lahko bil.
Gre za to, da nam ne uspe doseči ciljne skupine. Mislim, da bi se te preventivne aktivnosti morale združiti. Ne bi jih smeli parcelirati po nekih organizacijah. Naša ambicija bi morala biti povezava teh akcij in nato skupen nastop v nekem kraju, to ponuditi ljudem tako, da v programu aktivno sodelujejo. Bistveno je, da se človek sooči z vsebino. Nekateri pravijo, da ni denarja za akcije, kar ni povsem res. Če je program kvaliteten, potem bo akcija uspela. Generacija rabi informacijo, ki se je bo dotaknila. Ljudje danes ne prenesejo moraliziranja.
Kaj vam povedo zgodbe ljudi, ki vam pišejo? Vedo, kam naj se obrnejo po po-
moč, ne le pravno, tudi psihosocialno, v primerih izgube svojcev v nesrečah?
Pred časom sem kot profesionalec stanje prometne varnosti dobro poznal, a bolj statistično. Hčerkina nesreča me je pripeljala v svet rehabilitacije ... In ko vidiš, da se takšna stvar ni zgodila le tebi, ko dobivaš pisma ljudi ... Moral bi biti res iz kamna, da ne bi razumel njihove bolečine. Ostati nem in neodreagirati bi pomenilo, da sem nemoralen človek. Najmanj, kar lahko storimo, je, da sporočimo pristojnim, da smo nenadoma postali organizacija, ki ima za sabo stotine zgodb, in da jih bomo prinesli na mizo odgovornih uradnikov, da vidijo, da te zgodbe niso le številke, ampak ljudje. Vsi imamo isti cilj, vprašanje je le, katera pot nas vodi do tja. In naša naloga bo opravljena, če prispemo do cilja brez nagajanj in prestižnih igric. Teh ne potrebujemo, mi smo prestiž izgubili na cesti.
Na poti k vam v Ljubljano po avtocesti, čeprav je toliko omejitev hitrosti, večino-
ma nisem mogla voziti 130 km/h. Vozniki izsiljujejo, prehitevajo, ne upoštevajo varnostne razdalje ... Vsi govorimo, da so mladi najbolj ogroženi, toda niso izsiljevali le mladi ...
Mladi so res najbolj ogroženi, vendar jim je v isti sapi treba stopiti v bran in se vprašati, kje dobijo vzor za ravnanje. Psihologi bodo rekli, da imajo takšen način življenja. Strinjam se, ampak mladi so tudi v Švici in Angliji, toda tam je drugačen vrednostni sistem. Ce ponazorim: Francoz (v Franciji je bilo včasih tudi tako slabo prometno stanje, kot je danes pri nas) pravi Švicarju: »Kaj je narobe s Švicarji? Doma vozijo previdno, ko pridejo k nam, pa norijo.« Švicar mu odvrne: »Kaj je pa narobe s Francozi? Doma divjajo, ko vozijo po naših cestah, pa vozijo previdno.«
Hočete povedati, da ni nič narobe z mladimi vozniki?
Tako je, ampak s sistemom! Če pridejo mladi v nek urejen sistem, ki ima jasna pravila igre, vozijo normalno. Sistem ima napake in na te je treba opozoriti. Primer, ki ste ga navedli, je le odraz kulture v sistemu, ki pač omogoča kršitve tistim, zaradi katerih niste mogli voziti, tako kot velevajo predpisi.
Toda sistem uvaja višje kazni. So te res tako učinkovite?
Represija je izredno pomembna. Ta se kaže v zaznavanju prekrškov oziroma kaznivih dejanj, v takojšnjem kaznovanju ah policije, sodišča ali celo izterjave. Med temi mora biti tesna povezava. In ko to prenesemo v življenje, si moramo biti glede nečesa popolnoma na jasnem: povratnikov v prometnih nesrečah je od 10 do največ 20 odstotkov. Vsi ostali smo normalni vozniki, ki se zavedamo svoje odgovornosti in kulture, torej ne sodimo vsi v isti koš. Se pravi: točno naj identificirajo »norce« na cestah, ki naj jih učinkovito sankcionirajo, in ljudje bodo razumeli sporočilo. Pleve je treba ločiti od zrnja. Višje kazni ja, ampak za tiste, ki si to maksimalno zaslužijo.
Najbolj verjetno vinjeni povzročitelji nesreč. Se vam zdi, da bo ljudem kdaj jasno, da alkohol in volan ne gresta skupaj?
Prepričan sem, da se bo to spremenilo. Naš Zavod Varna pot zagotovo ne bi predlagal 0,0 promila alkohola v krvi, ampak le sporoča, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Ko nekdo povzroči prometno nesrečo in je vinjen, bi lahko šlo za naklep. Človek se je zavestno odločil, da bo pil, in kot takšen je za volanom tempirana bomba, ki je eksplodirala in se za drugega končala tragično. Ponekod je vinjen povzročitelj nesreč družbeno nesprejemljiv in nevaren, takega človeka družbeno izolirajo. Ne vem, če ni to še večja kazen ... Pri nas pa tak povzročitelj postane uboga žrtev. No, čeprav je res žrtev. Tudi njim želimo pomagati, ampak naše sporočilo je jasno: alkohol in promet ne gresta skupaj. In če se zgodi takšen primer, naj povzročitelj za to odgovarja.
Toda kako naj bodo kazni učinkovite, če se postopki na sodiščih vlečejo leta in leta?
Govoriva lahko o celi verigi, od policije, ki mora vložiti kazensko ovadbo, do tožilstva, ki oblikuje obtožni predlog, do sodišča. Postopek mora biti jasen, hiter in učinkovit. Še enkrat bom rekel, da zgodbe ljudi, ki nam pišejo, kažejo, da ni tako. Če se je nesreča zgodila na način, kjer se ve, kdo je kriv in kdo ne, primer pa se na sodišču vleče od 10 do 15 let, potem je kristalno jasno, da to ni demokratičen način, kajti demokratičen način bi to hitro rešil in stvari postavil na pravi tir.
SIMONA ŠOLINIČ
23. aprila letos je 12-letno Štabovo hčer Nejo zbil 50-letni voznik. Bil je vinjen, brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranim vozilom. Neja je bila zaradi hudih poškodb nekaj dni v komi. Starši niso vedeli, ali bo za vedno imela posledice in aH bo sploh lahko še kdaj živela normalno. A čudež se je zgodil na dan, ko se je deklica zbudila iz kome in vsak naslednji trenutek, v katerem je okrevala. Danes hodi v šolo in uživa življenje. Neja je imela nesrečo 23. aprila, na dan 1. globalnega tedna Združenih narodov za varnost na cestah. Iz kome se je zbudila v tednu prometne varnosti, rojstni dan praznuje ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Njeno ime Neja se skriva tudi v skladu Varne poti NE-JA. Ta je namenjen zbiranju finančnih sredstev za žrtve nesreč. NE alkoholu in JA upoštevanju prometnih predpisov. Voznik, ki je deklico zbil, menda Še vedno vozi avto ne glede na to, da nima vozniškega dovoljenja. »Sistem«, v katerem živimo, mu žal to dopušča.
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
EPORTAZA
9
Boleča velika noč in najsrečnejši božič!
Družina Kapel, ki je aprila v požaru ostala popolnoma brez vsega, je končno na toplem v lastni hiši
»Hvala, hvala, tisočkrat hvala,« nas je pri vhodu v obnovljeno hišo z objemom pričakala Marinka Kapel z Javornika nad Štorami. V solzah, ki se jim ni mogla izogniti niti naša ekipa ob takšnem sprejemu, nas je pozdravila na predbožični dan. Marinka se zaveda, da smo nekateri mediji veliko pomagali, da je po uničujočem požaru njena družina končno zaživela boljše življenje, zato se je med nami spletla posebna vez. In ne le z njimi, temveč tudi z njihovimi sosedi, ki so bili pravi predstavniki za stike z javnostjo in za organizacijo vseh nujnih stvari in pomoči. »Velika noč je bila najbolj boleča, tale božič pa je za nas najsrečnejši ...« nam je hitela razlagati. Sveti večer je namreč družina Kapel pričakala v svoji hiši. Na toplem.
»Veste, enostavno ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalila vsem, ki so nam pomagali ...« pravi Marinka, ki jo spet premagajo solze. »To so solze sreče,« še pove in nam razkaže hišo. Ni še vse urejeno, a tohko je, da je druži-nica na toplem. Toda ob Ma-rinkinem veselju je začutiti, da nikoli ne bo pozabila usodnega 7. aprila. Ta je zaznamoval ne le njo, ampak vso družino. Ne glede na vse bo 7. april za vedno ostal temna hsa v njihovih srcih.
Marinka, mož Dušan, Ma-rinkina mama, 70-letna Angela Zavšek, in Angelina 78-letna sestra Ivanka so z 12-let-nim Matejem in 8-letnim Klemenom na veliko soboto vozili krmo za živino, nakar so opažih, da njihova hiša gori. Ognjeni zublji so v 15 minutah družini vzeli vse, ostalo jim je le tisto, kar so imeli v tistem trenutku oblečeno. Škode je bilo za 70 tisoč evrov, so po požaru sporočili s celj-
'o aprilskem požaru ni od hiše ostalo nič.
ske policije. Da je bila tragedija še večja, je bila njihova hiša takrat popolnoma obnovljena in tudi ena najlepše obnovljenih starejših hiš na območju Svetine! Družino je takrat pod svojo streho vzel sosed, a težko je, ko si odvisen od drugih in ko si nekje, kjer nič ni tvoje.
»Hvala vsem!«
Ko je novica o nesreči nad Javornikom odjeknila po Sloveniji,. so se začeli ljudje in tudi podjetja odzivati, prinašati stvari, nakazovati denar. »Vsem se zahvaljujemo, še posebej Občini Štore ter županu Miranu Jurkošku. Podžupan Janez Jurkošek je duša od človeka! Ne najdem besed za tako dobrega človeka,« razlaga Marinka.
Medtem ko nam pokaže sobo, v kateri spita Matej in Klemen, dokler ne bodo opremili ostalih prostorov, se še
Marinka Kapel se zaveda, da so tudi ljudje, ki imajo o obnovi hiše in pomoči marsikaj negativnega povedati. »Toda nekateri ne vedo in upam, da ne bodo občutili nikoli, kako je, če v 15 minutah ostaneš popolnoma brez vsega.«
Družina zdaj kuha v kletnih prostorih v »zasilni« kuhinji. Prava bo čez nekaj dni pri njih.
spomni njunega odhoda na morje. Naj spomnimo, da sta na enotedenske počitnice v Baško odšla s pomočjo Novega tednika in Radia Celje ter Celeie Celje. »Pred odhodom je poklicala neka gospa z žalskega območja in jima kupila potovalni torbi, brisače, dala jima je še denar, skratka, neverjetno, kako so se ljudje odzvali... Nikoh ne bom pozabila dobrote in pomoči svojih sosedov,« še doda. In res. Vsakdo bi si želel takšnih sosedov, kot so njihovi. V vsem tem času, ne glede na svoje skrbi, so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Moški z delom zunaj, ženske predvsem z delom v kuhinji.
Kot rečeno, vsi prostori v obnovljeni hiši še niso opremljeni. Matej nam pokaže, kje bo imel svojo sobo. »Tukaj bo kuhinja,« nas
Klemen in Matej. Božička sta pričakala v novem domu!
popelje do naslednje sobe in pokaže največji prostor. »Ravno pred požarom sem za ta prostor kupila novo veliko sedežno garnituro,« doda Marinka. V kotu je postavljeno božično drevo, pod njim so jaslice. »Joj, a veste, kako sem vesela, da je kopalnica urejena,« nam hiti pokazati še ostale prostore, »glavno pa je, da se zdaj Klemen in Matej lahko učita v miru. In da spita na toplem.«
Hiša naj bi bila do konca opremljena aprila prihodnje leto, torej do naslednje velike noči. Do obletnice najbolj bolečega datuma. »Kljub vsemu je letošnji božič za vas lep...« dodamo. »Da. Eden najlepših v mojem življenju,« pravi Marinka. »Mami, glej, kako lepo sneži zunaj,« se oglasi Klemen: »Kot v pravljici je ...«
SIMONA ŠOLINIČ
Vsi prostori še niso opremljeni. »Nič hudega. Bo že. Pomembno je, da smo na svojem,« pravi Marinka Kapel.
Št. 102 - 27. december 2007
TO
Silvestrska pojedina
- 27. december 2007
Zakaj si ne bi tokrat vzeli čas za pripravo posebne silvestrske pojedine, s katero boste zagotovo očarali povabljence ali pa svoje domače, če boste praznovali družinskem krogu. Skupaj z dijaki in kuharsko ekipo Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje vam ponujamo nekaj idej.
Brez celjske šole in kuharskih mojstrovin, pa tudi odličnega cateringa in vrhunske strežbe njenih dijakov, v Celju že dolgo ne mine večina pomembnih dogodkov. Jedi, pri pripravi katerih se boste lahko po njihovih navodilih preizkusili tudi sami, so postregli ob nedavnem prednovoletnem sprejemu celjskega župana. Za vas so izbrali tiste, nekoliko lažje za pripravo. Priznajte, že ob pogledu nanje se vam pocedijo sline. Upamo, da bodo vaši domači kuharski podvigi uspešni.
PM
Srečno novo leto in dober tek vam želijo dijaki 2.f razreda programa gostinsko turistični tehnik ter dijaki 4.a in 4.b razreda programa gostinski tehnik. Prav tako strokovni aktiv kuharstva; Cecilija Božnik, Boštjan Bezgovšek, Benjamin Gril, Romana Gričnik, Slavica Javornik, Magda Ravnjak, Nataša Komerički, Andrej Voh in Srečko Lešek, ki je pripravil izbor objavljenih receptov.
Svinjski file po visoško s pečenim zavitkom iz kislega zelja, ajdove kaše in pancete
Živila: svinjski file-ribica, korenje, sol, poper, lovor, česen, čebula, kumina, vlečeno testo, prekajena svinjina, jajca, ajdova kaša, kisla smetana, limona, ceh klinčki, svinjske kosti iz hrbta, kislo zelje.
Priprava: svinjski file očistimo kožic, ga mariniramo, korenje pokuhamo do polovice, in ga prerežemo po dolgem. V file
naredimo luknjo, v katero vstavimo korenje. Limonino lupino na tanko narežemo in pritrdimo s klinčki na meso, polijemo z juho ah vodo ter pečemo do rožnato mehkega. Nato ga zavijemo v folijo do serviranja. Iz pečenih kosti in čebule, česna in lovorja naredimo omako. Na čebuli pre-pražimo slanino, dodamo strt česen, in pre-vreto kislo zelje, dodamo jajce in kislo smetano, kuhano ajdovo kašo, začimbe in zavijemo kot zavitek v liste vlečenega testa ter spečemo.
Blago pečen pljučni Vile na krotonu s popečenimi gosjimi jetri z zelenimi šparglji z rožmarinovim maslom in gratiniranimi sirovimi štruklji Živila: goveja pljučna, gorčica, sol, poper, jajca, panceta, toast, gosja ali piščančja jetra, zeleni beluši, maslo, rožmarin, vlečeno testo, skuta, kisla smetana, goveje osti hrbta, čebula, vorčester omaka, jedilni škrob, vino refošk, mešanica poprov.
Priprava: govejo pljučno očistimo in oblikujemo, mariniramo z gorčico, s soljo, ce-
lim zdrobljenim poprom in jo opečemo z vseh strani ter ga zavijemo v folijo. Oblikujemo toast in ga ocvremo z jajci, narežemo jetra in jih na hitro pred serviranjem popra-žimo. Oblikovan pljučni file pred servira-, .njem spečemo, da je sredina še rožnata. Narežemo ga na kolobarje in položimo na ocvrti kraton. Beluše skuhamo, jih zavijemo v panceto ter na hitro zapečemo ter prelijemo z maslom in rožmarinom. Skutine štruklje gratiniramo pred serviranjem. Goveje kosti na drobno nasekljamo in pražimo, da potemnijo, dodamo čebulo, česen in pokuhamo, da dobimo fond za omako.
Maslene pastetke s piščančjim ragujem in črnim grozdjem
Živila: masleno testo, jajca, piščančja prsa, rdeča in zelena paprika, čebula, smetana, maslo, šampinjoni, belo vino, zeliščni šopek - por, lovorov list, peteršilj, zelena.
Priprava: iz maslenega testa spečemo pastetke s klobučki. Na maslu opečemo narezane piščančje prsi. Na preostali maščobi so-tiramo drobno narezano čebulo, dodamo na rezance narezano papriko in jo popražimo. Dodamo smetano in fond ter pokuhamo. Na koncu dodamo četrtine gob in legiramo.
File brancina v rezančevem ovoju in cvetačni velute
omaki s konkasejem paradižnika in pora ter
zeliščnega pesta Živila: brancin, moka, jajca, cvetača, maslo, paradižnik, por, oljčno olje, bazilika, peteršilj, pehtran, kisla smetana, parmezan, pšenični zdrob, koprc, sol, beli poper.
Priprava: naredimo rezančevo testo, brancina filitiramo, odstranimo kožo, kosti in glavo, skuhamo fond. Brancinov file drob-
no nasekljamo, začinimo, dodamo beljak in naredimo kroglice po 3 dag, ki jih zavijemo v rezančevo testo. Skuhamo cvetačo, dodamo velute in prepasiramo, da dobimo gladko omako, ter jo začinimo. Paradižnik blan-širamo, naredimo konkase in ga na hitro skupaj s porom sotiramo na maslu. Jed serviramo v globokem krožniku, tako da najprej v sredino položimo začinjen konkase s porom, nanj položimo kuhane brancine v testu in oblikujemo z omako in zelenim pestom. Na testen kupček položimo ocvrto kožo brancina in nariban parmezan.
Sladoledna zmrzlina z bučnimi semeni in s karamelo v karamelni košarici
Živila: 25 dag sladkorja, 8 jajc, 5 dl sladke smetane, rjav sladkor, bučna semena, bučno olje, vanilin strok.
Priprava: skuhamo sladkor malo bolj kot do niti, ohladimo in dodamo rumenjake ter
stepamo nad soparo kot biskvit. Ko se rumenjaki zgostijo, dodamo stepeno sladko smetano, trd sneg iz beljakov in zdrobljen prese-jan karamel z dodatkom bučnih semen, vanilin semena, bučnega olja. Maso damo v hladilnik, da zamrzne. Na zunanji strani zajemalke oblikujemo košarice iz niti karamela. Pri serviranju dodamo sesekljane pražena semena bučnic in kapljice bučnega olja.
NOVI TEDNIK
11
Alja Novak in njeni izdelki (Foto: JV)
Čevlji brez številk, vendar s karakterjem
Predstavljamo »čevljarko« Aljo Novak z Vranskega, ki v družinski hiši nadaljuje tradicijo oblikovanja in izdelave čevljev
Aljo Novak slovenska modna javnost že kar dobro pozna. Čevlji, ki jih izdeluje v svoji čevljarski delavnici na Vranskem, nastajajo po tradicionalnem postopku, ki se ga je izučila pri svojem dedu. Temu je mlada oblikovalka dodala moderne tehnologije in materiale. Še posebej je nedavno navdušila v Bruslju, kjer se je »sprehodila« njena kolekcija čevljev z idrijsko čipko.
Delavnica na Vranskem (mimogrede, septembrska poplava se tudi tej delavnici ni izognila), v kateri nastajajo sodobni čevlji, še nosi nekaj ostankov iz preteklosti. Opaziti je kar nekaj čevljarskega orodja in pripomočkov, ki jih verjetno v sodobnih čevljarskih obratih ni videti. Alja Novak je ena redkih, če že ne edina čevljarka v Sloveniji, čeprav je diplomirala na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana. Verjetno čevljev, vsaj s takšno izobrazbo, nihče ne zna delati.
V spominih z dedom
Nič čudnega, ko pa gre za četrto generacijo čevljarskih mojstrov. Delavnica na Vranskem namreč deluje od leta 1919, pri čemer so ves čas delali na »star« način. »Že pra-ded se je ukvarjal z izdelavo čevljev, mene pa je za to navdušil moj dedek. Kolikokrat sem sedela ob mizi in ga poslušala! Odločitev, da nada-
ljujem družinsko tradicijo, sploh ni bila težka. Že kot otrok sem večino časa preživela v delavnici in ustvarjala iz usnja. Potem smo v prvem letniku na fakulteti potrebovali nek izdelek. Takrat sva z dedkom prvič delala skupaj in takrat so me materiali, postopki v resnici navdušili. Začela sem delati čevlje zase, za prijateljice in mami in takrat sem spoznavala, kar zmore material, kakšni so kroji...«
Alja je dedku hvaležna še danes, saj je z njim začela tudi čevljarske eksperimente. »Vedno se je prilagajal mojim idejam. Nikoli ni rekel, da se česa ne da, temveč je samo povedal, da včasih niso tako delali. Skupaj sva potem vedno poskusila.« Hidi razstavo v Bruslju je Alja v celoti posvetila dedku Radu Virjentu, čigar ime nosi tudi njena blagovna znamka A. Viryent. »Brez njega ne bi nikoli vedela, kako nastanejo čevlji, brez njega moje ideje o čevljih ne bi nikoli postale resnične.«
Tudi zato je Alji žal, ker po-khc izumira. »Šole ni več, mladi se za ta poklic ne odločajo, kar me zelo žalosti. Veste, ni problem le izdelava čevljev, temveč tudi njihovo popravilo. Vendar je s kadrom
»Če se kdo vidi v tem poslu, ga bomo v naši delavnici z veseljem naučili izdelovati čevlje. Res mi je hudo, da ta poklic izu-
V delavnici na Vranskem
veliko težav in tudi zato bi mlade izjemno rada navdušila, da bi se odločili za ta poklic. Vem, da je težko biti čevljar in s tem preživeti, vendar se to zagotovo da z inovativni-mi idejami. V svetu je namreč vse več povpraševanja po unikatnih izdelkih, mislim predvsem na ekskluzivno izdelavo obutve, oblačil, tudi avtomobilov, če hočete ... Če se kdo vidi v tem poslu, ga bomo v naši delavnici z veseljem naučili izdelovati čevlje. Bistvo je v ročnih spretnostih in občutku za razmerja oziroma >augenamasu<, če rečem po domače. Ni vse v fakulteti in diplomi, saj so poklici, v katerih pride do izraza ročno delo, sploh v svetu vse bolj cenjeni. Tisti redki, ki jih do-
Čevlji nastajajo posamezno, po meri in tudi na željo naročnika. »Največ ljudi si moje čevlje privošči za posebne priložnosti, kot šta poroka ali maturantski ples. Imam tudi nekaj rednih strank, znanih ljudi, bi lahko rekla, ki si želijo predvsem udoben čevelj, ki mora biti hkrati nekaj posebnega. Seveda gre za višji cenovni razred. Par bi, če bi delala neprekinjeno in če bi bila ideja izoblikovana, mogoče izdelala v treh dneh, normalno pa stranke čakajo na čevlje po mesec dni. Vmes so seveda >probe<«, je pripovedovala Alja in pokazala škorenj, izdelan iz slabšega usnja, vendar ukrojen po strankinih nogah. Ko ga bo stranka pomerila, bo Alja izdelala pravi škorenj iz pravega materiala z vsemi zamišljenimi okraski in dodatki, medtem ko bo poskusni škorenj končal v smeteh.
niča, drugim divje barve, sama skoraj vedno nosim visoke pete ... Veste, vsak čevelj ima svoj karakter, vsak ima svojo zgodbo.«
Poleg delavnice ima Alja tudi salon v Ljubljani, kjer si lahko ljudje ogledajo nekatere izdelke. Čeprav, trdi Alja, je mnogim njenim strankam delovno vzdušje v delavnici na Vranskem bistveno bolj všeč. »Ne vem, ali jih premami vonj po usnju, mogoče drugačen občutek, ko vidijo, kako nastaja čevelj... Sama narišem model, se pogovorim s stranko in ji v bistvu izdelam osebni čevelj. Prilagajata se tako kroj kot kopito, moji čevlji pa nimajo številk. Te velikosti so relativne, saj kopito nima le dolžine, temveč je pomembna tudi širina. Ravno zaradi tega so moji čevlji zelo udobni - nekateri mi povedo, da so balzam za noge.«
Čevlji s čipko
»Od kod dobim ideje? Ne vem, kar imam jih,« se je prešerno nasmejala. »Največja inspiracija je človek, ki pride k meni. Spoznavam, kakšen je njegov način življenja, kakšna osebnost je, za kakšno priložnost potrebuje čevlje - iz teh spoznanj se oblikuje ideja, kakšni naj bi bih čevlji. Kar se tiče mode, je odvisna od posameznika - nekateri dajo veliko na to, drugi nič.« Ker vemo, da obleka naredi človeka, Alja sodeluje tudi z različnimi modnimi oblikovalci, med katerimi je posebej omenila Diano Kotnik Lavtižar.
Pred kratkim se je tudi Alja podala v beli svet. Svoje čev-
lje, ki jih je tokrat obogatila z idrijsko čipko, je namreč na povabilo evroposlanke Romane Jordan Cizelj razstavila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Oblikovalka je evropski javnosti predstavila sodobno razmišljanje o čevljih, v katere je ujela tradicionalno idrijsko čipko, ter jih oplemenitila s 24-karatnim zlatom in s kristali, pri čemer je z odzivom na razstavljeno kolekcijo zelo zadovoljna. »Prve škornje s čipko sem naredila lani za nek natečaj v Italiji, vendar so bih čevlji, razstavljeni v Bruslju, moja prva kolekcija, pri kateri sem kot okras uporabila idrijsko čipko. Želela sem nekaj inova-tivnega, hkrati pa skušala spremeniti tudi namen čipke. Doslej smo jo poznah na prtu ali zavesah, sama sem jo želela uporabiti na drugačen način. Veste, idrijska čipka ni krhka in je bolj odporna kot navadne čipke, zato čevlji niso samo za gledanje. Kolekcija je izdelana tako, da je nos-ljiva.«
Seveda gre, podobno kot pri večini Aljinih izdelkov, za čevlje za posebne priložnosti, ne vsakdanjo nošnjo. »Ljudje veliko premalo pozornosti namenjajo izboru čevljev. V bistvu se ne zavedajo, da v plastičnih, cenenih obuvalih trpi celo telo. Šele potem, ko je prepozno, ko so stopala že deformirana, se nekateri zavedo, kaj pomenijo noge. Veliko strank imam, ki se šele zdaj, ko je v bistvu že prepozno, brez težav odločijo za boljši in dražji čevelj.«
URŠKA SELIŠNIK
bro obvladajo, so veliki gospodje.«
Zgodba čevlja
Alja Novak je sicer rojena in živi v Ljubljani, vendar je delavnica na Vranskem njen drugi dom. »Veliko sem tukaj, več kot v Ljubljani,« je živahno pripovedovala in vmes prestavljala čevlje. »Zares« je začela delati pred približno tremi leti, takoj po študiju. »V bistvu je vsak čevelj izdelan ročno, kar pomeni ročno napenjanje usnja čez kopito. Čevlji so izdelani povsem po meri, to so unikati, ki pristajajo posamezniku. Z vsako stranko se dogovorim o materialu, peti in drugih podrobnostih, potem izdelam čevelj. Nekaterim je všeč okrogla ko-
Čevlji s čipko za Bena Afflecka
Med obiskom hollywoodskega filmskega igralca in scenarista, z oskarjem nagrajenega Bena Afflecka, ki se je pred kratkim mudil v Sloveniji, so med drugim gostje na gala dogodku lahko licitirali tudi tri njegove osebne filmske predmete, Alja Novak pa mu je podarila unikatne čevlje z idrijsko čipko. Alja je oblikovala čevlje posebej za igralca, izdelani pa so bili po njegovih merah, ki so jih predhodno sporočili iz njegovega kabineta. Ben Affleck je bil nad izvirnostjo darila izjemno navdušen. To, da so mu bili čevlji nadvse všeč, je javno izrazil tudi na odru pred zbranimi gosti, kjer mu je čevlje osebno predala oblikovalka. Ob odhodu jih je zvezdnik odnesel s seboj, jih že na poti na letališče pomeril in sporočil, da so mu kot uliti.
St. 102 - 27. december 2007
TO
12
„REPORTAŽA
NOVI TtDNIK
Med življenjem in smrtjo
»Če ti je življenje vrnjeno na način, kot se je to zgodilo meni, znaš presneto dobro ločiti zrno od plev. In v celjskem Eitu je cela žitnica! Saj pride povsod do napak in človeške slabosti, a pozitivna energija, ki ob tako težkem in napornem delu v najtežjem oddelku bolnišnice veje od teh meni tako ljubih damic in fantov, je nepopisna. Seveda vam ne želim, da bi morali to kdajkoli okusiti, a če se že zgodi, je vsaj po mojih izkušnjah sodeč, najboljši naslov v Celju ...« (Borut Cvetko)
Na bolniškem oddelku, kjer se ob srečevanju s smrtjo sprašujejo o smislu svojega dela in življenja - »Kadar je zdravljenje uspešno, ko vrneš staršem njihovega otroka ali otrokom starše - je lepo.«
A tudi izobraževanje je samo osnova, brez katere ne gre. Potrebne so tudi izkušnje, izurjenost, saj pogosto odločajo sekunde. Pa še nadarjenost, saj je delo zdravnikov pri iskanju vzrokov za zaplete podobno detektivskemu delu. In timsko delo: »Uspeh zdravljenja neposredno življenjsko ogroženih bolnikov je odvisen od vestnega dela vseh - od transporterke naprej. Tu ni prostora za posameznike, za individualiste.« (Biserka Lipovšek)
Lepo bi bilo, če bi bili bogovi
»Vsak človek želi svoje delo dobro opraviti. To je v naši naravi. Se pa lahko zgodi, in tega se bojimo, da bi kaj spregledali. Zdravniki in medicinske sestre smo preobremenjeni. Lahko se zgodi. Posledice v našem poklicu so hude, saj imamo v rokah življenja. Ni nam vseeno, nismo ravnodušni, a tudi bogovi nismo, čeprav bi bilo lepo, če bi bih.« (Maja Golmajer)
Če bi büi, bi tudi lažje pomagali - ne le bolnikom, ampak tudi njihovim svojcem. Na enoti so namreč bolniki, ki potrebujejo njihovo pomoč le 24 ur, so pa tudi bolniki, ki so pri njih mesec in več. Ves čas nekje med življenjem in smrtjo. To je za svojce izredno naporno, večina bolnikov, ki jih rešijo, pa se tako življenja na nitki ne more ah noče spominjati. Ko njihovo življenje ni več ogroženo, jih premestijo na druge bolniške oddelke. Na intenzivi ni prostora in še manj miru, ki ga potrebujejo bolniki, ko so pri zavesti.
Če bi bilo bogovi, ne bi doživljali stisk ob bolnikih, ki jim ne morejo več pomagati. »Meje, kdaj odstopiti od agresivnega zdravljenja, tudi stroka ni postavila. Človek bi moral imeti pravico, da umre v miru.« Spoznanje, ki so ga prinesle izkušnje. Če prištejemo še sre-čavanje z bolniki, vključenimi vtransplantacijski program, ki so prav tako v tej enoti: tukaj res vidijo, kaj je človek.
Biserka Lipovšek
da je vse mehansko, da imajo glavno vlogo aparati. A nadzirajo jih ljudje, ki so ves čas ob bolniku in spremljajo, kako se ujema aparat za predihavanje z bolnikovim dihanjem, ali ima bolnik v krvi zadosti kisika ali ne ... Maja Golmajer: »Včasih so stanja tako huda, bolniki tako nestabilni, da potrebujejo ob svoji postelji ves čas svojega zdravnika in svojo medicinsko sestro. Tudi na diagnostične postopke, na primer na slikanje s CT, spremlja bolnika tudi zdravnik, da lahko takoj ukrepa, če se kaj zaplete.« Ravno takšni prevozi so najbolj ranljivi del zdravljenja. A do kritičnih trenutkov lahko pride kadar koli. Na enoti je vendarle zaposlenih le 6 zdravnikov, 15 diplomiranih medicinskih sester in 8 zdravstvenih tehnikov. Na videz veliko za 11 bolnikov (no, toliko je postelj, vendar mora biti vsaj ena pripravljena za neposredno življenjsko ogrožene), a zanje skrbijo 24 ur na dan, brez vsakega predaha. Če je hkrati potrebno spremstvo pri prevozu, morda sodelovanje v kirurški prvi pomoči, zdravnikov zmanjka. »Zato je izredno pomembna strokovnost sester, zlasti vodij tima, saj lahko ostanejo tudi same in morajo biti pripravljene na vse,« opozarja zdravnica. »Za zdravstveno nego je delo v tej enoti velik izziv. Pri vsakem posegu, ki ga opravimo pri življenjsko ogroženem bolniku, smo pred veliko odgovornostjo. Poleg zdravnika je za ugoden izid zdravljenja kritično bolnih nujen strokovno izobražen negovalni kader,« se strinja glavna medicinska sestra. Tudi zato je* tri četrtine medicinskih sester v enoti visoko strokovno izobraženih, vse pa se še dodatno izobražujejo.
Kadar človek niha med življenjem in smrtjo, potrebuje nadzor in pomoč.Vsako minuto, dan in noč. Ob bolnikovi postelji je Anica Podhraški.
»Ta mesec bo minilo enajst let, odkar sem se tako rekoč drugič rodil. Po prometni nesreči so mi življenje ponovno podarili v celjski bolnišnici, za kar bom svojim zdravnikom in vsemu osebju kirurške intenzivne terapije hvaležen do konca svojega zemeljskega bivanja. Od takrat, ko sem dobil tam celo sveto mazilje-nje, so tam, pa če jim je všeč ali ne, abonirani na moje razglednice, iz vseh koncev sveta, kamor me je doslej vleklo. To je bil veliki pok v mojem življenju, ki je spremenil moje navade in poglede na svet. Od takrat resnično uživam v življenju in delu. In naj se sliši še tako nenavadno, je bila to ena najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju.«
Izkušnja, kakršno ima Borut Cvetko, kreativni direktor in fotograf mariborske me-dijske agencije Medias-peed.net, je ena izmed tistih, ki zaposlenim na Enoti intenzivne medicine operativnih strok v celjski bolnišnici dajejo novo moč za nenehno borbo za življenja. »Včasih, ko bolnik kljub vsemu trudu umre, je videti, kot da je tvoje delo povsem zaman.
Enota intenzivne medicine operativnih strok deluje v okviru Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečine celjske bolnišnice. Ustanovili so jo leta 1982, od leta 1997 deluje v novih prostorih bolnišnice.
Začneš se spraševati, kaj je smisel življenja, kaj je smisel tvojega dela. Vprašanja, ah si res naredil vse v pravem trenutku, pa so tako vsakodnevna. Uspešno zdravljenje na intenzivi namreč pomeni, da v pravem trenutku potegneš prave poteze pri zdravljenju. Sicer nisi uspešen,« pravi vodja enote Maja Golmajer, dr. med.
Enaka vprašanja si postavljajo tudi medicinske sestre: »Veliko noči je, ko sanjaš svoje delo, ko premlevaš, ah si naredil vse, kar je bilo potrebno, in v skrbi ža pacienta pokličeš v službo in vprašaš, če je s tem ali onim bolnikom vse v redu...« opisuje njihove izkušnje glavna medicinska sestra enote Biserka Lipovšek, dipl. m. s. Razumljivo, da prav na enotah intenzivnega zdravljenja najpogosteje prihaja do sindroma izgorevanja tako pri zdravnikih kot pri medicinskih sestrah.
A pridejo tudi svetli trenutki. Maja Golmajer: »Takrat, ko vidiš, da je bilo zdravljenje uspešno, da si ponovno vrnil staršem njihovega otroka ali otrokom starše. Veseli smo vedno, kadar nas obišče bivši bolnik in vidimo, da se je vrnil v dobro kakovost življenja, da je v življenju vesel in zadovoljen. Ko vidimo, da mu to življenje, ki smo ga s skupnimi močmi rešili, nekaj pomeni.«
Brez šibkih členov
»Vsemu osebju, od čistilk, do sester in seveda zdravnikov pravim po svoje kar »eit-
Maja Golmajer
ke.« To so moji dobri angeli, brez katerih ne bi mogel tipkati teh vrstic in razmišljati o sreči, ki me je doletela v mojem življenju... Imel sem pač to srečo v nesreči, da sem nekaj dni v Eitu lahko preživel pri zavesti in tako dodobra spoznal, kakšni napori in sočustvovanje s pacienti so potrebni za nadnaravne rezultate, ki sem jih na lastni koži lahko občutil in se jih veselil tudi sam.«
Borut Cvetko je vse zaposlene na enoti označil za dobre angele. Dejansko je uspeh zdravljenja odvisen od vseh. Tu sicer ne gre brez naprav, s katerimi podpirajo osnovne življenjske funkcije
oziroma organe, kot so srce, krvni obtok, pljuča in ledvica. »Osnova teh aparatur so aparati za umetno predihavanje, ki danes omogočajo, da lahko predihavanje prilagodimo vsakemu bolniku posebej in njegovemu trenutnemu stanju. Razvoj različnih medicinskih naprav je hkrati z razvojem zdravil v četrt stoletja, kolikor deluje naša enota, izredno napredoval. Ljudje, ki bi takrat umrli, danes preživijo in se vrnejo v dobro kvaliteto življenja. A intenziva smo predvsem ljudje, ki tukaj delamo,« poudarja Maja Golmajer.
Svojci, ki pridejo na obisk, imajo sicer občutek.
Foto: GREGOR KATIČ
14	I WTE^l^fJUP
NOV] ililrttK,
Včasih smrdi uživa
Celjanka Daša Hliš meni, da je postala prava kmetica - Miško je bil naš kužek! - Pet kilogramov na račun polnomastnega mleka
Daša Hliš je prva ženska zmagovalka resničnostnega šova v Sloveniji in za to je prejela nagrado 50.000 evrov. Stara je 21 let in o sebi pravi, da je bila prava mestna Celjanka, zdaj pa je postala tudi prava kmetica. Daša študira na fakulteti za menedžment, v prostem času pa se ukvarja s športom. Pravi, da poskuša v življenju čim bolj uživati.
Na vprašanje, zakaj sploh seje prijavila za resničnostni šov Kmetija, pa odgovarja: »Najprej sem se prijavila samo za zabavo. Na internetu sem izpolnila prijavnico. Na koncu pa je vse skupaj postalo bolj resno in sem si rekla, da bom poskusila iz tega iztržiti čim več. Kar bo, pač bo. Nikoh si nisem mislila, da bom na kmetiji deset tednov in da bom na koncu zmagala.«
Zakaj ste se prijavili za Kmetijo in ne na primer za Big Brotherja?
Nikoh se ne bi prijavila za Big Brot-heija. Sem zelo dinamična in hipe-raktivna oseba, zato vedno potrebujem dogajanje okoli sebe. V Big Brot-herju bi se mi zmešalo. Zdi se mi, da so se tam samo prestavljali z ene sedežne na drugo in niso počeli ničesar. Poleg tega se mi zdi zanimivo, da vedno počnem nekaj novega. Na sedežni lahko sedim tudi doma in se zaprem v hišo, to ni nikakršen izziv. Zanimivo pa je bilo iti na kmetijo. Vse to mi je bilo prej odvratno, če sem šla mimo kakšnega hleva mi je smrdelo. Zato je bil to zame toliko večji izziv, saj so bile vse stvari, ki sem jih počela nekaj novega.
Kako ste se počutili, ko ste stopili na kmetijo? Je izpolnila vaša pričakovanja?
Pripravila sem se še na hujše stvari. Mislila sem, da bo kmetija dosti večja in da bomo veliko več delali, da bodo imeli zelo velike njive in da jih bomo morah okopavati. Mogoče je celo dobro, da sem si predstavljala, da bo še težje, ker mi potem ni bilo tako hudo. Sprva mi je bilo tudi malo nerodno pred kamero. Preden se navadiš, kar naprej opazuješ, kje so kamere, in nisi sproščen. Kasneje pa jih sploh ne opaziš več. Pozabiš, da snemajo, in živiš kot če ne bi bilo kamer.
Za vas je bilo torej vse, kar ste tam delali, novo. Ste se hitro naučili kmečkih opravil?
Ko sem prišla tja, se mi ni ljubilo delati. Z Biljano in s Simonom smo se najprej ves teden samo sončili. Potem sva z Biljano kmalu ugotovili, da tako ne bo šlo naprej in da bova morali slej ko prej poprijeti za vsa dela ter se jih naučiti. Ne morem reči, da zdaj znam vse, ker tudi verjetno nikoli ne bom, a znam veliko novih stvari. Nikoh prej nisem molzla krave ah bila na kolinah. Prvič sem bila tudi zraven, ko smo delali sir in skuto. Veliko stvari sem se naučila.
Katero delo ste med kmečkimi opravili najbolj sovražili?
Na kmetiji ni bilo niti enega dela, ki bi ga zelo sovražila. Mogoče sem
TOO
ji
v
se malo naveličala pobiranja jabolk in hrušk. Drugače pa so se mi zdela vsa dela zelo zanimiva in sem z veseljem pristopila k njim. Zelo mi je bila všeč molža. Ugotovila sem, da za to potrebuješ mišice. Aktivne so mišice na rokah, ki jih drugače ne uporabljaš, in potrebuješ ki- nekaj časa, preden lahko sam pomolzeš kravo. Sploh ni lahko, izgleda veliko bolj preprosto, kot je v resnici.
Verjetno niste imeli na voljo veliko živil. Kakšna je bila hrana?
Večinoma zelenjavna. Imeli smo različne dobe. Najprej smo imeli vodno dobo, ker še nismo imeli krave, potem smo imeli mlečno in zelenjavno dobo, nato še.jajčno in mesno. Jedli smo tudi polente in zdrobe v neomejenih količinah, saj drugih stvari ni bilo. Včasih smo kradli hrano tudi prašičem, krompir in takšne stvari, saj nam ga je zmanjkalo. Glede hrane smo se kar znašli, mogoče je izgledalo kot čorba, ampak bilo je pa dobro.
Potem ste od vseh teh zelenjavnih jedi gotovo shujšali ...
Gotovo sem bila edina, ki se je zredila na kmetiji. Težja sem za približno pet kilogramov. Najbolj sem se zredila zaradi polnomastnega mleka. Doma sem se vedno pritoževala, če je mami kupila mleko s 3,5 odstotka mlečne maščobe. Takrat sem ji rekla, da hočem imeti mleko z 1,5 ah 0,5 odstotka mlečne maščobe. Na kmetiji sem se vedno najedla tako, da me je bolel trebuh, ker pozneje ni bilo več hrane. Doma se vedno tudi ukvarjam s športom, medtem ko se tam nisem.
Na kmetiji ste se tudi prvič srečali s kravami, prašiči in kokošmi. Na katero žival ste se najbolj navezali?
Joj, na vse. Bilo mi je zelo težko, ko so šle vse živali domov. Miško je bil tako in tako naš kužek, pa Lučka in Skuša... Edino na kokoške se nisem navezala, ker kokoške so pač kokoške. Hidi zajčke sem imela rada, čeprav smo jih na koncu vse pojedli. Kljub temu, da sem bila na kolinah prvič, se mi je zdelo zelo zanimivo in mi ni bilo hudo biti zraven. Veliko ljudi se je zgražalo, da je to grozno, ampak jaz sem si rekla, da takšen je pač življenjski živalski svet, pobija se in mi jemo. Tako to pač gre in to sprejmeš, četudi si navezan na žival. Ampak mesa nisem jedla, saj imam raje zelenjavo.
Kateri dogodek vas je na kmetiji najbolj šokiral?
Šokirala me je diskvalifikacija Simona, saj nisem pričakovala, da bo na takšen način šel ven. In to, da sem bila v finalu. Presenetil me je tudi Jurij s svojo odločitvijo. Ves čas je poudarjal, da bo zmagal, potem pa se je predal in se obesil na klin. To me je res šokiralo.
Tam ste bih povsem odrezani od zunanjega sveta. Katero stvar ste najbolj pogrešali?
Najbolj sem pogrešala čokolado ah kar koli sladkega, ker res nismo
hlev
imeli ničesar, še sladkorja in soli včasih ni bilo. Na mobitel in ostalo tehniko nekako pozabiš, mogoče pogrešaš prvi ali drugi teden, nato to čisto odmisliš. Saj smo peh namesto tega in si pripovedovali zgodbe, tako kot so to počeh ob večerih v starih časih.
Ali je bil kakšen trenutek, ko ste želeli odnehati?
Da, prvi teden je bil zame najtežji. In če ne bi bilo Katje, ki si je še bolj želela iti ven, bi šla mogoče jaz, ker potrebujem nekoliko več časa, da se privadim na novo življenje. Ampak potem sem zdržala. Najbolj smešno se mi zdi, da se prijaviš na neko stvar in potem na sredini obupaš. To se mi zdi nepošteno tudi do ostalih, saj vemo, da je bilo na ta šov prijavljenih dva tisoč ljudi. Zdi se mi, da nisi pravi karakter, če si najprej nekam želiš iti in se prijaviš, potem pa odnehaš.
Od deklet ste se najbolj razumeli z Biljano. Kako pa je bilo s fanti?
Od fantov sem se najbolj razumela s Simonom in z Jurijem. Na začetku sem se dobro razumela tudi z Miho, vendar se mi je na koncu malo zameril. Niso mi bila všeč njegova dejanja. Zdi se mi, da ni bilo pošteno, da je obtožil Klemna, da je udaril kravo. Mislim, da je to naredil, ker si ni upal iti na dvoboj in je iskal druge rešitve ter hotel izločiti Klemna na nek drug način. Zdi se mi, da se je obnašal kot strahopetec, ker si ni upal pokazati, da se boji iti na dvoboj. Jaz sem si vedno želela iti na dvoboj. Tako kot je rekel Klemen, če hočeš zmagati, moraš premagati vse, moraš biti boljši od vseh in jaz se nikogar nisem bala. Na začetku se mogoče nisem razumela s Klem-nom, sem se pa zato na koncu toliko bolj. Klemen je bil na začetku tudi sam nekoliko odmaknjen od nas. Bil je bolj zasanjan. Šel je na primer na vrh hriba in pel. Potem je tudi on ugotovil, da tako ne bo prišel daleč in je začel malo bolj komunicirati z nami. Takrat sem imela tudi jaz več stikov z njim in sem ga bolje spoznala ter ugotovila, da je v redu fant.
Se vam zdi, da ste se na kmetiji spremenili?
Kmečka opravila so mi bolj blizu, drugače pa še vedno doma kuham tako kot sem prej. Mogoče bom spomladi z lažjim srcem oplela mami vrt, saj mi je bilo prej to opravilo zelo nadležno. Drugače sem pa ista, samo da sem še kmetica in na to sem ponosna. Da lahko živim sredi mesta in rečem, da sem kmetica. Veliko mojih prijateljic tega ne more reči in ponosna sem na to.
Ali se ljudje do vas zdaj, ko ste znani, obnašajo drugače?
Zadnje čase imam zelo veliko prijateljev ... Ne, saj se šalim. Res pa je, da se je veliko znancev zdaj spomnilo name, takšnih, ki jih res že dolgo nisem videla. Tega sem vesela, ampak tisti, ki me poznajo, tako ali tako vedo, kakšna sem. Imam pa zdaj manj časa in ljudje me prepoznavajo na cesti in mi čestitajo ter me opazujejo. Vendar me to ne moti, saj sem že prej vedela, da bo tako. Drugače pa do nikogar nisem drugačna, še vedno sem ista Daša.
Ah menite, da bi bil rezultat drugačen, če bi glasovah gledalci? Bi vseeno zmagah vi ali kdo drug?
Če bi glasovah gledalci, bi bil rezultat čisto drugačen. Gotovo bi zmagal Klemen. Sicer mu zelo privoščim avto, sem pa vesela, da je bil ta šov drugačen kot vsi ostali, ker smo lahko o svoji usodi odločali sami. Mislim, da gledalci ne morejo gledati tako, kot gledamo mi. Oni vidijo le pet odstotkov vsega, kar se dogaja, in ne morejo pravilno presojati. Klemen je tipičen zmagovalec slovenskih src in gotovo bi zmagal on, jaz pa bi bila zunaj že prvi ah drugi teden.
In kakšni so vaši načrti za naprej?
Denar, ki sem ga dobila za nagrado, bom poskusila čim bolje unovčiti, mogoče ga bom vložila v delnice ah sklade. Še prej bova z Biljano odšli na počitnice, kot sem obljubila. Na resničnostne šove se ne bom več prijavila, se bom pa preizkusila v medijskem svetu, mogoče kot voditeljica.
KATARINA ŠUMEJ
Št. 102 - 27. december 2007
NOVI TEDNIK	REPORTAŽA	15
Na (domači) kmetiji Je lepo!
s Ponikve je v resnicnostnem šovu Kmetija požel največ simpatij gledalcev
Klemen Zdolšek
»Tale fant bo še daleč prišel,« so me začeli opozarjati v uredništvu. In ker je šlo za Klemna Zdolška, ki je za nameček še iz naših koncev, je bil to več kot resen signal, da se mora siceršnja ignorantka resničnostnih šovov končno spraviti pred TV-ekran in ugotoviti, kaj je pravzaprav s to Kmetijo.
Ob gledanju tovrstnih oddaj se človek ne more vzdržati in do nekaterih nastopajočih razvije zagrizene antipatije. Ali simpatije. Vsekakor je po tednu gledanja postalo jasno, da večina čotek-movalcev Klemna ne mara. Ne vem, no, meni se je zdel dečko čisto simpatičen in za razliko od deklin, ki se gotovo bolje spoznajo na poslika-vo nohtov Paris Hilton kot na primer na to, kako po videzu nad zemljo ločiti peteršilj od korenja, se je kar dobro spoznal na kmečka opravila. Glede simpatij se je z menoj očitno strinjalo še skoraj 85 odstotkov Slovencev, kolikor jih je od skupnega števila ob končnem glasovanju svoj glas namenilo Klemnu. Ja, če bi odločali gledalci, bi Klemen Zdolšek gladko zmagal.
S Klemnom na domači kmetiji
Kdo ima torej prav, Klem-novi sotekmovalci ali gledalci? Zdolškovi iz Slatine pri Ponikvi so vse od konca televizijskega predvajanja Kmetije dobesedno oblegani. In ker so številni že »briljirali« z vprašanji »Klemen, a si res poškodoval tisto kravo, kaj bi naredil z denarjem, če bi osvojil glavno nagrado, kdo ti je šel na Kmetiji najbolj na živce« -sem si zadala drugo nalogo. Tekmovalec, zmagovalec ljudskih src ali, če vam je ljubše, moralni zmagovalec Kmetije v naravnem habitatu, na domači kmetiji. Opazovanje z udeležbo. Kdo je v resnici Klemen? Je bila vse zgolj stvar
dobre igre? »Ni problema. Vi se kar oglasite, kadarkoli ste dobrodošli,« se je strinjal Klemen.
»Ja, kje pa imaš novo škodo?« sva se s fotografom čudila ob prihodu. »Hja, če bi >po svetu hodil s pet do šest tisoč evri v žepu, bi se že vozil z njo,« se iskreno nasmehne dečko. Srečamo se že v dolini, saj »vama pod nobenim pogojem ne dovolim, da se sama peljeta do nas po tej zaledeneli cesti. Bi me preveč skrbelo,« je razorožujo-če prijazen. In takoj dobim pomenljiv pogled fotografa, ki je lahko pomenil le »no, vidiš, daj že izklopi te novinarske negativistične skener-je«.
In že smo bili na domačiji Zdolškovih. Ogromen hlev, domačija, stara od 300 do 400 let, družinska hiša. Na pragu nas pričakata Klemnova starša, še prej obvezno preverita domača psa. Kmetija je že dolgo znana po ekološki pridelavi. Mama nemudoma skrivnostno izgine v kuhinjo in v kratkem se miza
šibi pod domačimi dobrotami. Oče prebije led: »Res sem ponosen na Klemna, dobro se je držal!« Pa je tudi v resnici takšen, kot smo ga videli v Kmetiji? »Res, res.« Klemnov starejši brat Gregor se je že bolj kot ne preselil, mlajša, Anja in Rok, oba gimnazijca, sta v šoli. Gimnazijo Celje-Center je obiskoval tudi Klemen: »Najboljša šola na svetu!« Mama ob tem ne pozabi dodati, kako se ima Klemen za dobro telesno pripravljenost zahvaliti veliko prehojenim kilometrom do šole in železniške postaje.
Priljubljenost še kar narašča
Vmes se oglasi tudi pismonoša, v zadnjih dneh Klemen dobiva ogromno pisem. »Veliko ljudi Klemnu piše tudi na spletni forum. Iz vse Slovenije prihaja podpora vseh generacij. Kako so se organizirali, ko so izvedeli, da Klemen ne more kar tako zbrati denarja, ki ga mora plačati za davek od nagrade, avtomobila! Nekateri so začeli zbirati
denar na njegovem računu, drugi pošljejo kakšen evro kar v kuverti,« se ne moreta načuditi starša.
Pa je bil denar glavni motiv za prijavo za Kmetijo? »Predvsem je bil razlog to, da sem kot absolvent imel čas. To je tudi edini resničnostni šov, kjer nisi zaprt med štiri stene, tega ne bi prenesel. Nekoliko sem računal še na to, da mi bo prepoznavnost pomagala pri iskanju službe,« pravi 24-let-nik, bodoči profesor športne vzgoje. O kakšnem drugem poklicu niti ne razmišlja. »Res bi rad učil, to je zame. Najraje osnovnošolce.«
Domov je prispel teden dni zatem, ko so začeli predvajati prve epizode Kmetije. »Nič kaj ni želel govoriti o tem. Ker se je vrnil nekoliko nepričakovano, sem upala le, da ni naredil kaj narobe,« je skrbelo mamo. »Brez skrbi, mami, nič takega ni bilo,« ji je zatrdil. »Najhuje je bilo, ko smo vseh deset tednov neprestano čakali, kdaj nas bodo poklicali, da prihaja domov. Dolgo je zdržal. Težko se je bilo sprijazniti, ko so tik pred koncem spremenili pravila igre in so o izločanju odločali nekdanji tekmovalci. Vedelo se je, da bodo izločili Klemna,« razmišljata starša. Takšno ceno je pač plačal s svojo moralno držo in neuklonljivost-jo, ki mu ni dopustila, da bi se spustil na raven oblikovanja taborov in »tuljenja v tropu«. »Sploh ni želel gledati epizod, ko je prišel domov,« še zaupa oče. Pa se mu zdi, da so ga realno in korektno prikazali? »Mislim, da so. Čeprav drži, da so marsikatere prizore skrajšali. Dvoboj z Miho je pomenil 35-minutno fizično in psihično igro izčrpavanja. Prikazana je bila le kakšna minuta. Še enkrat ne bi šel skozi vse to. Ampak ko sem bil že tam, sem si dopovedoval, da se bom boril do konca,« razmišlja Klemen.
razburljivo je bilo med ovcami, ki nad poziranjem niso bile navdušene, fanta pa sta bila ob tem videti, kot bi nastopala v živih jaslicah. Zato pa je v glavni vlogi nastopil takrat le štiri dni star teliček Lazar. Ven je šlo, nazaj v hlev pa nikakor.
Doma so medtem stiskali pesti. Strinjamo se, da ni bilo videti, da bi Klemnu zaradi vseh podtikanj in tenkih besed sotekmovalcev popuščati živci. Morda le proti koncu. »Takrat, ko je spregovoril o tem, kako si želi zmage, da bi vsaj deloma povrnil vse, kar sva zanj storila, nisem mogla zadržati solz,« pravi mama in si mora še ob spominu obrisati oči.
Malo dela in jela
Klemna so poleti doma kar močno pogrešali, saj je pri hiši glavni za kmetijske stroje. Na improviziram Kmetiji pa se niso pretirano pretegnili. »Od začetka je bilo veliko dela, proti koncu res vedno manj. Ampak sem si vedno našel dodatne opravke. Lačni ravno nismo bili, je pa tu in tam s kakšnimi živili res šlo na tesno,
saj se z njimi ni racionalno ravnalo,« pravi Klemen. Nikakor pa iz njega ne spravim nobene žal besede o sotekmo-valcih. »Resda.znam poprijeti za marsikatero kmečko delo. Vendar ne znam vsega. Edini, ki je zadeve popolnoma obvladal, je bil Dejan. Brez njega ne vem, kako bi se znašli. Res me moti, ko se dekleta zdaj hvalijo, kako so se naučila vseh opravil. Že drži, ampak da nas je vsega naučil pretežno Dejan, pa pozabljajo,« pravi Klemen o tekmovalcu, ki pritiska psihično ni dolgo zdržal.
»Kar je bilo na kmetiji, je pač bilo. Upam, da bom s prepoznavnostjo lahko naredil kaj dobrega,« konča Klemen in nas ponosno popelje po kmetiji. Domači kmetiji.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
Ko sta me fanta iz »foto sessiona« kavalirsko poslala nazaj na toplo, sem naletela na črno kuhinjo, kjer je imel ata Zdolšek ravno »v postopku« klobase.
Klemen s starši in z bratom Rokom pred staro domačijo.
»No, katero bomo? Kekčevo pesem?«
16
N8VI »Sli
Med domovinama, Slovenijo in Argentino
Anton Pavlic
»Veste, pravzaprav sem se prišel poslovit od Slovenije, kdo ve, če jo bom še videl,« pravi Anton Pavlič. »In kako se je država v vseh teh letih spremenila...« se je razgovori!. »Če bi vedel, da me boste kar na vrat na nos takole izprašali, bi se bolje pripravil,« ga je skrbelo. A je bilo tudi takole »na ho-ruk« čisto dovolj.
V našo redakcijo je 84-let-ni Anton prišel iskat izvod Novega tednika, v katerem smo objavili pogovor z njegovim bratrancem, ki živi v ZDA. »Nazadnje sem ga videl, ko je bil star štiri leta, zdaj sva se ponovno našla « Anton je že pred več kot pol stoletja novo domovino našel v Argentini, v Buenos Ai-resu. Ob sedanjem obisku je razpet med rodnimi Bučami in Ljubljano, kjer ima tudi sorodnike. »Tako je pač bilo včasih. Prav tukaj v Celju sem se na Glavnem trgu učil za slikopleskarja. Prišla je 2. svetovna vojna in leta 1942 sem bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko. Boril sem se v Afriki, nato šel v Italijo in po spletu okoliščin v Argentino. Tam sta se res skoraj dobesedno takrat cedila med in mleko. Priložnosti za delo je bilo več kot dovolj, če si bil prizadeven, imel voljo do dela in si znal zanj poprijeti, ti ni bilo hudega,« se spominja Anton. In kakšna je še bila
Argentina za takrat 25-letnega mladeniča? »Kar malce sem se ustrašil. Neskončni nasadi koruze, sončnic, pšenice. Neskončne pampe; Argentina še danes premore kakšnih 50 milijonov glav goveda, pri čemer Argentinci pojedo neverjetne količine govedine. Po drugi strani so bili ob mojem prihodu časi velikih sprememb, časi vladavine Juana Perona, političnega divjanja, skrajnega antikapitalizma in
salonskih revolucij...« odgovarja Anton, ki je v čezmorski deželi ustanovil svoje sli-kopleskarsko podjetje in si s trdim delom pridobil celo naročnike, kot sta na primer IBM in Coca-Cola.
Recept za dolgo življenje
»Ga vem, a vam ne povem,« hudomušno pribije Anton. A ker sem menda »fejst punca«, ga vendarle iz-
vem. »Pet sestavin ima ta recept. Svoje delo moraš opravljati z veseljem in ljubeznijo-, moraš imeti rad ljudi in z njimi vedno in v vsaki življenjski priliki najti skupen jezik, ne smeš se ustrašiti nobene težave; če je ne moreš rešiti sam, ti bo, če se držiš prejšnjih dveh pravil, zagotovo kdo pomagal, zatem moraš zmerno jesti, priporočam veliko čebule in česna, in kar je najpo-
membneje, ne smeš se bati ljubezni,« pravi Antonova življenjska modrost. No, sam se ljubezni vsekakor ni bal, saj se je poročil, ne z Argentinko, temveč z Go-renjko, s katero imata tri otroke.
»V Argentini se vse vrti okoli ljubezni in spolnosti. To je izjemno čutna dežela. Vse je podrejeno telesnosti,« je odkrit Anton. »Ha, potem se vam kot moškemu ni bilo težko prilagoditi,« mu ne ostanem dolžna. »Ti, ti, po oč-kah vidim, da si >prefrigana<,« mi zažuga in vsekakor nimava težav z besedno igro. Ampak sva takoj zatem najboljša prijatelja, ker mi po videzu do-sodi pičlih 18 let. »Kaj pijete, Anton?« Morava razčistiti tudi glede mojega stanu. »Kaj, kako si lahko pri teh letih še samska? Saj nisi videti tako slabo! V Argentini bi te fantje z očmi pojedli! Ampak ti tega ne privoščim, veš, tam je ženska moškemu zgolj okrasek, ti pa, kot vidim, vse prerada uporabljaš možgane,« sva z Antonom zelo »po argentinsko« neposredna. Vseeno se mi utrne nova ideja, kje preživeti naslednji dopust...
»Ohranite tisto« kar imate!«
Čas je za kratek sprehod po Celju oziroma po Celjskem. »Ah, mestno jedro se
ni toliko spremenilo. Hiše so iste, samo lepše so pobarvane. Trgovin je toliko, da zaboli glava. Drugače pa je dežela neprepoznavna. Široke lepe ceste, še lepše velike hiše... Dobro vam gre. Čeprav mi niso všeč prve novice v poročilih: o inflaciji, podražitvah in vladni krizi. Bolj morate tudi braniti svojo identiteto,« opaža Anton. Dobro se počuti v prvi domovini in Celju, morda le malo »samega«.
A ne čisto zares, ampak le zato, ker je navajen svojega mesta Buenos Airesa, velemesta z milijoni prebivalcev, katerih število tako ali tako niti ni natančno znano. »Priseljencev je veliko v zadnjih letih. Veliko argentinskih študentov je odšlo in ostalo v ZDA in Kanadi, v Argentino kot deželo prihodnosti v zadnjih letih prihajajo številni Paragvajci, Bohvijci in Čilen-ci,« počasi skleneva pogovor. »Veste, toliko vam imam še za povedati,« pravi Anton. Saj imamo telefone in naslove, obljubiva si, da zapiševa še kakšno zgodbo. V Buenos Ai-resu, mi pred slovesom še pove, deluje najmanj šest slovenskih društev. »Pomislite, tam še tretje generacije, rojene v Argentini, govorijo lepšo slovenščino, kot jo slišim v teh dneh.«
POLONA MASTNAK Foto: MJ
Tudi Slovenija je v nevarnosti
Tomo Križnar se bori za pravice nedolžnih v Darfurju - Velike zaloge vode so lahko nevarne tudi za Slovenijo
Popotnik in humanitarec, oče treh otrok, človek, o katerem se je lani v Sloveniji veliko govorilo. Zlasti, ker je bil najprej predsednikov odposlanec v Darfurju, kasneje pa pristal v tamkajšnjem zaporu. Leta 2006 je postal sončna osebnost in častni Slovenec leta. 53-letni Tomo Križnar, za nekatere čudak, za druge zgled borca za človekove pravice.
Potovanja so bila v mladosti drugačna kot danes, bolj zabavna in sproščena, avanturistična. Konec sedemdesetih je bil namreč eden tistih študentov, ki so dobih potni list, začenja svoje pripovedovanje o ljubezni do potovanj. »Najbrž je kriva tudi moja mama. Bila je taka socialistična mama, ki mi je zelo rada dajala trak okoli ušes, da mi ta ne bi zrasla tako kot pri oslih. To je prebrala v takratni Naši ženi in verjela, da bo to dobro zame. Jaz sem verjetno iskal pravo mamo in ugotovil, da je moja zaresna mama Afrika.« In že na prvih potovanjih po Afriki je spoznal dobroto tamkajšnjih ljudi, ki so popotnike iz Jugoslavije dobro sprejeli, saj so poznali Tita in ideje bratstva in enotnosti. Na pot je takrat odhajal na štop. »Čez Italijo do Sicih-
NT*
je, potem je vozila ladja v Tunis in na tisti ladji smo se evropski popotniki srečevali.« Veliko je potoval tudi z motorjem in kolesom, zlasti po Afriki. Med humanitarce je stopil, pravi, ko je videl in doživel Afriko. »Leta 1989 sem bil vnub-skih gorah priča napadu vladnih bombnikov in videl razmesarjene štiri otroke in dve ženski. Takrat se je v meni nekaj premaknilo. In zato sem začel pisati članke in knjige ter snemati filme o teh prizadetih območjih.« Pripravljajo se na smrt
»Darfur je trenutno največja humanitarna katastrofa na Zemlji. To ni moralno, da mi v teh dneh praznujemo božič in novo leto, tam se pa pripravljajo na smrt.« Zlasti v sušni dobi je namreč napadov več, tudi skriti se je težje. A delno napade preprečujejo aktivisti, ki jih je po svetu vedno več in opozarjajo na krivice, ki se dogajajo v Darfurju. Med njimi so tudi predsedniki nekaterih držav, je vesel Križnar, ki upa na skorajšnjo rešitev. »Lahko smo optimisti!« Kot navaja Križnar, sta predvsem voda in nafta glavni dobrini tega območja, ki
sprožata poželenje drugih in s tem povzročata napade. Med njegovimi drznimi ugotovitvami je ta, da bi se to lahko zgodilo tudi Sloveniji. »Zaradi vode in dobrega zraka. Drugega imajo tujci dovolj.« S to mislijo želi spodbuditi Slovence in vabi k sodelovanju pri svojem prizadevanju za mir v Darfurju. »Mi smo bili naučeni spoštovati druge in ne bo prav, če ne bomo zdaj te tradicije nadaljevali,« trka na zavest in poziva, naj bojkotiramo olimpijske igre v Pekingu in tako prisilimo Kitajce k upoštevanju človekovih pravic. »Slovenci bi lahko bili humanitarna sila, tako kot so Danci ali Norvežani. Seveda pa imamo majhen odstotek ljudi, ki pravijo, da jih ne zanima nič drugega razen naša deželica. Te ljudi moramo izobraziti.«
Dar zavedanja in čutenja
Prostega časa nima, a si rad vzame čas za srečanja z ljudmi in predstavitev težav v Darfurju, pa čeprav spi le kakšno uro na dan. »Te izpovedi so terapevtske, me pomirijo. Če bi se zapustil in začel več spati, več jesti, se zabavati, mislim, da bi začel trpeti.« Prinašajo pa takšna humanitar-
Št. 102 - 27. december 2007
na popotovanja veliko grenkih trenutkov. V Križnarjevem spominu ostaja smrt 21 otrok lani marca na meji med Čadom in Darfurjem. Bili so okuženi z meningitisom, Križnar pa dva dni ni mogel priklicati pomoči. »Vsi so se izgovarjali, da je tam meja in da se čez mejo ne sme.« A dodaja, da se mu je zgodilo tudi toliko lepega, da »če me od zdaj samo še tepete, ne bom nehal hvaliti tega, kar smo
vsi dobili, daru da se zavedaš in čutiš.« Želi si, da bi zdaj že nekdanji predsednik Janez Drnovšek šel z njim v Darfur.
Tomo Križnar pripravlja nov uro in pol dolg dokumentarec, v katerem bodo zlasti posnetki, posneti lani v Darfurju. Pri filmu mu bo pomagala režiserka Maja Weiss. Končali naj bi ga do konca februarja.
ANDREJ KRAJNC
Tomo Križnar
Abyaneh, 6000 let stara vas
Iran, dežela nasprotij
Ko sem se na povabilo staršev nagrajenke našega lanskoletnega mednarodnega likovnega razpisa in veleposlaništva Slovenije v Teheranu odpravljal v Iran, se mi ni niti sanjalo, kako velika je ta dežela. Kamnite puščave in visoke gore brez enega samega zelenega obliža se raztezajo do 1700 km daleč (razdalja od Ljubljane do Istanbula), v širino pa dobrih 1400 km. l\ikaj sem prvič v življenju doživel, kako globok pomen imajo besede voda je življenje.
Ob vznožjih kamnitih gora so kot lastovičja gnezda iz nežgane opeke in blata stisnjene vasi in mesta. Pa ne kjerkoli. Le tam, kjer voda pri-hrumi na površje in pričara tistim, ki tam živijo, razkošje življenja. Zaradi tega so avambarji - rezervoarji vode, ki so skriti globoko v zemlji, že tisočletja najbolj sveto mesto v teh naselbinah. Okrog hlajenja in hranjenja vode se je v teh krajih tekom tisočletij razvila cela znanost in nič čudno ni, da skoraj vsako mesto premore vsaj en muzej, posvečen vodi. Mošeje, te čudovite arhitekturne rešitve, so seveda najpomembnejše, vendar so veliko mlajše kot avam-barji. Ne glede na velikost mest pa so mošeje posebna paša za oči, saj je na posameznih vgrajeno do milijon keramičnih ploščic v čudovitih barvah - od perzijsko modre do zelene, rumene in vseh odtenkov vmes, prepletenih v geometrijskih vzorcih in starih perzijskih pisavah.
Za tisočaka po mestu
Iran je dežela, kjer istočasno zorijo granatna jabolka, mandarine, lubenice in pista-cije, vendar ne v isti regiji. Je pa tudi dežela, kjer so žen-
ske, ki so izjemno očarljive, pokrite in prekrite po vseh delih telesa, razen ličk in nosu, kjer je glasba prepovedana na ulici in v gostiščih, gostišča pa so zaprta med 15. in 19. uro. To, da je alkohol prepovedan, me ni niti motilo, saj sem se večkrat prepričal, da so Iranci brez alkohola in cigaretnega dima ob domači glasbi enako dobro razpoloženi kot Evropejci ob velikih količinah alkohola in zaviti v cigaretni dim.
Promet na iranskih ulicah pa je zgodba zase. V križiščih imajo prednost tisti, ki zavijajo v levo, po nepisanem pravilu pa tudi tisti, ki obračajo na sredini ulice, vozijo vzvratno ali enostavno za kratek čas vozijo v nasprotni smeri, da bi prispeli v sosednjo ulico. Zmedo nas, Evropejcev, pa potencirajo še motoristi, ki švigajo sem ter. tja med vozili. In pa seveda pešci, ki ulico prečkajo kjerkoli, le na prehodu za pešce ne, saj itak tam nihče ne ustavlja. Vendar v dvanajstih dneh nisem zaznal niti ene prometne nesreče ali karkoli podobnega. Vsi udeleženci v prometu so zelo strpni. Posebno poglavje je 100.000 teheranskih taksistov, ki kljub velikim razdaljam zelo hitro pridejo pote in te tudi po najkrajši poti tega mesta, katerega premer znaša kar 50 km, varno pripeljejo do cilja. Taksiji so brez oznak, brez taksimetra, vendar nihče ne poskuša prevarati nevednega tujca. Za skoraj eno uro vožnje po mestu ti staom-no zaračunajo našega pokojnega tisočaka. Pripravljeni so tudi brez nejevolje ustaviti na ulici, da opraviš nakup v slaš-čičarni ali trgovini s sadjem in zelenjavo, potem pa še osebno reklamirati pri nevestnemu trgovcu, če ti je morebiti zaračunal preveč.
Milijonski okras za konja
Tako kot na vsem svetu pa tudi tam droga najde svojo pot do odjemalcev, vendar v hišni uporabi ni prepovedana, huje je, če te dobijo, da jo preprodajaš. Muzeji in galerije imajo vedno dovolj obiskovalcev, posebej muzeji, v katerih se lahko poučiš o zgodovini stare Perzije in obdobju pred Kristusom. Ko stojiš v večnadstropni stavbi, ki je pravzaprav postavljena le iz nežganih opek in oblepljena z ilovico, v katero je že Aleksander Makedonski zapiral svoje nasprotnike (300 let pred novim štetjem), se začneš spraševati, če tu sploh kdaj dežuje. Ne morem si predstavljati, kaj bi se zgodilo z vsemi temi starimi kulturnimi destinacijami, če bi deževalo 14 dni. Od vsega bi ostali le kupi blata, tako kot je videti pri nekaterih zapuščenih stavbah. Muzeji pa so polni zlatega nakita in denarja, še zlasti pa dragih kamnov vseh barv velikosti in ka-ratov, celo do 1000 karatov. Blazen primer: le zaplata usnja 15 x 15 cm, vsa okrašena z diamanti, je vredna več kot 5 milijonov dolarjev. Verjetno se sprašujete, katera kraljica je bila toliko srečna in bogata. Nobena, zaplata je bila le okras nad repom konja enega od iranskih šahov oz. kraljev.
Nafta, sol, rude
Kilometri so izginjali pod kolesjem avtomobila našega prijaznega iranskega gostitelja... 100,200,500 km le gorovje, skalovje, bodeče žogice in električni drogovi. »Kaj, hudiča, pa rabite toliko površine, saj tukaj ni ničesar, le strošek za vojsko?« sem vprašal, aludiraj oč na umetne hribčke ob cesti ter cevi protiletalskih topov, us-
merjenih v nebo. »Nafta, prijatelj.. .,« se je zarežal moj prijatelj Reza:»... in ko nafte ne bo več, bodo še sol in rude.«
Nekaj dni pozneje smo obiskali eno od mnogih slanih puščav v Iranu. Okrog nas je bilo vse belo, le kupi soli in bela cesta po slani puščavi. Takih puščav je v Iranu ogromno. Le za streljaj stran je izvir sladke vode za kamele, ljudi, ptice. Iglice nekega iranskega iglavca so bile čisto bele od soli, kljub temu so v betonskem bazenu veselo plavale gosi in race. Seveda tudi kamele, ki se tukaj pasejo, čeprav so lastniki od-
Mošeja v Esfahanu
daljeni več kot 50 km, pridejo na svoj račun. Ni mi jasno, kako prežvečijo tisto bodeče grmičevje, ker je to edino, kar ni pesek, sol oziroma kamen.
Zraven je seveda karavan saraj, gostišče, ki je nekoč služilo za počitek in vmesno postajo na dolgi poti po iranskih brezpotjih. Po zunanji strani obzidano s 5-metrskim obzidjem prostranega krožnega dvorišča in boksi za ljudi in živali. V karavan saraju živita le dva človeka, brez elektrike in 50 km oddaljena od najbližje vasi. Sedeli smo na kihmu in srebali čaj, skuhan
na plinu. Gostitelju so neizmerno žarele oči od veselja, ker smo sprejeli povabilo ter z njim podelili kar je pač imel, vodo, pest čaja in nekaj kock sladkorja. Ta občutek nas je spremljal povsod po Iranu. »Pozdravljeni gospod, od kod prihajate, kako vam je všeč v naši deželi?« so nas prijazno spraševali in tudi neredko povabili k sebi v goste. Preprosti ljudje s srcem in odprto dlanjo. Politika pa je nekaj čisto drugega. Če ji ne nasedeš, ostaneš človeku človek, v katerikoli državi sveta že si.
MIHAILO LIŠANIN
Po sprejemu na slovenskem veleposlaništvu
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
18
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Celje pomni po vonjavah
Dr. Bruno Hartman je v svojih spominih zapisal tudi hvalnico Celju, v katerem je zrasel
Dr. Bruno Hartman, letnik 1924, velja za osrednjo osebnost slovenskega knjižničarstva. A ne le to, v letih ustvarjalnega dela je pustil globoko sled tudi v profesuri, kot dramaturg in upravnik v gledališčih in še zlasti kot publicist ter kot avtor kar 311 člankov in 165 monografskih publikacij. Nedavno je izdal knjigo spominov s pomenljivim naslovom Na poti pride vse naproti. V njej je skrbno, sočno, ponekod tudi anek-dotično popisal svojo življenjsko in delovno pot od očeta, šolskega sluge v takratni okoliški šoli v Celju, do vodje mariborske študij ske knjižnice. S številnimi vmesnimi postajami.: ?
»Če je katero od slovenskih mest zasidrano v našo zavest kot mesto zgodovine, potem je to Celje. To je resnična prestolnica srednjeevropskega fevdalnega imperija celjskih knezov in hkrati mitološki prostor slovenske književnosti s krutimi boji za oblast, z dvornimi intrigami in osebnimi tragedijami, kakršna je zgodba o nesrečni Veroniki Deseniški ...« se spominja rojstnega mesta. In mu v svojih spominih postavlja neizbrisen spomenik. »Spomini naj bodo tudi hvalnica Celju, mestu, v katerem sem zrasel, v katerem sem se usmeril v lepoto in znanje, ki ju zmore človeštvo in ki ju nosim s hvaležnostjo v sebi,« je zapisal.
Dr. Bruno Hartman je pred kratkim svoje spomine predstavil tudi Celjanom. V sproš-
čenem pogovoru, ki so se ga udeležihpredvsem prijatelji, znanci, vrstniki in tisti, ki cenijo njegovo delo, se je. na kratko sprehodil skozi svoje življenje in pripoved začinil s številnimi anekdotami in spomini na življenjske sopotnike. 83-letnik je kar »streljal« imena, datume, dejstva in navdušil s svojo proniclji-vostjo in bistrostjo.
»Načičkan«
Draža Mihajlović
Rojen šest let po I. svetovni vojni še dobro pomni otroštvo v mestu, v katerem je v času kraljevine rasla kultura. In seveda meščanstvo. Dobro se spomni Draže Mi-hajloviča, ki je bil takrat komandant celjskega polka. Promenada ga je bila vedno polna, »načičkan« v svoji slavnostni uniformi z mečem je z meščani komuniciral zgolj v francoščini.
Spomni se tudi svojih sošolcev, zlasti tistih, s katerimi se je največ družil in z njimi izmenjeval napredne ideje. Po okupaciji so Nemci zahtevali šolanje izključno v nemškem jeziku. 25 sošolcev, tudi Hartmana, so v 8. razred gimnazije poslali v Rajhenburg. Tam so se morah učiti zgolj v nemščini in kar čez noč so morah vse, kar so znah iz latinščine in francoščine, prevajati v nemščino. Še dandanes se še živeči sošolci iz tistih dni enkrat letno dobivajo pri »Grenadir listu« na Polulah ah na vikendu kakšnega od sošolcev. Ta-
krat obujajo zgodbe iz mladosti in usode sopotnikov. Na sošolca, ki je pljunil na Hitlerjevo sliko in so ga razglasili za neprištevnega ter poslali v kazenski bataljon, od koder je pobegnil k partizanom. Pa na kolega, ki je preživel sovjetsko ujetništvo ...
V novih časih je stopil na pot slovenskega intelektualca, ki je zrasel iz preprostih razmer, iz družine, v kateri je oče kar 59 let vestno opravljal delo šolskega sluge. Otrokom pa je nudil vso možno izobrazbo. »Zato še vedno nosim v sebi dogodke, ki so me kot osebnost izoblikovali v okoliški šoli in celjski gimnaziji.« Pri tem spomni, daje vsakdo po diplomi takoj dobil službo. Ker so na delo morali tja, kamor jih je poslalo pristojno ministrstvo, je kar nekaj časa odlašal z diplomo. Potem so mu povedali, da je prosto mesto slavista na celjskem učiteljišču. Pohitel je z diplomo, minister pa mu je za prvo delovno mesto odredil Mursko Soboto. »Takrat si od tam do Ljubljane potoval osem ur in pol...«
Stanovanje v oblakih
Zatem je bil premeščen na učiteljišče v Maribor. Tam je prvič režiral gledališko predstavo in se srečal s Talijino magijo. In prišel je nov ukaz - razporedili so ga v ljubljansko Dramo za lektorja. »Še danes ne vem, kdo me je po-tunkal...« pove. A tam se je dobro počutil in do obisti spoznal gledališče. »No, ja, potem sem se poročil... Že-
»Spominjam se policaja, ki je pred Stermeckim redno usmerjal promet. Za božič so mu ljudje postavili jelko in pod njo nosili darila.«
na je bila iz Prlekije, jaz pa sem delal v Ljubljani. Priložnost za skupno gnezdo sem videl v pismu, s katerim so me povabili za dramaturga v mariborsko gledališče - in mi ponudili stanovanje. Odločil sem se, a to je bila popolna katastrofa. Stanovanja nisem dobil tri leta in pol, z ženo in s svakinjo smo morali živeti v hišniškem stanovanju, ki smo ga delih z operno pevko in občinsko uradnico.«
Potem so ga »zasnubili« Celjani. In ker mu je Branko Gom-bač zabičal, naj se drži gledališča, se je snubitvi odzval. Postal je upravnik celjskega teatra in v spominu obdržal silno voljo Celjanov po svojem teatru. »Ni manjkalo udarniških akcij, sodelovali so delavci iz tovarn, oskrbovali so nas s kurjavo. Ves čas nam je stal ob strani Fedor Gradišnik ...«V Celju je ostal štiri leta. Po tej epizodi so ga za dramaturga vabili televizijci. A dal jim je košarico. »Predvsem zato, ker so zaradi dveh verzov v silve-strski oddaji s televizije nagnali Janeza Menarta.«
In takrat sta se pojavila dr. Vladimir Bračič in prof. Jože Košak, ki sta ga zvabila za ravnatelja v mariborsko knjižnico. »Odločitev ni bila težka, saj je tudi žena rekla, da gremo, da ne bom več živčno zdelan mož. In takrat sva zares dobila tudi stanovanje ... Še več. Že med gradnjo bloka so naju povabili na gradbišče in sva lahko celo izbirala, katero stanovanje bi imela.«
V knjižnici je preživel 24 ustvarjalnih let. V tem času je preštudiral vso mariborsko kulturo in veliko pisal o njej. V zgodovino mesta se je zapisal s prenovo študijske knjižnice in posodobitvijo poslovanja, ki je takrat to knjižnico pripeljala v svetovno konico.
Aprila 1989, prav ob odprtju stavbe nove knjižnice, je šel v pokoj. »In dobro mi dene. Dela ni nič manj kot prej, le dnevni razpored me ne utruja. Pokojnina je sicer skromna, a življenje v pokoju mi prija in daje zadovoljstvo.« Prav to in želja, da zapiše, kako je skromen fant s Štajerske do metuzalemskih let padal v nemogoče situa-
»Še vedno nosim v sebi dogodke, ki. so me kot osebnost Izoblikovali v okoliški šoli in celjski gimnaziji.«
cije in se iz njih reševal ter iskal nove poti, ga je spodbudilo k pisanju spominov.
Celjske vonjave
In zatem niza spomine na Celje. Spomni se kolega iz 7. razreda gimnazije Hanzija Korošca, ki je obvladal vse o pomorstvu in napadel kolegico, ki seveda o tem ni imela pojma, pa je na to temo morala pisati seminarsko nalogo. »Hanzi je končal kot nemški podmorničar.« Pa nemčurja Francija, ki je sošolce vedno ovajal, če so kakšno čez oblast rekli in so ga za kazen po riti namazali s »šmirpasto« - in jih ni izdal. »Nemci so ga očistili z mrzlo vodo in ribarico.« Pa na slovensko petje v 8. razredu nemške gimnazije in na kolektivno špricanje maše.
Medtem ko Celje pomni predvsem po vonjih. »Še danes nosim v sebi vonj prvih čevapčičev, ki so jih pekli na nekem gostinskem vrtu in katerih vonjave sem strastno vdi-hoval. Spominjam se policaja, ki je pred Stermeckim redno usmerjal promet. Za božič so mu ljudje postavili jelko in pod njo nosili darila. Spominjam se trpkega vonja po opolu, ki so ga točili v Mat-kovičevem lokalu v Gosposki ulici in katerega liter je stal le štiri dinarje. Z vseh prireditev v Narodnem domu smo bežali tja na pijačo. In tam je dišalo tudi po giricah. V sebi nosim vonjave iz celjskih lekarn, vonj vrtnic iz Mestnega parka, vonj vodometa, po katerem je poplesovala žogica. In spominjam se glasbenega paviljona v parku. Spominjam se tudi drugačnih vonjev. Iz celjskih pisoarjev, na primer, ki so bih pri postaji, tržnici in v ozki ulici med Aš-
»Kopali smo se pri mostu in z razgrajanjem močno razjezili Antona Nova-čana, ki je živel v bližnji vili. Celo s pištolo nam je grozil ...«
kerčevo in Stanetovo. Zapeljivo je dišalo iz prve slaščičarne na Glavnem trgu, kjer je mojster Rebevšek Celjanom prvi ponujal tudi sladoled.« In spominja se legendarne baronice Milerce, dame iz Al-zacije, ki se je po mestu sprehajala eksotično oblečena in z nepogrešljivo palico iz slo-novine. »Pogovarjala se je zgolj v francoščini in močno je udrihala čez Švabe.«
Spomni se tudi norčij, ki so jih kot otroci zganjali pri Jezernikih na Hudinji. »Kopali smo se pri mostu in z razgrajanjem močno razjezili Antona Novačana, ki je živel v bližnji vili. Celo s pištolo nam je grozil...«
A največ še vedno govori o za tiste časi sodobni okoliški šoli, v kateri so bih tudi kadi za kopanje, tuši, telovadnica. Takrat je bilo to razkošje, ki je bilo le v malokateri meščanski hiši. Tam je prvič slišal tudi radio, ki ga je imel upravitelj Franjo Voglar. Ko je oče čistil v njegovi pisarni, se je pogosto vtihotapil in poslušal magično škatlo. »Radio sem potem preprosto moral imeti. Prvega sem kupil leta 1934 in ga odplačeval do leta 1939, vsak mesec po 50 dinarjev. Radio je bil moje okno v svet, izoblikoval je moje politične poglede, me navdušil za domoznanske vsebine.« In nikakor ne pozabi omeniti očeta in njegove strastne ljubezni do reje štajerskih kokoši. »Za najboljšo žival je dobil celo nagrado na ljubljanskem velesejmu. In tudi koristne so bile te živali. Za enega petelina in dve jarčici sem kot petošolec dobil svojo prvo obleko ...«
BRANKO STAMEJČ1Č
Foto: GREGOR KATIČ
10.
Dr. Bruno Hartman, rojen septembra 1924 v Celju, je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, zatem mariborsko in še celjsko gledališče; Leta 1976 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo Celjski grofje v slovenski dramatiki. Nadvse uspešno je vodil študijsko in Univerzitetno knjižnico v Mariboru.
\ uredništvu Novega tednika smo se odločili za decembrsko obdaritev naročnikov. Za vas imamo pripravljene lončke z znakom No\ega tednika in Radia Celje. Verjamemo, da bodo dobrodošli v teh dneh, ko vam bo prijai topel napitek, zraven pa zanimiv časopisni članek in prijetna skladba z radia.
Svoj lonček boste prejeli na oglasnem oddelku Novega tednika. Prešernova 19, Celje.
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
HSV! TEDNIK
KULTURA
■■■■Sr
19
Nova galerija
Odprli so jo v prostorih pod krčmo Tamkoučiri v Celju
Z otvoritvijo razstave I am a star baby Babe, ki jo je pripravilo dvanajst celjskih umetnikov, so minuli teden v Celju pod krčmo Tamkoučiri odprli novo zasebno galerijo.
Prelepa obokana klet je domala idealen prostor za galerijo. V njej bodo pripravljali priložnostne razstave, želijo pa jo urediti tudi v stalen razstavni in prodajni prostor, namenjen predvsem de-
lom mlajših celjskih umetnikov in tistih, ki jih zaradi nekomercialne narave njihovih stvaritev le redko najdemo pri celjskih galeristih. Ena od sodelujočih na razstavi, Manja Vadla, je povedala, da gre za unikatno priložnost, da vidimo najnovejša dela novega vala celjskih likovnih umetnikov. »Galerija je kar velika, še nekoliko v surovem stanju, a napoveduje čudovit galerijski prostor. Upam,
da bodo v tej galeriji počasi začeli tudi tržiti dela mlajših avtorjev.«
Naslov razstave je humo-ren in odraža zabavni duh del avtorjev, ki umetnost vidijo kot čisto veselje. Naslov razstave dela zvezdo iz filmskega pujska z imenom Babe. Vadla pravi, da so se s tem naslovom pač poigrali, da pa z razstavljenimi deli vsi umetniki malo »pujsajo« po doslej ustaljenih smernicah
v smislu vprašanja, kam gre umetnost.
Na razstavi, ki si jo lahko ogledate še do vključno sobote, sodelujejo Jure Cvi-tan, Miha Peperko, Iva Tratnik, Mark Požlep, Manja Vadla, Borut Hlupič, Miha Kaučič, Andreja Džakušič, Tomaž Milač, Matija Plev-nik, Boris Oblišar in Mia Špindler.
BRST
Foto: ALEKS ŠTERN
Praznični koncert pri sv. Danijelu
V petek, 28. decembra, bo ob 19. uri v Stolni cerkvi sv. Danijela v Celju tradicionalni praznični koncert, ki ga z mladimi glasbenimi solisti že šesto leto zapored pripravlja Društvo ljubiteljev umetnosti Celje.
Nastopili bodo zagrebška sopranistka Zeljka Predojevič, sicer podiplomska študentka v razredu doc. Vlatke Orša-nič, ljubljanska sopranistka Martina Burger, študentka zagrebške glasbene akademije, celjski baritonist Boštjan Korošec, solo trobentač simfoničnega orkestra HRT Vedran Kocelj in celjski harmonikar Tomaž Marčič. Vsi solisti.se
bodo predstavili ob spremljavi priložnostnega godalnega orkestra, v katerem pod vodstvom dirigenta Simona Dvor-šaka igrajo mladi glasbeniki iz Celja in okolice, na koncertu pa se bo predstavil tudi Komorni zbor sv. Jerneja iz Vojnika, ki ga vodi Tomaž Marčič.
Nedvomno se nam obeta edinstven koncert, s programom, ki ga bodo oblikovali izvrstni mladi umetniki, ki se bodo v prvem delu predstavili z oratorijskimi arijami Bacha in Händla, v drugem delu pa bodo tradicionalno zazvenele božične pesmi v priredbah slovenskih skladateljev.	GD
Poslovilni koncert za Celje
V cerkvi sv. Jožefa v Celju je bil na božič tradicionalni koncert New Swing Quarteta. Prepevali so Oto Pestner, Marjan Petan, Tomaž Kozlevčar ter Nino Kozlevčar. Slednji je zaradi bolezni nadomestil Da-reta Heringa. Dare, ki je koncert ves čas spremljal, je skupaj z ostalimi člani vendarle zapel eno od pesmi z njihovega repertoarja in navdušil številno občinstvo, ki se ni zavedalo, da spremljajo poslovilni koncert kvarteta za Celje.
Celjan Marjan Petan je povedal, da verjetno drugo leto v tej zasedbi ne bodo prepevali, želi pa, da bi se januarja dogovorili, kako in kaj naprej in da bi aprila oziroma maja dostojno praznovali 40-letnico v Celju. Oto Pest-ner je namreč ostale člane obvestil, da bi s 1. januarjem želel prenehati s prepevanjem v skupini. Ker je po koncertu odhitel domov, njegovega
Nino Kozlevčar, Dare Hering, Oto Pestner, Marjan Petan in Tomaž Kozlevčar
strast do večglasnega petja, prepričani smo, da bomo kot prijatelji še sodelovali. V tem trenutku si želimo vzeti čas, globoko vdihniti in bomo po-- Št. 102 - 27. december 2007
mnenja nismo uspeli zabeležiti. Tomaž Kozlevčar pa je dodal, da je bil tokratni koncert hkrati poslovilni za Celje. »V nas ne more zamreti
tem videli in sklenili, kaj naprej.« Jutri, v petek, jih ob 19. uri lahko slišite še v cerkvi v Petrovčah.
SB, foto: AŠ
■L- .	I K- Vi
	
!u lahko vsak dan prisluhnete radijski igri Jutri
Zmaga Freceta.
Umestusiumetnosti »dogaja«
Še do nedelje si lahko v 2. in 3. etaži knežjega dvorca ogledate razstave in prireditve letošnjega projekta Umestusiumetnosti.
V razstavnem delu lahko vsak dan med 10. in 20. uro vidite razstavo videobjektbv m fhštalacij Nevena Korde, se preizkusite v virtualnem smučanju, gledate interaktivno inštalacijo Hayashi Vesne Krebs in Boruta Kumperščaka ali prisluhnete radijski igri Jutri Zmaga Freceta.
Projekt pa je tudi letos začinjen s številnimi glasbenimi dogodki, ki se začenjajo ob 21. uri. Nocoj bo s svojim glasbeno vizualnim performansom nastopil Housemouse - Stane Špegel. Jutri, v petek, nas čaka koncert izvrstne skupine Melodrom, v soboto pa še nastop kolektiva Bast z raperjem N'tokom. Zadnja dogodka bo s svojim nastopom začinil še DJ Aldo Ivančič.	BS, foto: ALEKS ŠTERN
Družina Milenkovičevih na koncertu v Žalcu
Virtuoz navdušil
V dvorani Glasbene šole Risto Savin v Žalcu je bil v soboto gala božično-novo-letni koncert violinista Teo-fila Milenkoviča. Na klavirju ga je spremljala Urška Roškar.
Sedemletni violinist Teo-fil Milenkovič je za glasbo nadpovprečno nadarjen otrok. Violino je začel igrati pri štirih letih pod strokovnim vodstvom svojih staršev, obeh vrhunskih violinistov. Do sedaj je odigral že preko sto koncertov v petdesetih različnih mestih po svetu. Na koncertu je sodelovala tudi Teofilova družina: oče prof. Zoran Milenkovič mama Maria Carla Mihelčič ter sestrica Timosena in bratec Ata-nasie, ki vsi igrajo na violino in so navdušili žalsko občinstvo. Podoben koncert je bil v nedeljo v Kristalni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini.	TT
,1.	
AMERIŠKI GANGSTER	
	\
	
157 min., (American Gangster), kriminalna drama Režija: Ridley Scott Igrajo: Denzel Washington, Russell Crowe, Cuba Gooding Jr., Josh Brolin, RZA, John Ortiz, John Hawkes.TedLevine Že v Planetu Tuš! ElMOlUŠ U«, o: Kn . Tinuvlje 10». 3000 Ct!»	
www.noifiteciiiik.com
m

Novoletna nagradna kr
1.	nagrada: 2 x šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1
1 x šestorček piva Bandidos Ice; 1 x šestorček piva Bandidos Power; majica Pivovarne Laško;
2.	nagrada: 1 x šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1
1 x šestorček piva Bandidos Ice; majica Pivovarne Laško;
3.	nagrada: 1 x šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1
majica Pivovarne Laško;
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), kijih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC,
Prešernova 19,3000 Celje, do 8. januarja 2008.
Rešitev bo objavljena v časopisu 11. januarja 2008.
MINISTRICA ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKC
rac
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
ianka Pivovarne Laško k
Ime in priimek:.

Davčna številka:.
k
u p
o
N
2-3
17 18 19
]30 Si iS33
24 25 26
/IERN0 PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
St. 102 - 27. december 2007
TO
CELJE_j
1
SILVESTROVANJA
V Celju pripravljajo tudi letos kar dve veliki zunanji silvestrovanji. Že po tradiciji bodo novo leto 12 ur pred koncem starega pozdravili mladi na velikem otroškem silvestrovanju v Pravljični deželi. Glavno celjsko silvestrovanje na prostem pa bo na Trgu celjskih knezov, kjer bodo zbrane od 10.30 zabavah priljubljeni Čuki.	BS
Aktivne počitnice
Mestna občina Celje je tudi za tokratne prednovoletne počitnice priskrbela pester spored športnih in rekreacijskih dejavnosti za mlade.
Program, ki ga financirata Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, je zaradi praznikov tokrat le tridneven, vanj pa so
vključene že tradicionalne aktivnosti, kot so plavanje, kegljanje, mali nogomet, badminton in fitnes v objektih Golovca in drsanje na drsališču v Mestnem parku.
Športni objekti so celjskim otrokom, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom na voljo brezplačno.
' BS
Na Lopati so ob obletnici plebiscita za samostojnost postavili zunanje vaške jaslice.
Rok in narodnozabavna
Vaške jaslice na Lopati
Krajani Lopate so uresničili obljubo in pri križu v bližini gasilskega doma postavili prve vaške jaslice. V nedeljo so se ob njih zbrali pri blagoslovu, ki ga je opravil župnik Srečko Hren, in se nato še povese-lili.
Jaslice, ki so izdelane iz naravnih materialov in so ponoči lepo osvetljene, je izdelalo deset krajanov na pobu-
do Alojzija Plavčaka. Ta je
zamisel o vaških zunanjih jaslicah dobil med izletom na Madžarskem. Pravi, da je bilo z njimi več dela, kot je sprva mislil. »Ob pomoči desetih krajanov nam je le uspelo z močno voljo. Vesel bi bil, če bi postalo tradicija, da bi se vsako leto zbrah ob vaških jaslicah in si voščili za božič in novo leto,« je. povedal Plavčak.
Krajanom je z izdelavo figuric pomagal slikar Stane Petrovič - Čonč, ki pravi, da bodo zunanje jaslice zagotovo še postavili, že prihodnje leto pa jih bodo dopolnili in zatem dopolnjevali vsa naslednja leta.
Vaške zunanje jaslice bodo na Lopati stale do svetih treh kraljev.
BS
Foto: Aleks Štern
glasba na Top Classicu
Dijaki celjske I. gimnazije so se v petek zbrali v dvorani Golovec, kjer so uživali v glasbi. Pripravili so že 22. glasbeno prireditev z naslovom Top Classic.
Top Classic povezuje glasbeno, likovno in scensko ustvarjalnost dijakov. Namen prireditve je, da nastopajoči pokažejo nadarjenost svojim sošolcem, profesorjem in prijateljem ter dokažejo, da znajo pripraviti dober koncert. Za izvedbo Top Classica v celoti poskrbijo dijaki celjske I. gimnazije. Pripravijo scenarij in avdicijo za nastopajoče glasbene skupine, izdelajo sceno in poskrbijo za ozvočenje. Priprave so letos trajale kar tri mesece, pomagalo pa je približno dvesto ljudi. Na nastopu so lahko vsi uživali v 16 glasbenih točkah, pred-
vsem v rok glasbi, zaigrali pa so tudi nekaj narodnoza-bavnih pesmi, ki so navdušile tako dijake kot profesorje. Tema 22. Top Classica je bila različnost med ljudmi in drugačnost, ki se je ne smemo bati. »Z letošnjim
Top Classicom smo zelo zadovoljni,«^ povedal Matija Kovač, predsednik dijaške skupnosti, »mislim, da prireditev vsako leto napreduje in naslednje leto se bo gotovo še razširila.«
KŠ, foto: AŠ
Darila za otroke iz Medloga
Kljub mrazu so bili otroci dobre volje in so z veseljem razstavili ter prodajali svoje izdelke.
Otroci
pripravili praznični bazar
Nekatere pridne otroke je Božiček obiskal že v soboto. Na vozu se je pripeljal pred gasilski dom na Bab-nem in prinesel veliko daril za najmlajše.
Božička so spremljali angelčki s srebrnimi oblekami in z belimi krilci. Z otroki, ki so ga navdušeno pozdravili, je zapel nekaj pesmic. Nato je vse otroke tudi obdaril. Najmlajši so se med čakanjem zabavali s petjem, plesom in z
igricami. Celotno prireditev si je zamislila Suzana Kaurin iz Medloga, pri izpeljavi pa so ji pomagali Barbara Zalokar in Bojan Arčan ter še mnogi drugi ljudje iz krajevne skupnosti Medlog. Prispevali so denar za darila, ideje in vložili veliko prostega časa v priprave. »Navdušen sem, ko vidim vse te vesele obraze otrok okoli sebe,« je povedal soorganiza-tor prireditve Bojan Arčan, »mislim, da je vse čudovito us-
pelo in da so bih otroci res presenečeni.«
Vsi otroci so dobili darila v vrednosti med 15 in 20 evri, med čakanjem na Božička pa so lahko tudi jedli sladice in pili sokove. Božiček je obdaroval več kot sto otrok iz krajevne skupnosti Medlog. Bojan Arčan pravi, da bo ta prireditev gotovo postala tradicionalna, za naslednje leto pa načrtujejo tudi likovne delavnice.	KŠ, foto: GK
V Osnovni šoli Lava so se odločili, da bodo dodali posebno iskrico prazničnim dnem. Zato so pripravili praznični bazar, na katerem so otroci prodajali svoje izdelke.
Učenci Osnovne šole Lava so dva tedna pridno izdelovali svečke, okraske in voščilnice. Nato so jih v torek prodali na prazničnem bazar-
ju v mestni četrti Lava. V vsakem razredu so oblikovali svojo idejo in jo nato uresničiti. Nekateri otroci so izdelovali okraske, drugi so jih prodajali. Tako se je lahko vsak posvetil tistemu, kar mu najbolj ustreza. Izdelke so prodajah tudi v avh šole, da so si otroci lahko ogledali okraske, ki so jih izdelali njihovi sošolci, in kakšno da-
rilce tudi kupili. »Letos smo se odločili, da ves zasluženi denar ostane v posamezni oddelčni skupnosti,« je povedala ravnateljica Marjana Ko-lenko, »s tem denarjem bomo lahko pomagali kakšnemu učencu, ki izhaja iz socialno ogrožene družine, da bo lahko odšel na kakšen izlet, ki si ga drugače ne bi mogel privoščiti.«	KŠ
Božiček je razveselil otroke iz Medloga.
Glasbene skupine, ki zaigrajo na Top Classicu, vsako leto popestrijo predpraznične dni dijakom I. gimnazije.
Nataša Krajne in Sebastjan Podbegar med nastopom
Razvojni načrti Metleč
Koncert za dva praznika
Na božični večer sta Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija v polzelski župnijski cerkvi pripravila božično-novolet-ni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti.
Župan Ljubo Žnidar je poudaril, da je bila plebiscitarna odločitev na referendumu o samostojnosti Slovenije mejnik v slovenski zgodovini. Na koncertu so nastopili sopra-nistki Nataša Krajne in Ana Marija Ožir, tenorista Sebastjan Podbregar in Rok Basti, Nina Miklavčič s harfo, flavtistka Špela Kržan, Toni Ala-tič z vibrafonom, pianist Primož Mavrič in godalni kvartet (Danijela Djordjević, Sanja Alatič, Luka Dukarič in Erian Karlovič). Cerkev so številni poslušalci napolnili do zadnjega kotička. TT
Mfww.radiocelje.coni
Božiček se je na polzelski sejem pripeljal s starodobnim mercedesom.
Na Krvavico in Zajčevo kočo
Tradicionalni nočni božični pohod na Krvavico in Zajčevo kočo je tudi letos odlično uspel, še toliko bolj, ker so pohodniki grizli kolena v pravi zimski idili.
Izbrali so med dvema potema - prvo, zahtevnejšo, ki je vodila iz Lok oziroma Ojstrice skozi naravno okno na Krvavico in potem na Zajčevo kočo, ter drugo - manj zahtevno iz Lok po cesti mimo kmetije Veteršek do Zajčeve koče. Tam sta pohodnike
okrepčala vroč čaj in šilce žganega, slastno so teknile tudi kranjske klobase. Okoli 120 pohodnikov je sestopa-zapuščene kmetije
Šekovar, vmes jih je na svoji te.
domačiji sprejel Franc Poše-bal, po domače spodnji Za-berložnik. Zaigral je na harmoniko in veselo druščino pohodnikov so zasrbele pe-
SILVESTROVANJA
V Žalcu bodo prihod novega leta čakali na avtobusni postaji, kjer se bo silvestrovanje na prostem začelo ob 23. uri. Organizator, žalski zavod za kulturo, šport in turizem, je v goste povabil Ta prave muzikante.
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
V Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje so pripravili zadnje letošnje srečanje gospodarstvenikov in predstavnikov lokalnih skupnosti.
Na srečanju so predstavili Tehnološki park Ljubljana, ki je primer dobre prakse črpanja evropskih sredstev, župan Občine Šoštanj Darko Menih pa je ob tem napovedal, da nameravajo v Metlečah graditi tehnološki park in poslovno cono. Kot je še povedal, jih je k tej odločitvi spodbudila tudi predlagana trasa hitre ceste skozi Šaleško dolino, ki bo bistveno izboljšala komunikacijsko dostopnost
tega dela regije. Gostitelj srečanja je bila družba Perspektiva iz Šoštanja, katere direktorica dr. Cvetka Tinauer je tudi predsednica gospodarske zbornice. Tinauerjeva je napovedala, da bo ena izmed prihodnjih sej upravnega odbora zbornice namenjena vprašanjem prihodnjega sodelovanja gospodarstva z lokalnimi skupnostmi, saj predlagana zakonodaja v pokrajinskih organih ne predvideva predstavnikov iz sektorja gospodarstva, kar pa je z razvojnega vidika nespametno in nerazumno.
US
Kupci kljub mrazu
Turistično društvo Polzela je v okviru veselega pričakovanja božiča in novega leta povabilo občane na božični sejem, ki je bil na parkirišču pri občinski stavbi.
Na njem so na številnih stojnicah prodajali domače dobrote, pekli so kostanj, točili kuhano vino in še marsikaj drugega. Za popestritev sejma so nastopili najmlajši iz vrtca, učenci osnovne šole in otroški pevski zbor iz Andraža, ki so skupaj okrasili več metrov visoko božično drevo, obiskal pa jih je tudi Božiček, ki si je zaradi pomanjkanja snega pri Ernestu Obermajerju naročil prevoz s starodobnim mercedesom. Glede na to, da se je na sejmišču kljub hudemu mrazu zbralo veliko ljudi, lahko pri TD zadovoljni ugotovijo, da se je sejem prijel.	TT
Božična skrivnost v Jami
Božični čas so oba praznična dneva obujali v Jami Pekel. Božična skrivnost v Jami Pekel, kot se imenuje že osma prireditev, je številne obiskovalce skozi jamo pospremila z živimi prizori božičnih skrivnosti s približno 50 sodelujočimi in glasbeno spremljavo. Tudi letos so žive jaslice privabile mnogo družin z majhnimi otroki in pričarale skrivnost božičnega časa. Veselo 'je bilo tudi pred Jamo Pekel, kjer so z animacijami poskrbeli za varstvo otrok in nudili okrep-čilo.
MJ
Živi prizori v Jami Pekel so pričarali skrivnost božičnega časa.
V opuščenem peskokopu v Dol Suhi, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, so člani turističnega društva na božič in Štefanovo uprizorili žive jaslice in tako še obogatili božična doživetja.
Sama zgodba božične noči, na katero se opirajo člani društva, je znana, vendarle pa z igranimi prizori, čudovitim naravnim okoljem in različnimi svetlobnimi učinki, vsak obiskovalec živih jaslic po svoje doživlja praznični večer. Letošnje jaslice, za katere so na novo preuredili del prizorišča, so bile devete po vrsti, več sprememb pa napovedujejo za prihodnje leto, ko bodo člani TD Rečica pripravili desete žive jaslice.	US
Čar božične noči
24
ŠENTJUR	LAŠKO
NOVI TEDNIK
Namesto urejenega prehoda skoraj smrtna žrtev
Starši otrok, ki obiskujejo šentjursko glasbeno šolo, napovedujejo bojkot -Bo prehod ob glasbeni šoli prihodnje leto le urejen?
»Zgodilo se je tisto, česar smo se najbolj bali. Čeprav na srečo ni bilo smrtnih žrtev, je nesrečni dogodek sam po sebi jasen dokaz, da je ureditev prehoda za pešce nujno potrebna,« se je na prometno nesrečo, v kateri sta resne telesne poškodbe utrpela učenka šentjurske glasbene šole in njen dedek, odzvala ravnateljica šole Simona Zdolšek. Do ureditve nevarnega prehoda za pešce pa bo očitno treba počakati do maja.
Kljub številnim obnovam cestne infrastrukutre, v Šentjurju še zmeraj ostajajo kritične točke. Najbolj se zapleta v primerih, ko ima občina težave z odkupi zemljišč, ali pa se mora usklajevati z direkcijo za ceste, kadar gre za državno pristojnost. Slednje velja tudi za cesto ob glasbeni šoh. Že dalj časa smo opozarjah na nevaren prehod za pešce pri glasbeni šoli na Ulici Dušana Kvadra. Starši in ravnateljica so nanj prav tako opozarjali občinsko upravo, in to že več let. Občina je v tem času ponudila več odgovorov; najprej so se odločili projekt ureditve bolj celostno dodelati, zatem so ugotavljali, da bi bil v tej obliki odločno predrag ...
Septembra 2005 je občina obljubila postavitev semaforja in ureditev pločnika ob
cesti proti OŠ Franja Malga-ja, dela naj bi zaključili do konca koledarskega leta. Zaradi »racionalizacije projekta« do realizacije ni prišlo. Lani oktobra je občina spet napovedala, naj bi se dela začela v »prihodnjih dneh« kar se ponovno ni zgodilo. »Smo konec leta 2007 in še zmeraj se ni nič premaknilo,« pravi Zdolškova. Spomnimo, da smo v Novem tedniku pred časom objavili pogovor z Zdolškovo, ki je potrdila, da starši in vodstvo šole sploh niso zahtevali izgradnje semaforja, ampak kakršenkoli poseg, ki bi jasno opozarjal na prisotnost otrok na cesti (hitrostne ovire, osvetlitev prehoda, ...)
Ostre besede na izredni seji
Še pred tremi tedni smo v okviru prispevka glede obnove cestne infrastrukture pisali tudi o omenjenem prehodu. Podžupan Jože Korže je občinski svet na eni od sej namreč obvestil, da se je z Direkcijo za državne ceste uspel dogovoriti za sofinanciranje projekta, prehod pa »naj bi začeli graditi ob koncu leta 2007«. Pa se tudi tokrat ni izšlo. Pred začetkom del se je zgodila omenjena nesreča.
Svet zavoda glasbene šole se je zato zbral na izredni seji, ki sta se je udeležila tudi
šentjurski župan mag. Štefan Tisel in direktor občinske uprave Jože Palčnik. Obljubila sta, da naj bi za gradnjo prehoda do marca podpisali pogodbo z izvajalcem del in ga zgradili do maja 2008. Starši otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, so ob tem opozorili, da bi morala občina poskrbeti vsaj za začasne rešitve. Sicer, je bilo sli-
šati, otrok enostavno ne bodo več pošiljali v glasbeno šolo. Slednjič so člani zavoda in vodstvo občine našli skupni jezik. Do izgradnje prehoda bo poskrbljeno za boljšo osvetlitev, člani sveta za preventivo in vzgojo v prometu pa bodo skrbeli za varno prečkanje ceste.
POLONA MASTNAK Foto: MN
Paleta podražitev
Življenje v občini Laško bo z novim letom spet dražje. Laški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili podražitev vrtca, uskladitev cene priklopa na vodovodno omrežje in povišanje vrednosti točke za odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča.
Ekonomska cena vrtca bo v oddelku prvega starostnega obdobja od 1. januarja dražja za 10,31 odstotka in bo znašala 339,27 evra, v oddelku drugega starostnega obdobja pa bo nova ekonomska cena višja za 0,8 odstotka (302,21 evra). Zaradi podražitve prehrambenih izdelkov se bo z novim letom za 6,9 odstotka podražila tudi prehrana v vrtcu, pri čemer bo za obrok treba odšteti 1,70 evra. Kljub dvigu ekonomske cene vrtca laški vrtec še vedno ostaja med najcenejšimi v celjski regiji. Zato laške občinske službe napovedujejo, da bodo nadaljevale začrtano strategijo postopnega dviga cen, da se bodo približali povprečnemu izračunu cen programov v državi.
Zaračunavanje priklopa na javno vodovodno omrežje se je do leta 1998 vršilo v Komunah Laško. Tedaj je bila višina priključka 69 tisoč tolarjev oziroma 287,93 evra. V letu 2000 pa je Občina Laško začela graditi velike javne vodovodne sisteme. Priključevanje na novozgrajene sisteme v odprtem prostoru so občanom zaračunavali v višini 626 evrov. Tako sta se v občini uporabljali kar dve ceni za priključitev na vodovodno omrežje. Zaradi dilem in ambicioznih načrtov izgradnje potrebnih vodovodnih sistemov pa so svetniki na zadnji seji potrdili enotno ceno priključitve na vodovodno omrežje v laški občini, ki odslej znaša 626 evrov.
Za 5,1 odstotka se bo z novim letom povišala tudi vrednost točke za odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Ta bo za stanovanjske površine znašala 0,0150 evra in za poslovne površine 0,0250 evra.	BA
SILVESTROVANJA
Osrednje silvestrovanje v šentjurski občini bo tudi tokrat na prostem, v središču Šentjurja ga pripravlja Krajevna skupnost Šentjur - mesto. Silvestrovanje s prihodom dedka Mraza pripravlja Športno društvo Gorica pri Slivnici v kulturnem domu v Gorici, z začetkom ob 20. uri.
NA KRATKO
Od bluesa ...
ŠENTVID PRI PLANINI - Klub mladih Planina nadaljuje z organizacijo vrhunskih koncertov. V Kulturnem domu Šentvid pri Planini bo v soboto, 29. decembra, ob 21. uri, nastopil Mike Spinoza Band. V sklopu Europian Blues Convention turneje bo italijanski kitarist in pevec bluesa s svojim Hammondtriom predstavil svoj novi album.
... do Belega božiča
KALOBJE - Kulturno društvo Grič v nedeljo, 30. decembra, pripravlja božični koncert. Po maši se bo v cerkvi imena Marijinega predstavila vokalna skupina Grič, ki je prireditev z začetkom ob 11.30 naslovila Beli božič. PM
Jubilejni blagoslov konj
Na pobudo rejcev konj so v Laškem pred nekaj leti oživili Pred prireditvijo na trgu je šego »žegnanja« konj na Štefanovo. Letošnje, že 10., so bila ob 10.30 najprej sveta pripravili včeraj dopoldne na Aškerčevem trgu v Laškem, maša, ki jo je daroval laški
nadžupnik in zaslužni dekan Jože Horvat. Po maši sta pred cerkvijo obiskovalce, rejce plemenitih živali in ljubite-
lje konj nagovorila župan Občine Laško Franc Zdolšek in zaslužni dekan Jože Horvat, ki je nato še blagoslovil ko-
nje, vsi rejci s konji pa so prejeli spominsko darilo za sodelovanje
MOJCA MAROT
V Laškem se je letos na jubilejnem, 10. žegnanju kanj zbralo 25 rejcev s 33 konji iz Laškega in okolice, pa Žegnanje je tudi tokrat, skupaj s predsednikom Društva kanj Jožetam Kovačem, opravil laški dekan in tudi iz Šentjurja. nadžupnik Jože Horvat - Št. 102 - 27. december 2007 -—
m
ŠMARJE P. J. PODČETRTEK
25
			
	l'T**;- e"» -fr imm		
	BL m^ s s ;	1 H^H	«j - ;
Okolica dvorca Jelšingrad nudi odlične možnosti za umestitev golf igrišča, na občini pa upajo, da se bo morebitni kupec dvorca po končani denacionalizaciji vključil v prizadevanja za razvoj golfa na tem območju.
Golf isti na plan, v Šmarju bo igrišče
Zdaj gre zares, pravijo v golf klubu Erlachstein - Golf igrišče ob Jelšingradu naj bi uredili do leta 2009
Po nekaj neuspelih poskusih v zadnjih dveh desetletjih bo, kot kaže, prihodnje leto v okolici Jelšin-grada vendarle začelo rasti golf igrišče. Uredil ga bo šmarski golf klub Erlachstein, čeprav mnogi prebivalci glede na slabe izkušnje v preteklosti še dvomijo, ali bo igrišče tam res stalo.
Letos poleti se je končala dolgotrajna denacionalizacija zemljišč okoli dvorca Jelšingrad, zato je golf klub Erlachstein s skladom kmetijskih zemljišč sklenil 10-letno najemno pogodbo, ki je osnova za izgradnjo golf igrišča z devetimi luknjami na 23 hektarjih zemljišča. Prostora je sicer v okolici dvorca še veliko več, saj meri celotno zemljišče približno 64 hektarjev, a bodo začeli postopoma in v prihodnosti, če se bo pokazala potreba, igrišče tudi širiti. Graditi bodo začeli januarja, takoj ko jim bo to omogočalo vreme, pravi predsednik
Žive jaslice šele v nedeljo
Čeprav so v Šmarju pri Jelšah ob kapelicah Kalvarije napovedovali žive jaslice za božič, so jih zaradi slabega vremena prestavili na nedeljo, 30. decembra. Čarobnost božične skrivnosti bodo tako začeh razkrivati ob 17. uri pred kulturnim domom, nato pa se bodo utrinki vrstili po poti do cerkve sv. Roka, kjer bo obiskovalce pričakala sveta družina.	AK
kluba Damjan Gobec. »Najprej bomo uredili vadbišče, ki je osnova za razvoj golfa. Potem bomo v skladu s finančnimi možnostmi po-travili zemljišče in nato urejali vsako posamezno luknjo. Na terenu bomo pomagali tudi člani društva.« Dela naj bi trajala slabi dve leti, tako bi golfišče odprli konec leta 2009. V vodstvu občine so se projekta razveselili, saj bo omogočal razvoj turizma in prebivalcem ponudil možnost aktivnega preživljanja časa v domačem kraju. Tako bo občina po besedah župana Jožeta Čak-ša v proračunu za prihodnje leto namenila 45 tisoč evrov začetne pomoči, čeprav je bilo že ob prvi obravnavi proračuna v občinskem svetu slišati pripombe nekaterih opozicijskih svetnikov. »Tukaj vidim izjemno možnost za Šmarje, da bi svojo prepoznavnost lahko povečalo ne samo v Sloveniji, ampak širše.« A finančni prispevek občine
bo res zadostoval le za začetek del, kasneje se bodo prijavljali na različne tako slovenske kot evropske razpise za sofinanciranje takšnih projektov, pri čemer poudarjajo, da je igrišče v Šmarju trenutno edino v Sloveniji, kjer je mogoče takoj začeti delati.
Vsaj trije klubi bi dobili nov domicil
Da bo igrišče dobilo sodobno podobo, ki bo golfi-stom všeč, bo poskrbel arhitekt Peter Škofic, ki je med drugim zasnoval pred kratkim nagrajeno golf igrišče na Otočcu. »Trenutna zasnova je prilagojena lastništvu zemljišč in še ni optimalna. Poleg devetih lukenj bo tam vadbišče za dolge (300 metrov) in kratke udarce ter bližanje, predvidena so tudi pokrita udarjališča ter indoor center, kjer bo mogoče v zaprtem prostoru tudi izven sezone na raz-
Zavod za slatinski turizem
Slatinski svetniki so potrdili ustanovitev zavoda za turizem. Čeprav so nekateri že pri prvi obravnavi odloka pretekli mesec izrazili željo, da bi ustanovili skupen zavod za turizem in kulturo ter tako povezali dve pomembni dejavnosti v občini, je na koncu prevladalo mnenje, da je bolje imeti dva ločena zavoda.
»Glede na to, da je Rogaška Slatina turistična občina in
da je precej vsebin, vezanih na turizem, ki smo jih doslej izvajali v občinskih službah, je bolje ustanoviti nov zavod, pri čemer je v prihodnje mogoče oba zavoda spojiti, v kolikor rezultati dela ne bodo zadostili pričakovanj članov občinskega sveta,« pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič. A so se že dan po seji znova oglasili svetniki Socialnih demokratov, ki očitajo, da so v občini zamudili imenitno
Direktorico imajo in nimajo
Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je na seji, tik pred božičem, izbral za direktorico Ireno Nunčič. Na seji, ki je bila v začetku meseca, mu to še ni uspelo.
Nunčičeva je bila izvoljena v drugem krogu tajnega glasovanja, ko je prejela več glasov kot kandidat Marko Ju-rak, s katerim sta se med petimi kandidati uvrstila v ožji izbor. Po izobrazbi je diplomirana pravnica in diplomirana ekonomistka, doma je iz okolice Šmarja pri Jelšah, zaposlena pa v ministrstvu za finance v Ljubljani.
Potrditi jo mora še vseh šest obsoteljskih občinskih svetov, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih. Občine soustanoviteljice javnega zavoda so Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Kot se je izkazalo, so soglasja občinskih svetov najtežavnejši del postopka.
Kot smo že poročali, gre za peti javni razpis za direktorja zdravstvenega doma, ki bo nadomestil dolgoletnega direktorja, zdravnika Janeza Čakša. Ta opravlja v zadnjem obdobju funkcijo kot vršilec dolžnosti. Čakš namreč v posameznih občinah, zaradi njihovih želja po dodatnih zdravnikih, ki jim jih ne more zagotoviti, k ponovni izvolitvi ni prejel soglasja občinskih svetov. V začetku pomladi bo zaradi zdravstvenih razlogov dalj časa odsoten, zato se s postopkom izbire novega direktorja mudi.	BRANE JERANKO
Z OBČINSKIH SVETOV
nih simulatorjih vaditi udarce.«
V Šmarju pri Jelšah delujejo kar trije golf klubi, ki imajo približno 50 aktivnih golfistov, odgovorni pa pričakujejo, da bo njihovo število še naraslo. »To ni več elitni šport. Privošči si ga lahko vsak, saj oprema stane manj kot smučarska, cene letnih kart pa so na ravni smučarskih,« pojasnjuje Gobec. Da bi k igranju pritegnili mlade, so v klub Erlachstein sprejeli tudi Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah, kjer že izvajajo golf krožek, povezali pa se bodo tudi z drugimi izobraževalnimi centri, na primer s Šolskim centrom Šentjur.
Kmalu naj bi bila končana tudi denacionalizacija dvorca Jelšingrad, ki ga trenutna lastnika zaenkrat še ne moreta prodati. Na občini upajo, da bodo našli kupca, ki se bo s ponudbo na gradu vključil v koncept igrišča.
ANDREJ KRAJNC
Brez pripomb
PODČETRTEK - V prihodnjem letu bo osrednja naložba gradnja večnamenske dvorane v bližini zdraviliških objektov, kjer bodo združili sredstva občine, Term Olimia ter različnih razpisov. Prav tako bodo gradili štadion, za kar že imajo sklep fundacije za šport. V občinskem proračunu za leto 2008 je za naložbe namenjenih kar 61 odstotkov sredstev, kar nekaj denarja namenjajo tudi za različne ceste in kanalizacijske sisteme, čemur bodo v prihodnjih letih posvečali posebno pozornost. Z njim načrtujejo 5,1 milijona evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov odhodkov, kar pomeni za 30 odstotkov višje prihodke in odhodke. Proračun so (podobno kot že v prvi obravnavi) sprejeli v nekaj minutah, razpravljati pa ni želel noben občinski svetnik. BJ
Še več kolesarskih stez
V Rogaški Slatini so doslej uredili že preko deset kilometrov kolesarskih stez oziroma pasov. A naložbe na tem področju, ki prinašajo večjo varnost kolesarjem in dodatno ponudbo za turiste, še niso končane.
Nove kolesarske steze bodo uredili ob vstopu v Rogaško Slatino od Tekačevega do prvega cestno-železniškega prehoda, pojasnjuje slatinski župan Branko Kidrič. »V nadaljevanju že razmišljamo o povezavi z občino Podčetrtek. Gre za novih deset kilometrov kolesarske trase. Najprej želimo narediti študijo, kje bi bila ta trasa optimalna, nato pa začeti postopek za projekte in odkupe zemljišč.« V predlogu proračuna za prihodnje leto je za namen ureditve kolesarskih stez predvidenih 210 tisoč evrov, prav toliko sredstev žehjo pridobiti od ministrstva za promet, del pa jih bo namenjen poplačilu že zgrajenih odsekov. Kot še pravijo na Občini Rogaška Slatina, bo odsek, kjer bodo v prihodnjem letu uredili kolesarske steze, znan po usklajevanju aktivnosti z repubhško direkcijo za ceste.	AK
priložnost za strateški pristop k razvoju turizma in kulture v Rogaški Slatini, saj bosta ločena zavoda imela nekaj podobnih dejavnosti, potrebovali bodo dva direktorja, pretok informacij do turista bo slabši. Prav tako se jim zdi nelogično, da bo za kongresni turizem, ki bi moral biti v domeni zavoda za turizem, kot upravljalec kulturnega centra skrbel zavod za kulturo.
St. 102 - 27. december 2007
m
26
ZREČE	DOBRNA
Vse se vrti okoli voda
Konjiški občinski svetniki so soglasno sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem pričakujejo za 17 odstotkov več prihodkov kot letos predvsem na račun pridobljenih sredstev za naložbe iz državnega proračuna in Evropske unije. Od prvega branja so se prihodki povečali za približno pol milijona evrov, tako da bo v proračunu skupno 11,4 milijona evrov. Dodatno povečanje gre predvsem na račun sredstev iz regionalnega razvojnega programa ter na novo uvedene občinske takse za vodoo-skrbo.
Konjičani bodo naslednjih deset let plačevali poseben prispevek za naložbe v oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Prispevek
so vključili v ceno pitne vode. Ta se bo s prvim januarjem podražila za gospodinjstva Za 20 in za industrijo za 40 centov. Povprečna štiričlanska družina bo na mesec plačevala 3,5 evra več kot zdaj oziroma 14 odstotkov več. Na leto bodo tako na posebnem računu zbrali 180 tisoč evrov.
Denar bodo porabili namensko. Dodatna sredstva jim bodo med drugim omogočila rekonstrukcijo vodovoda in sekundarne kanalizacije v Slovenskih Konjicah. Preostanek denarja bodo porabili še za druge naložbe, namenjene boljši oskrbi s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
Medtem ko bodo vodohram Škalce z razvodnim omrežjem, vodovod Draža vas-Brezje in omrežje sekundarne ka-
nalizacije v Škalcah prihodnje leto že zgradili, bodo za naložbe v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo še pridobivali dokumentacijo. Pričakujejo, dabo vloga za kohezijski sklad za gradnjo čistilne naprave Prežigal pripravljena konec marca. Na novo so v proračun vključili sofinanciranje malih čistilnih naprav. S tem želijo vzpodbuditi njihovo izgradnjo povsod tam, kjer povezava na večje sisteme ni predvidena.
Sicer pa bo šla za naložbe polovica občinskega proračuna. Med drugim bodo nadaljevali obnovo Žičke kartuzije in telovadnice osnovne šole Ob Dravi-nji, obnavljah ceste, urejali križišča in kulturne domove ter nadaljevali izgradnjo športnih igrišč.
MILENA B. POKLIC
Direktor trženja Zlatega griča Janez Jazbec, Sašo Topolšek in Lena Beranič
Penina, ki Je je vedno premalo
V kleti konjiškega Zlatega griča zadnjih sedem let po klasični metodi pridelujejo penino, ki se je že uvrstila med najboljša slovenska vina. Potrdilo, da je res tako, je v obliki naročilnice prišlo iz generalnega sekretariata Evropske unije v Bruslju, seveda pa jo bodo naslednjega pol leta pili tudi na Brdu.
Enolog in vodja kleti Sašo Topolšek je pri penini našel samo eno napako: premalo je je. Na leto pride po dveh do treh letih nege iz kleti največ 10 do 15 tisoč steklenic, saj je zanjo primerno le grozdje iz povsem določenih leg. »Pri tem vztrajamo. Če vinograde oklesti toča, tako kot se je zgodilo leta 2004, čez dve leti pač ni penine. Kakovost, ne količina, je naše vodilo.«
Prostor za zorenje penine so uredili v Žički kartuziji, kjer je tudi klet za arhivska vina. Obljubljajo, da jo bodo kmalu odprli za obiskovalce. Do takrat pa bo eno najprimernejših mest za degustacije klet vinogradniškega dvorca v Škalcah.	MBP
Veselje prazničnega decembra
V Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah so pripravili dan odprtih vrat in bo-žično-novoletni sejem, ki je pritegnil veliko zanimanja.
Šolska avla je bila polna najrazličnejših izdelkov, ki so jih obiskovalci množično kupovali. A še daleč ne samo zato, ker so jih naredili njihovi otroci. Kupovah so jih, ker so bili lepi in predvsem domiselni. Marsikdo je pri njihovem nastajanju tudi sodeloval. Priprave na sejem namreč niso povezale le otrok, ki so se razen v šoli srečevali tudi doma, temveč tudi njihove starše, babice in še koga.
Šolarji so se izkazali tudi kot prodajalci, povrhu pa so za obiskovalce poskrbeli tudi s pesmijo in z glasbo. Seveda ni presenetljivo, da so se takoj po odhodu glavnine obiskovalcev spet napotili v delavnice in razrede - da naredijo spet kaj lepega, novega.	MBP
ggljl
SILVESTRC
Na ploščadi pred konjiškim kulturnim domom bo silvestrovanje z ansamblom Rosa. Začelo se bo ob 23. uri, v novo leto pa bodo Konjičani stopili z županovim voščilom, s torto in seveda polnočnim ognjemetom.
V Zrečah so se letos odločili, da namesto tradicionalnega silvestrovanja na prostem pripravijo skupno praznovanje novega leta. V torek, na prvi dan novega leta, se bodo zbrali ob 15. uri v Praznični vasi na ploščadi pri Termah. Vse bo tako, kot je bilo navadno ob polnoči: pozdrav župana, zdravica s kozarcem penine in torta velikanka, za povrhu pa še presenečenje. Za veselje bo skrbel ansambel Zapeljivke.
Še pred to zaključno prireditvijo zreškega veselega decembra bo danes, v četrtek, ob 15. ure naprej v Praznični vasi prireditev Najdi svoj nasmeh (dan Term Zreče). V soboto med 15. in 19. uro bo dan vina, kruha in plesa s kmečko tržnico. V petek, nedeljo in ponedeljek bo od 9. do 20. ure na ploščadi pred termami zvenela novoletna glasba.	MBP
Konjiški čarobni dnevi
Od 28. do 31. decembra se bo na ploščadi pred kulturnim domom v Slovenskih Konjicah zvrstila vrsta prireditev v organizaciji centra za kulturne prireditve.
Prva dva dneva so za otroke pripravili risanke na velikem platnu, ustvarjalne delavnice, zabavne igre in otroško predstavo. Program bo od 16. do 19. ure, tako kot v nedeljo, ko so pripravili otroško silvestrovanje z Romano Kranjčan. Kot se spodobi, bo otroke obiskal dedek Mraz, sladkali se bodo s torto in nazdravljali s šampanjcem. Za otroke pripravljajo tudi pravi ognjemet.	MBP
Z OBČINSKIH SVETOV
Proračun sprejet
VOJNIK - V zadnjih dneh decembra je tudi Občina Vojnik sprejela proračun za prihodnje leto. Kljub obljubi, dani pri obravnavi osnutka, da bodo proračun še prevetrili, večjih sprememb ni bilo. So pa našli še nekaj izvirnih prihodkov občine - tako bodo iz naslova komunalnih prispevkov za najverjetneje tri nove blokovske gradnje (gre za Mikov blok ter dva bloka v Arclinu) prejeli 146 tisoč evrov. Glavnina naložb bo namenjena gradnji vodovodov in kanalizacije, nekaj pa tudi za ureditev pločnikov. Kljub vsemu še ni jasno, ah bodo v prihodnjem letu lahko naredili dolgo obljubljeni pločnik od trgovskega centra Tuš in kmetijske zadruge do pokopališča. Od odobrenih možnosti sofinanciranja je odvisen tudi pločnik proti naselju Šmartno v Rožni dolini ter na relaciji Arclin-Ljubečna, čeprav se svetniki in župan zavedajo, da je to trenutno v občini najpomembneje.
Zaslužkarjem bodo »zakasirali«
VOJNIK, DOBRNA - Ob sprejetju proračuna svetniki ponavadi na novo določijo tudi vrednost točke za izračun in odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. Čeprav denarja v proračunu za naložbe nikoli ni dovolj, v Vojniku niso potrdili predlagane podražitve v višini 6 odstotkov, temveč zgolj za tri, na Dobrni pa bo vrednost točke zdaj znašala 4 odstotke več kot letos. Kot pravijo v Vojniku, bodo raje pripraviti predlog, kako čim bolj obdavčiti tiste lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih kupujejo »na debelo«. V sklop zaslužkarjev ne bodo šteli zazidalnih zemljišč v sklopu večjih kmetij, temveč tiste, ki so znotraj sprejetih lokacijskih načrtov. Znano je, da so celjski podjetniki v minulem letu pokupili precejšnje število gradbenih parcel, na katerih se še nič ne dogaja. Na Dobrni pri tem razmišljajo, da bi bolj »obdavčili« tiste lastnike stavb, ki so po denacionalizaciji dobil vrnjeno premoženje, a zanj zdaj ne skrbijo.	RP
ERC
Št. 102 - 27. december 2007
KRONIKA
27
Namesto na
praznovanju je v hlevu
A se kdo sploh spomni na živali, medtem ko poka s petardami?
V začetku decembra smo pisali o močnih pokih po Celju, ki naj bi bili posledica uporabe pirotehničnih izdelkov, ki so glede na vsebnost eksplozivnih snovi zelo nevarni. Še posebej, če z njimi ravnajo mlajše in neizkušene osebe. Na spletnih straneh, kar smo že pisali, smo našli nešteto posnetkov, ki kažejo mlajše, tudi mladoletne osebe, ki pokajo z nevarnimi pirotehničnimi izdelki. A videti je, da to očitno nikogar ne moti, saj nihče ne preverja avtorjev posnetkov, čeprav so ponekod napisane tudi lokacije pokanja. Očitno se bodo odgovorni, kamor spadajo tudi starši, zganili le, ko bo nevarna pirotehnika nekoga hudo poškodovala. Če bo to na posnetku dostopno na spletnih straneh, bo mogoče za koga še poučno .
Sicer pa so takšni poki v Celju slišni že ves december in se bodo kot vsako leto kljub opozorilom nadaljevali še prve dni januarja. Policisti so ob pokanju skorajda nemočni, saj morajo storilca na kraju prijeti oziroma videti, kako uporablja pirotehnične izdelke, ki so nedovoljeni. Sicer se tudi ljudje ne odločijo pogosto poklicati policijo. V eni od mestnih četrti so mladeniči minulo nedeljo pokali
kar celih 30 minut, policije pa-očitno nihče ni klical, saj je ni bilo od nikoder, čeprav bi jih brez težav lahko prijeli in »videli«.
Kaj pa živalce?
Toda poki ne motijo le ljudi, ampak tudi živali. Mnoge so namreč žrtve petard, raket in drugih pirotehničih sredstev. »Živali med pokanjem petard in raket doživljajo velik stres. Ne samo
Te dni so na terenu tudi inšpektorji, ki bodo konec januarja postregli s številom ukrepov, kar pokanja z nevarno pirotehniko in nevarnosti takšnega početja ne bo zajezilo. Žal pravega nadzora ni, na spletnih portalih in forumih posamezniki prodajajo nevarne petarde (že preden bi jih denimo v trgovini sploh kupili, saj je prodaja določenih izdelkov možna le od 19. do 31. decembra). Spet očitno nihče ne preverja, koliko so internetni prodajalci stari, čeprav je včasih v njihovih profilih na forumih vidno, da so mladoletni ...
neznosen hrup, ki ga povzročajo ta sredstva in škoduje živalim, pogoste so tudi poškodbe živali,« pravijo na veterinarski upravi.
Sosed naj bi ga s sekiro po glavi
Za smrt na Trnovem Hribu osumljen 35-letni domačin in sosed pokojnega
Kot smo že pisali, so minulo sredo popoldne v stanovanjski hiši v naselju Trnov Hrib nad Laškim našli truplo in po opravljeni sodni obdukciji in preiskavi ugotovili, da je 78-letni Karel (Drago) Koritnik umrl nasilne smrti. Že nekaj dni preden so našli njegovo truplo, naj bi se osumljeni sosed Koritnika lotil s sekiro in mu zadal hude poškodbe v predelu glave.
Osumljenega 35-letnega domačina in pokojnikovega soseda, omenjena nista bila v sorodu, naj bi policisti pred desetimi leti že obravnavali zaradi vlomov. Kot povod za umor naj bi bili, kot je pojasnil vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek, dlje časa trajajoči spori. Motiv za umor sta bila zato najverjetneje jeza in sovraštvo. Osumljeni domačin naj bi Koritniku zadal več hudih poškodb v predelu glave, ki so bile usodne. Lotil naj bi se ga s sekiro, in to vsaj tri dni preden so našli Koritnika mrtvega. Kot je znano, je bil pokojni v pogostih sporih s sosedi in svojim zdaj že pokojnim bratom, s katerim sta si delila zemljiš-
če, preden je Koritnik zaradi desetletja dolgih tožb in nastalih dolgov ostal brez hiše in zemlje in zato postal najemnik hiše in hektar velikega zemljišča. Zaradi vedno večjih in bolj vidnih razpok v steni hiše je krivil trboveljski rudnik, v katerem je bil dolga leta zaposlen. Omenjeni rudnik naj bi mu nato vzel zemljo in streho nad glavo podjetje, ki se zanj ukvarja z nepremičninami. To naj bi šele letos spomladi ob popisu nepremičnim izvedela pokojnikova hči Dragica Razpotnik, poročena le nekaj metrov stran v hiši ob cesti, ki vodi do pokojnega očeta. Z njim ni imela stikov že več kot dve desetletji, nikoli je tudi naj ne bi pretirano skrbelo zanj. »Nisem se hotela prerekati z njim, zato sem se raje umaknila in ga pustila na miru,« je dejala prejšnji četrtek. »Z vsemi se je kregal za najmanjšo malenkost, s sosedi pa še najraje zaradi zemlje,« še pove njegov zet Srečko Razpotnik. To je letos na Celjskem že tretji umor, dva sta se zgodila v družinskem krogu. ■. :>. . .
MATEJA JAZBEC
Na to, da so živali izredno vznemirjene, ko zaslišijo pokanje, nas je opozoril tudi Celjan, ki ne žeh biti javno izpostavljen. In ima prav, glđ-de na to, kako »pokači« upoštevajo predpise, se seveda upravičeno boji, da bi pokali še bolj, če bi vedeli, kdo opozarja na takšne stvari: »Na silvestrovo, ko vsi plešejo, pokajo in se imajo lepo, sem jaz v hlevu! Z živino, da jo umirjam, saj so živali preveč v stresu! Psa lahko lastnik vzame k sebi v hišo, jaz pa živine ne morem!«
»Vsem lastnikom domačih živali svetujemo, da se izogibajo krajev, ki so znani po tem, da se tam uporabljajo pirotehnična sredstva, in da živali v tem času zavarujejo s tem, da jih namestijo v no-
tranje prostore. Kajti če je žival zunaj na prostem, kaj hitro lahko bežeča in preplašena konča pod avtomobilskimi kolesi ah zbeži od doma. V stanovanju naj lastnik poišče sobo, ki je zvočno najbolj izolirana, lahko se zagrnejo zavese ali spustijo žaluzije, prižge radio in žival zamoti z igro. Najpomembnejše je, da žival med pokanjem ni sama,« svetujejo veterinarji in društva za zaščito živali. Toda kot rečeno, živine v hišo lastniki ne morejo vzeti...
Zakon o zaščiti živali v 15. členu prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali z drugimi pirotehničnimi sredstvi. Če so ta dejanja storjena naklepno in zaradi tega pride do hujše poškodbe ah dlje časa trajajočega ali ponavljajočega trpljenja ali žival zaradi takega ravnanja pogine, se šteje, da gre za sum kaznivega dejanja mučenja živali. Za takšno kaznivo dejanje je predvidena denarna kazen ali zaporna kazen do treh mesecev. Koliko in če sploh bodo inšpektorji zaznali takšnih kršitev, bomo preverili po praznikih.
SIMONA ŠOLINIČ
Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja. Če se tovrstni izdelki uporabljajo v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, je predpisana kazen od 417,29 do 1.251,88 evra. V tem razponu kaznujejo starše ali skrbnike, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki do 15. leta uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.
Povzročitelj vinjen, kolesar mrtev
V četrtek zvečer se je na Celjskem zgodila nova tragična prometna nesreča. Nekaj minut pred 18.«uro je na regionalni cesti v naselju Spodnje Grušovlje umrl 35-letni kolesar.
23-letni voznik osebnega avtomobila izZgomjega Gru-šovlja je vozil pod vplivom alkohola iz smeri Šempetra, zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča pa je trčil v 35-letnika. Ta je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. To je že 40. smrtna žrtev letos na cestah našega območja. Gre za primer nesreče, pred kakšnimi.so celjski policisti že pred decembrom veliko opozarjali. Alkohol je namreč najpogostejši vzrok za najhujše nesreče na Celjskem. Samo letos so narilreč vinjeni vozniki povzročiti več kot 30 odstotkov vseh tragičnih prometnih nesreč.
,	SŠol
HAL0113 i
O
Zlomili so mu nos
V	soboto okrog 2. ure zju- (j traj je v gostinskem lokalu v O Arji vasi prišlo do pretepa. Pet moških je pri odhodu iz (Q lokala zbilo na tla 37-letne-
ga domačina. Med pretepa- ^ njem so mu zlomili ličnico jg in nos, poškodovati naj bi mu 'g tudi oči. Po zdaj znanih po- q datkih naj bi šlo za neznane moške, ki jih policija še ni ™ prijela.
Vozil brez dovoljenja
V	petek zvečer se je v križišču Dečkove ceste in Ulice mesta Grevenbroich v Celju huje poškodoval pešec. 46-letna voznica osebnega vozila je namreč pri zavijanju levo trčila v 62-letnega moškega, ki je vozišče prečkal na prehodu za pešce. Zaradi hudih poškodb se moški zdravi v celjski bolnišnici. Dan kasneje se je nesreča zgodila tudi na regionalni cesti izven Pe-trovč. Povzročitelj je 22-let-ni voznik, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na ravnem delu ceste je vozilo zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, potem še v obcestni jarek, kjer je po več metrih drsenja obstalo obrnjeno na streho. V nesreči se je huje poškodoval 18-letni sopotnik, 22-letnik in drugi 18-letni sopotnik pa lažje.
Eksplodiralo v kleti!
V	soboto malo po 13. uri se je v Japljevi ulici v Celju zgodila huda nesreča. Para iz kotla centralnega ogrevanja je med eksplozijo hudo opekla 27-letnega stanovalca. »Poškodovani je iz kurilnice tik pred nesrečo zaznal čudne zvoke in vonj po zažgani plastiki. Ko se je približal kurilnici, je razneslo kotel centralnega ogrevanja, pri tem pa ga je para iz kotla močno opekla,« razlagajo na celjski policiji. Do eksplozije naj bi prišlo zaradi velike koncentracije pare v kotlu centralnega ogrevanja, temu pa je botroval še zaprt ventil krožnega sistema ogrevanja. Poleg hude telesne poškodbe stanovalca je eksplozija povzročila še za okoli 10 tisoč evrov škode. 27-letnika naj bi s helikopterjem prepeljali v klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Napadel policista
V četrtek so policisti na Škalski cesti v Slovenskih Konjicah ustavili voznika, ki je kršil prometne predpise. Med postopkom je 39-letni kršitelj začel žaliti policista, ga fizično napadel in ga pri tem lažje poškodoval. Policisti so kršitelja pomirili in ga privedli na policijsko postajo, kjer so z njim opravili temeljit razgovor. 39-letnika bodo tudi ovadili zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
SŠol
Št. 102 - 27. december 2007
MM
H#R#SK#P ZA LET0 2008
Kaj prinaša Jupitrovo leto posameznim znamenjem?
Jupiter je največji planet sončnega sistema in potrebuje za pot okoli Sonca ter skozi vseh dvanajst znamenj zodiaka dvanajst let.
Jupiter je tisti, ki nam da fizično moč in poudari našo in-telektualnost, pomaga nam tudi pri pridobivanju znanja. Pripomore tudi k razvoju našega
k lažjemu razumevanju kulture in običajev tujih dežel in ljudi, ki prebivajo v njih. Ljudje, pri katerih je ta planet poudarjen, pa so na splošno optimistični in razgledani, svoje misli znajo usmeriti vpozitivne tokove. Negativna stran Jupitra pa je ta, da smo takrat nagnjeni k neosnovanemu optimizmu, pretiravanju, čudaštvu, in v takih trenutkih, ko na nas deluje Jupiter v negativnem smislu, se kaj lahko podamo v hazaderske vode, včasih tudi k zapravljanju in dramatiziranju.
Ovni bodo znah biti živahni in polni optimizma, saj bodo pod vplivom Jupitra samozavestni, razgledani in veliki zanesenjaki. Ljubih bodo svobodo, vendar morajo paziti, da je ne bodo uveljavljali vse preveč sebično in pri tem zanemarjali čustvene potrebe partnerja.
V znamenju Bika bo Jupiter pokazal svojo najbolj veselo stran. S polno paro bodo ljubih življenje, uživah tako v pijači in jedači. Ravno zaradi tega bodo morah biti pozorni na temeljno Jupitrovo načelo in to je ekspanzija, ker vse te dobrote kaj lahko pripeljejo do ekspanzije njihovega trebuha, kar pa bi bilo škoda.
Dvojčki bodo intelektualno nestanovitni, omahljivi in pogosto bodo spreminjali svoja mnenja in stališča, kar jih bo oviralo pri njihovem razvoju. Ker bo njihova intelektualna energijarazpršena, njihove misli pa raztresene, se bodo morali truditi za večjo doslednost.
Jupiter bo v znamenju Raka zelo močan, saj bodo intuitivni, čustveni in sočutni, v probleme drugih se bodo vživ-ljali brez večjih težav. Pod vplivom Jupitra bodo zelo skrbni, dobrodelni in zaščitniški. Izkazovali se bodo tako na humanitarnem področju kot v osebnem življenju.
Čeprav bodo Levi radodarni in zaneseni, odlikovala jih
bosta predvsem njihova bi-strost in ambicioznost, pa jih zna njihova ekstrovertiranost skupaj z njihovo samovšečnostjo pripeljati do bahaštva in dramatiziranja. Znah pa bodo tudi druge ljudi spodbujati, da dajo vse od sebe.
Jupiter bo spodbujal splošno eksplozijo intelekta, natančno in kritično Devico pa bodo zanimale predvsem podrobnosti. Zato znajo postati negotove in prestrašene, naloge bi že rade prevzele, vendar jim bo manjkalo samozavesti in se je ne bodo lotile tako pogumno.
Tehtnice bodo sočutne, očarljive, gostoljubne in zelo darežljive. Pristno bodo prijazne in zlahka bodo pokazale svojo naklonjenost. Do življenja pa bodo znale biti nekoliko brezbrižne, zato se bo njihov moto glasil: Kar bo, pa bo.
Škorpijoni bodo odločni in imeli bodo močno voljo. Težih bodo k napredku in ne bodo zadovoljni, če ne bodo z vsem svojim srcem predani svojemu delu in karieri. Morajo pa biti previdni, ker niso polovičaiji, se kaj lahko zgodi, da bodo preveč zagnani in bodo zato tudi prehitro izgoreli.
Strelci bodo zelo močni, saj je Jupiter njihov vladar. Starejši Strelci bodo imeli odlične umske sposobnosti, medtem ko bodo mlajši bolj brezskrbni in bodo raje pohajkovali, kot se izobraževali. Čeprav bodo velikokrat tvegali, bodo vseeno zelo optimistični in zanesenjaški, kar je zelo pozitivno, predvsem dokler vse to ne preraste v pretiravanje in slepi optimizem.
Kozorogi bodo ambiciozni, odločni in se ne bodo ustrašili še tako hude odgovornosti. Sposobni bodo trdega in vztrajnega dela in imeli bodo odlično koncentracijo.
Vodnarji bodo izredno izvirni in polni domišljije. Zelo bodo človekoljubni in bodo radi pomagali ljudem v stiski. Imeli bodo močno razvit čut za pravičnost in s pogumnimi dejanji bodo znah poskrbeti, da bo pravici zadoščeno.
Ribe bodo prijazne, skrbne, sočutne in pristno prijateljske. Kot sogovorniki bodo pozorne in sposobne navezati prisrčne stike z drugimi ljud-
OVEN
V vsaki situaciji in v vsakem primeru jim bo leto 2008 prineslo srečo. Polni energije, moči in ciljev bodo v tem letu. Vse slabe stvari iz leta 2007 bodo pustili za seboj in tako lahko z optimizmom zrejo v prihodnost. V družinskem življenju prihaja pravi čas za urejanje tako starih kot novih nasprotij in zadev. V ljubezenskih zadevah pa vas čaka nov veter in nova ljubezen. Pri poslovnih zadevah in financah pa jih kljub trdemu letu čaka izboljšanje in prijetno leto. Pri zdravju naj nabirajo novih moči in včasih energično rečejo ne. Marec, maj in avgust so meseci, kijih morajo maksimalno izkoristiti, saj bodo takrat na višku svoje moči. Najslabši mesec bo oktober.
Srečne številke: 1, 15, 23, 24, 34, 40
Kamen sreče: granat jim prinaša pogum.
BIK
Jupiter jih bo podprl tako v poslovnih zadevah kot v osebnem življenju. Vzdržljivost in elan bosta njihova sopotnika skozi vse leto. Tisto, kar pa bo za njih resnično zelo pomembno, bodo izpeljali brez kompromisov - hitro in neboleče. V družinskem življenju jih čakajo prijateljsko prepričevanje in spori, v ljubezenski zvezah pa nova ljubezen ah pa nadaljevanje stare. Pri poslovnih zadevah in finančnih transakcijah jih Čaka kreativno in suvereno leto, k ciljem jih bo vodila komunikacija. Pri zdravju bodo krepki in odporni kot še nikoli doslej. Marec, avgust in maj bodo njihovi močni in uspešni meseci, oktober bo najslabši.
Srečne številke: 3, 4, 18, 23, 25, 33
Kamen sreče: rožni kamen prinaša ljubezen.
DVOJČEK
Zelo pomembno leto! Razgledali se bodo naokoli, opustili kar nekaj svojih starih navad in razvad in pri tem ugotovili, da so zelo zadovoljni s tem novim načinom življenja. S pomočjo Neptuna bodo pojačali svojo intuicijo in se bodo lahko v vsakem trenutku in času zanesli na sebe. V družinskem življenju jih čaka nov začetek, naj stojijo za svojimi željami. V ljubezni jih čaka nova ljubezen z veliko možnostjo novega skupnega začetka. Pri zdravju se bodo najbolj zaščitili s tem, če bodo poslušali svoj notranji jaz. Januar, februar, april, junij, september, december so njihovi najmočnejši in plodni meseci, avgust bo najslabši.
Srečne številke: 5, 11, 17, 18, 22, 33
Kamen sreče: gorski kristal jim bo dal jasne misli.
RAK
Pred seboj imajo resnično dobro leto! Uran bo skrbel za slučajne srečne trenutke in za izpopolnitev dolgo pričakovanih sanj. Saturn jih bo podpiral povsod, razen pri njihovih neprijetnih naklepih, zato naj bodo previdni. Njihova sreča bo nepremagljiva! V družinskih zvezah in v ljubezenskih zvezah jih čakajo romantične ure in strastne noči. Vse je mogoče. Ljubosumje bo neupravičeno! Pri poslovnih zadevah in v finančnih transakcijah bodo cilji zelo težko uresničljivi. Ne smejo pozabiti na konkurenco. Pri zdravju naj pazijo na oči in prehlade. Marec, maj, julij, avgust in oktober so njihovi najmočnejši in najboljši meseci. Najslabša bosta februar in september.
Srečne številke: 4, 7, 16, 19, 27, 29
Kamen sreče: Lunin kamen jim bo pomagal pri njihovih odločitvah.
LEV
Čestitke! Težki časi so za njimi, Saturn je izgubil svoj vpliv. Končno se bodo otresli nadležnih nalog in zaživeli tako, kot si bodo želeh. Svet jim bo ležal pred nogami in to dobesedno. V družinskem življenju romantične sprave, v ljubezenskih zvezah pa zelo strastne in romantične zveze. Pri poslovnih zadevah in finančnih transakcijah naj bodo pozorni, naj ne bodo predrzni. Mars v njihovi karti jih bo znal motivirat. Pri zdravju naj pazijo na svoje počutje, predvsem jeseni. Januar, april, junij, julij, september so njihovi meseci, zato jih morajo izkoristiti. Slaba meseca sta oktober in november.
Srečne številke: 5, 14, 27, 31, 37, 43
Kamen sreče: diamant jim bo prinašal moč.
DEVICA
Saturn je poskrbel za notranji nemir, napetosti in osebne dvome. Vse te preizkušnje so dobro prestali in suvereno nadaljujejo svojo pot. Jupiter bo poskrbel, da bodo njihovi napori poplačani. Pred njimi je razburljivo leto. V družinskih zadevah in v ljubezenskih zadevah jim bo šlo malo gori, malo doli. Čakajo pa jih prečudovite ljubezenske noči. Poslovno in finančno jih čaka trdo, ampak neverjetno uspešno leto. Odprite oči! Pri zdravju večjih problemov ni, manjše težavice pri kondiciji. Februar, maj, julij, avgust, oktober in november so uspešni meseci, ki jih morajo izkoristiti. Januar in december bosta slaba meseca.
Srečne številke: 7, 9, 18, 21, 40, 44
Kamen sreče: tigrovo oko prinaša moč.
TEHTNICA
Leto se bo začelo prijetno. Če ne bodo objestni, lahko tako tudi ostane. Jupiter jih bo opozarjal pred cilji, ki niso realni. Če pa si bodo zastavili dosegljive ćilje, jim sreča ne bo obrnila hrbta. V družinskem življenju in ljubezni naj ne izgubijo tal pod nogami! V partnerstvu bo več nesporazumov in sporov kot običajno. V poslu in finančnih zadevah naj obdržijo moč in prednost. Naj bodo pozorni, da se ne prenaglijo. V zdravju bodo dobro tako telesno kot duhovno. Moč naj poiščejo v svoji telesni kondiciji. Januar, februar, junij, september, december so zelo uspešni in močni meseci. Marec in april sta zelo slaba, zato previdnost ne bo odveč.
Srečne številke: 2,9,11,25, 26, 37
Kamen sreče: safir prinaša zvestobo.
ŠKORPIJON
Če kdo, potem so ravno škorpijoni otroci sreče v tem lem. Čestitke! Potem ko je bilo lansko leto za njih zelo naporno in utrudljivo, bodo lahko letos zadihali s polnimi pljuči. V družinskih zadevah in v lju-bezenski zvezi morajo biti potrpežljivi in velikodušni. Naj pozabijo na ljubosumje. Pri poslovnih zadevah in finančnih stvareh naj izkoristijo prave trenutke, ki se jim bodo prikazali. Če ne bo šlo, naj si vzamejo odmor. Pri zdravju naj porabijo svoje energetske rezerve. Drugače pa ne bodo imeli skrbi glede zdravja. Marec, april, avgust, oktober, november so močni in idealni meseci, zato naj jih izkoristijo. Maj in junij sta slaba meseca, zato previdnost ne bo odveč.
Srečne številke: 5, 7, 11, 19, 21, 45
Kamen sreče: oniks prinaša modrost.
STRELEC
Moč, ki so jo pridobili s težaškim delom v letu 2007, bodo lahko dobro uporabili v letošnjem letu. Saturn bo sicer še vedno imel vpliv na njih, ampak samo zato, da bo videl, če so njegova sporočila pristala na pravih tleh. Veliko možnosti bodo imeli za razreševanje nemogočih razmer v družini. Morah se bodo končno odločiti! Poslovno in tudi finančno naj pričakujejo velik korak naprej in sicer proti vrhu. Pri zdravju naj bodo pozorni na prehlade in naho-de. Potrebni bodo veliko miru! April, maj, september, november in december so njihovi meseci, močni in perspektivni, zato naj jih izkoristijo maksimalno. Julij in avgust bosta slaba meseca.
Srečne številke: 1, 8, 19, 32, 35, 39
Kamen sreče: turkizni kamen prinaša svobodno ljubezen.
KOZOROG
Vse razloge imajo za veselje, 2008 bo za njih superle-to. Če pa bodo razpolagali z zadostno mero ambicioznosti, kaj lahko postane leto 2008 eno izmed najboljših in najuspešnejših. V svoji karti imajo Saturna na dobri poziciji, ki jih bo podpiral v vsem, za kar se bodo odločili. V družinskem življenju in v ljubezni jih čaka harmoničen čas. Pokažejo naj se v najlepši luči, da so pripravljeni delati kompromise. Poslovno naj odprejo nove horizonte in korakajo istočasno na vseh novih poteh. Uspelo jim bo! Pri zdravju ni nobenih razlogov za skrb. Februar, maj juhj, oktober, november so njihovi najmočnejši meseci. September in april sta slaba meseca.
Srečne številke: 4, 14, 20, 22, 30, 40
Kamen sreče: smaragd prinaša bogastvo.
VODNAR
Novo leto, ki je pred njimi, jim bo gotovo všeč. Ni potrebno, da bi bili zadeti od zvezd, da bi lahko sledili svojim ciljem in iluzijam, tudi brez tega jim bo to uspevalo. Neptun na dobri poziciji v karti jim bo dal nujno in-ciativo, ki jo bodo potrebovali. V njihovi originalnosti pa jih tako in tako ne bo mogel nihče prekašati. V družinskem življenju in v ljubezni točno vedo, kaj si želijo. Poslovno in finančno so dovolj trmasti, da uresničijo svoje cilje. Samo paziti morajo, ker z glavo skozi zid ne gre. Januar, februar, april, september, december so najmočnejši meseci, ki jih je treba izkoristiti. Maj in oktober sta slaba meseca, previdnost!
Srečne številke: 10,12,24, 30, 31, 39
Kamen sreče: opal prinaša ideje.
RIBI
Veliki dogodki jih bodo izstrelili v orbito. Uran v njihovi karti pomeni spremembe in prenovitve v njihovem življenju. V življenje bodo vnesh več reda. Če bodo odprto delovali na spreminjanju samega sebe in svojih navad, toliko lepše, boljše in srečnejše bo njihovo življenje v letu 2008. V družinskem življenju in v ljubezni naj bodo dosledni, samo tako jih bo čakala sreča. V poslu in pri finančnih zadevah pa jim bo pomagal Jupiter, tako da ne bodo dolgo čakali na svoj uspešen met. Marec, maj, oktober, november so njihovi močni in uspešni meseci. Januar, julij in avgust bodo najslabši meseci.
Srečne številke: 3, 12, 18, 19, 27, 29
Kamen sreče: kamena strela bo povrnila voljo.
MAJDA GOLUBOVIČ
Št. 102 - 27. december 2007
Astrologinjo Majdo lahko pokličete na telefonsko številko 090 43-94.
HOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
29
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonske) številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEVI
Klasje stavi na zdrav kruh
Moja dolžnost in pravica je, da opozorim na nekatere napake v časniku Novi tednik, ki jih piše vaša novinarka Janja Intihar. V 101. številki v petek, 21. decembra, v članku Klasje stavi na zdrav kruh na 6. strani širite neresnice in netočnosti, na katere želim opozoriti.
Klasje pekarna Mlakar ne bo in ne more biti prva eko pekarna v Sloveniji, ker v tej preljubi deželici že delujejo tri eko pekarne. Ena prvih in boljših pa je Mlin, pekarna, trgovina in šola peke kruha Krejan-Levec d.o.o., Brodišče 21,1236 Trzin (info@krejan-levec.si, www.krejan-le-vec.si).
Vzemite si čas, spoštovani lokalni novinarji in povprašajte strokovnjake, ki se s temi stvarmi tudi poklicno ukvarjajo, namreč z eko-prehra-no in eko-certificiranjem, s standardi ISO-HIS 22000, in med temi je tudi naša celjska firma AGIL-International consultig. Me pa tudi zelo osebno zanima, od kod bo moje nekdanje podjetje Klasje dobilo oz. dobavljalo eko-surovine ali žita, ki jih tako vehementno obljubljajo celjskim potrošnikom.
ANTON CIZEJ, Celje
Smrtno nevarna cesta
V Novem tedniku z dne 21. decembra je novinarka Polona Mastnak zelo korektno opisala nemogoče in nevarne razmere na cesti Vojnik-Celje in sicer na odseku Škof-ja vas-Šmarjeta. K temu bi rad dodal še nekaj nerešenih problemov.
Avtobusnega postajališča pri znanem gostišču v Škof-ji vasi v smeri Celja sploh ni, tako da morajo avtobusi počakati kar na cesti, in sam sem bil priča, ko je voznik osebnega avta skoraj zbil grupo izstopajočih iz avtobusa. Je pa postajališče proti Vojniku lepo urejeno z utico, čeprav se v Vojnik vozi manj ljudi kot v Celje. Drugi problem je poplavna nevarnost ravninskega dela Škofje vasi zaradi zaraslih nabrežin Hudinje in potoka Dajnica, ki je na nekaterih mestih skoraj za vodo nepropusten. Nujno je potreben pločnik od Šmarjete do Škofje vasi, pa se zaradi nekaterih posameznikov, ki nočejo prodati zemljišča za ta pločnik, gradnja ne more začeti. Ti posamezniki bi se morali zavedati, da bodo pločnik največ uporabljali prav oni, ko bodo stopili iz svojih hiš, in bodo s tem sa-
mi bolj varni. Nemoralno je, da za dobrobit varnosti vseh zahtevajo velike odškodnine za svoje zemljišče. Če bi tako razmišljali ljudje, ki so morali svoja zemljišča odstopiti za gradnjo avtocest, bi se te s težavo gradile. To vem dobro sam, saj sem leta 1971 moral prodati 7.500 kvadratnih metrov zemljišča po sramotno nizki ceni za izgradnjo viadukta Zepi-na in se z družino preseliti iz rojstnega kraja, pa sem to storil kot mnogi drugi rad tudi zato, ker je bil to javni interes. Tega bi se morali zavedati tudi lastniki, ki nočejo prodati zemljišč za pločnik Šmarjeta-Škofja vas. Enako velja tudi za lastnike, ki ovirajo izgradnjo pločnika Škofja vas-Zado-brova.
JOŽE JURC, Škofja vas
Kdo se norčuje
iz vaščanov Glinskega - II.
Ponovno se obračam z javnim pismom na komunalno-cestnega inšpektorja Janeza Kušarja, ker se mu ni zdelo odgovoriti na moje javno pismo v Novem tedniku 12. oktobra 2007, ki sem ga napisal v imenu vaščanov Glinskega. Prav tako pa se mu ni zdelo vredno odgovoriti na moje pismo njemu z dne 15. maja.
V letu in pol inšpektorju Kušarju ni uspelo odstraniti nevarnega električnega pastirja, ki ga je čez celo vas Glinsko napeljala Irena Škorc, kljub temu, da je doslej za več medijev izjavil, da je el. pastir treba odstraniti, ker je nevaren in je postavljen že na občinskem zemljišču. Gospod Kušar, jaz in vaščani Glinskega smo upravičeno mnenja, da je to tudi korupcija, ker ne ukrepate proti Ireni Škorc, ker je uslužbenka Upravne enote Celje, ne ukrepate pa izgleda zato, ker vrana vrani ne izkljuje oči.
Novemu tedniku se za dosedanje objave v časopisu v imenu vaščanov in uporabnikov ceste Glinsko-Razgor najlepše zahvaljujem in s tem pismom zaključujem polemiko v časopisu, nadaljeval pa bom še pri drugih medijih, ki so zainteresirani za ta primer. Celotno gradivo sem poslal tudi vodji inšpekcije MO Celje g. Lesjaku in upam, da bo zadeva rešena, drugače, kot sem seznanjen, bodo vaščani vzeli pravico v svoje roke, kar bi pa bilo nesprejemljivo za pravno državo. Zadevo je treba rešiti takoj, ker količki el. pastirja ovirajo pluženje že tako ozke ceste.
JOŽE JURC, Škofja vas
PREJELI SMO
Zima prihaja -živali potrebujejo pomoč
Prihajajo mrzli zimski meseci; noči so dolge in mnoge živali trpijo, če jim človekova roka ne priskoči na pomoč. Ne zgolj dorasli ljudje, pač pa še zlasti šole, bi lahko mladino navadile, kako pomagati nemočnim živalim.
Zato nekaj nasvetov: odpovejte se zastraševanju s petardami, tudi tedaj, ko je ta surovost dovoljena. Starši: preiščite žepe, šolske torbe ... svojih otrok in odstranite petarde in eksplozivna sredstva. Ne vem, zakaj pedagogi ne smejo brskati po učenčevi torbi in žepih, čeprav sumijo na petarde?! Ne kupujte otrokom živih živali; še najmanj pa eksotičnih ah drobnih glodalcev. Žival ni igrača za otroka. T\idi podarjen pes brez poprejšnjega soglasja obdarovanca, često pristane po novem letu v azilu. Darila: zlasti kozmetika naj bo poklonjena le takšna, ki ni preizkušena na živalih. To mora obvezno pisati na embalaži. Zavajajoč je napis ali ponudba prodajalke, da je proizvod preizkušen dermatološko - seveda, preizkušen je na živalih, kar pa animali-sti odklanjamo. Obup je videti na podeželju priklenjenega psa čuvaja na prekratki verigi, brez pasje utice ob praznih posodah za hrano in brez pitne vode. Taki primeri se obravnavajo kot mučenje živali po Pravilniku o zaščiti hišnih živali (Ur.LRS št. 75 od 9/8-2005) in so kaznivi. Vsaka hiša naj ima vsaj 1-2 krmilnici za ptice na krajih, kjer mačke nimajo dostopa. Redno polnite krmil-nice z zrnjem, ne s kuhinjskimi odpadki. Mladina v šolah naj dela pri tehničnem pouku krmilnice in lojene po-gačke. Mačke, prosto živeče, zlikovci lovijo, jih zastrupljajo in ubijajo za pridobivanje mačjega krzna. Decembra, januarja, februarja je dlaka najgostejša; rešite jih s tem, da jim na hrbtu po-strižete nekaj šopov dlake, da s tem uničite kožuh. Maček bo tako neuporaben, dlaka pa mu bo preko poletja na novo zrastla. Ne kupujte mačjih odej. Ne kupujte krzna, ker je pridobljeno s trpljenjem živali - pa naj gre za gozdne živali ali farmsko gojene živali, namenjene ubijanju. Vpisujte se v društva proti mučenju živali, redno poravnavajte članarino, zavetiščem za zavržene živali pa prinašajte odeje, povodce, ovratnice za pse, hrano pa tudi še uporabna veterinarska zdravila.
Problemov je nešteto, saj jih odkrivamo vsak dan na novo, ne moremo pa rešiti vsega. Vendar pa če bo vsak uresničil vsaj enega od zgoraj navedenih, bo to že prvi korak na poti do ozavešča-nja.
LEA EVA MÜLLER, Ljubljana - Št. 102-27.
Vonj po denarju !
Zavodi in podjetja v polni ah pretežni lasti države, so bili zlasti v času vladavine LDS-a, SD-a oz. gospodov Drnovška in Ropa, tarča mnogih njihovih članov v prej omenjenih strankah. Prisesani na ta podjetja, s svojimi pretežno svetovalnimi firmami, saj za kaj bolj produktivnega niso niti usposobljeni, so jih izčrpavali, dokler ni teh povezav presekala zamenjava oblasti leta 2004. Nekateri so celo sami začeli prekinjati pogodbe. To se je dogajalo od železnic do RTV-ja. Iz tistih časov je nekako moda, da je skubljenje teh ustanov dovoljeno, saj so državne in ne oškoduješ nikogar.
Telekom je nedvomno bogato podjetje, vedelo se je, da je tam denarja »kot peč-ka«. Zaradi vonja po denarju je sledilo kup ob-tožb proti tej družbi in to za desetine milijonov evrov. Firme, kot so Vega, T2, Tuš, ene od teh so že denar oz. poravnavo dosegle, druge še morda bodo. Nekega občutka se pa ob vsem tem dogajanju ne morem znebiti, kje so režiserji ali so znotraj Telekoma, zunaj ali nekje zadaj. Poizkusite, tožite nas, denarja je dovolj! Morda pa ideja le prihaja od tožiteljev samih, da jih ta monopolist res tako zelo ovira na trgu, da bi se sploh lahko razvijah. Poslovna škoda naj bi nastala z dajanjem prednosti Siolu, tako v Novicah. Zahtevek nekoga, ki je na trgu telekomunikacij le nekaj mesecev, pa tožba za skoraj 22 milijonov evrov ni mačji kašelj, veliko težje pa je tak denar zaslužiti. Torej denar je tako rekoč na cesti le pobrati ga je treba, saj je itak od države.
In na koncu se povzpnimo še na Triglav zavarovalnico. Levici je nedvomno uspelo preprečiti vladni načrt dokaj pravične privatizacije zavarovalnice sočasno s predsedniškimi volitvami. Tu gre za približno milijardo evrov. Ob povsem legitimni domišljiji, da bo levica na prihodnjih volitvah zmagala, jim bi ta milijarda evrov padla v roke kot zrela hruška in samo to je bilo pomembno. LDS je imel že nekoč s Triglavom velike, velike načrte. Državljani (upokojenci) pa ne bodo imeli od tega nič.
MARJAN MANČEK, Celje
Kamnolomu v Veliki Pirešici
Že več kot 40 let se vozim mimo kamnoloma v smeri Velenje-Celje in nazaj. Ves čas me izjemno moti umazana cesta, ki se poleti praši, pozimi pa je »nastlana« z blatnimi oblogami, ki so nevarno spolzke, pa tudi naša vozila so med enim »mimohodom« blatna do te mere, da so nes-poznavna. Ko izstopamo iz takšnih vozil, pa si umaže-mo še obleko.
Mislim, da gre finančno gledano kamnolomu zelo dobro in da si lahko privošči december 2007 -
čiščenje cestišča vsaj vsak drugi dan (tovornjak z vodo in krtačami), ki bi sči-stil cesto 1 km proti Celju, ob samem kamnolomu in še 1 km proti gostilni Cizej -predstavljam si, da morda zvečer, ko se promet umiri. Mislim, da če bi poslovali npr. v Avstriji, se ne bi mogla dogoditi tako umazana cesta, kot jo ustvarjate vi. Znano je, da avstrijski kmetje čistijo cesto za seboj,'ko jo umažejo ob prihodu s polj, sicer so deležni zajetnih glob. Mislim, da v 21. stoletju nima nihče pravice tako onesnaževati zelo prometnih cest, ki že tako ali tako komaj požirajo vse kamione in osebne avtomobile. Pa še avtomobili, ki prevažajo vaše izdelke, so nemarno naloženi, stalno se bojim, da ne pade kakšna skala na mene, če vozim za njimi. Da ne govorim, da se s kamionov kadi in velikokrat iz njih teče tudi blatna voda.
Pa še spolzke ceste, namazane na debelo z blatnimi oblogami, nevarno ogrožajo v prometu sodelujoče.. Proti poledici smo vozniki vsaj delno zaščiteni. Ceste posipavajo, zasnežene plu-žijo, le zoper tiste, ki preko vsake mere ihažejo cestišče (kar mimogrede ni nič manj nevarno, kot če je zaleđene-lo), pa nihče ne ukrepa. Iz mojih izkušenj policiste v glavnem zanima le, če morda tistih nekaj metrov mimo gostilne Cizej pelješ res 60 km/h, ah morda kakšen km več, da lahko poberejo kazen.
Moj komentar: po ceh dolžini ceste Celje-Velenje-Ce-Ije lahko povprečno voziš med 50-60, prehitevati se ne da (če nisi divjak na cesti), neprestano je blokiran promet s cestnimi deli (pa ta se vsaj končajo), medtem ko vaša umazanija na presahne. Glede na to, da uporabniki cest v naši državi kar dobro plačujejo za uporabo le-teh ob registraciji, upravičeno pričakujemo varne, čiste ceste, nezaledenele in pluže-ne ceste.
Morda sem prva voznica, ki se je glede te pereče problematike oglasila v dnevnem časopisju, vendar enkrat se mora začeti obnašati evropsko, kajti Evropa je sedaj naša razširjena domovina.
SONJA DOBNIK, Celje
ZAHVALE, POHVALE
Zahvala z dobrimi željami!
Obstaja neskončno dolga vrsta ljudi, ki bi se jim rada zahvalila za njihovo pomoč. Moje življenje ni bilo vedno lahko. Prestala sem že več
operacij, zato bi rada izrazila svojo hvaležnost vsem zdravnikom in ostalemu osebju ortopedskega oddelka bolnišnice Celje. Prav tako bi se rada zahvalila dr. Meliti Ilič Tasič iz Zdravstvenega doma Šentjur ter medicinski sestri Fridi in pa-tronažni sestri Mojci. Prav tako so mi v pomoč moji sorodniki: brat Ludvik, svakinja Fanika in nečaka Danilo ter Štefka. Še posebej pa mi je pomagala moja draga in nepopisno dobra sestrična Majda Lavrenčič iz Celja skupaj s svojimi prijatelji. Zahvalila bi se tudi vsem mojim sosedom, bivšim sodelavcem in sošolkam. V veliko veselje mi je tudi, da se mi oglasijo vse moje nekdanje gospodinje, ki so mi nosile kosilo, da skupaj popijemo čaj. Mnogo je tudi dobrih prijateljic, ki sem jih spoznala vsakokrat, ko sem bila v bolnici. Zelo rada sem tudi v društvu Sožitje Šentjur. Z njimi bi rada sodelovala še naprej, kakor dolgo bom zmogla. Srečna sem, da še lahko kje pomagam, saj dobro vem, kako je, če si odvisen od drugih. Srečna sem, da še lahko sama opravim vse osnovne potrebe in da na svetu še obstajajo dobri ljudje. Rada bi vsem sporočila, imejte dušo in srce, saj smo vsi ljudje.
Poslala sem veselo misel tja, kjer je bila potrebna in kmalu sem začutila veselje. Sprejmem bolečino, cenim radost, obžalujem napake. Takšna sem. So lepi trenutki, ko človek želi biti prijazen do drugih ljudi. Ni važno kako, kdaj in kje se zgodi, le lepše in lažje življenje se zdi. Vse dobro in lepo vsem Ivanka želi.
IVANKA DOBERŠEK, Šentjur Krvodajalska akcija veteranov
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo-Celje je zaradi potreb po krvi sprejelo sklep, da pristopi na pomoč celjski bolnišnici.
Akcija je bila usklajena in dogovorjena skupaj s transfuzijskim oddelkom bolnišnice Celje. Glede na veliko število vabljenih članov smo upravičeno pričakovali, da se bo tej gesti odzvalo večje število članov. Na naše veliko presenečenje je bila udeležba bolj skromna, a kljub temu vsem darovalcem krvi iskrena hvala za njihov humanitarni prispevek.
Poudariti pa moram, da imamo v naših vrstah člane, ki redno darujejo to življenjsko pomembno tekočino. Na koncu še enkrat vsem darovalcem iskrena hvala za to plemenito dejanje!
FRANC ULAGA, OZWS Celje
mM
30
MUHI TE INI! If nvvl ICIIiillv
Jontez ni več trener Živexa
Klub malega nogometa Ži-vex Iz Celja je po sedmih krogih vodil na lestvici prve slovenske lige, potem pa je začel popuščati in je sedaj na četrtem mestu.
V soboto je v Izoli doživel tretji poraz, s kar 7:2, kar je še bolj načelo vzdušje v moštvu. Trener Mitja Jontez je zato ponudil odstop, predsednik kluba Andrej Štrk pa je včeraj popoldne dejal: »Imela sva dolg sestanek. Jontez ostaja v klubu. Ker načrtujemo dolgoročno strategijo kluba, bo vpleten v strokovno delo, njegova funkcija pa še ni določena. Vsekakor pa
Mitja Jontez je spomladi z novincem v prvi ligi Zivexom osvojil tretje mesto.
iščemo novega trenerja članskega moštva, ki bo predvsem razbremenil svojega predhodnika. V moštvu se je pojavilo nekaj zvezdnikov, seveda pod narekovaji. Kandidata za trenerski stolček sta dva!«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Hrvatica »Mili«, visoka 191 cm, je bila učinkovita z vseh položajev. - Št. 102 - 27. december 2007 -
Prva domača
Košarkarice Merkurja so v Celju v 9. krogu Jadranske lige premagale Jedinstvo iz Bijelega Polja s 83:64. To je njihova tretja zmaga, prva v domači dvorani.
Dolgo je bil obračun izenačen, zadnjo četrtino pa so varovanke trenerja Željka Ciglarja odigrale odlično in jo dobile s 23:8. Zelo je bila razpoložena Merkurjeva Hrvatica Milijana Evtukovič (26 točk, 18 skokov), 15-letna Nika Barič je pogumno vodila igro (v zadnji sekundi 1. polčasa pa zadela s svoje polovice), dobro je z njo sodelovala Žana Jereb, Kristina Verbole je v kriznih minutah dosegla 8 točk v nizu, Eva Komplet pa je spet dokazala, da ne zna razočarati: »Slabše smo začele, ob koncu pa je naša visoka zmaga popolnoma zaslužena. V letu 2007 smo resda izgubile boj za državni naslov, kar pa moramo čimprej pozabiti. Državno prvakinjo Kranjsko Goro smo sedaj že visoko premagale, a tako me kot one bomo formo še dvignile. Ne smemo razmišljati o zadnjih dveh visokih zmagah, temveč moramo dekleta Še bolj stopiti skupaj na parketu. Zase lahko rečem, da se zavedam vzpona, vendar me čaka še obilo dela. Želim si upravičiti zaupanje trenerja oziroma celotnega klubskega vodstva.«
12. januarja bodo Celjanke gostile Gospić. Prej bodo v domači ligi gostovale pri Ježici (pojutrišnjem), 5. in 6. januarja pa bodo v Kranjski Gori nastopile na zaključnem turnirju slovenskega pokala.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Najboljši na turnirju Sekcije parter Celje so bili (z leve) Ruslan Yankovski, Stipe Todorić, Jaka Oštir in Toni Drakšič.
Konec turnirja in konec finala: zaključni prijem slovenskega Ukrajinca nad Hrvatom.
Ukrajinsko-hrvaški finale
S srčno borbo je navdušil Jaka Oštir, dolgoletni celjski judoist, ki je tako kot Fabjan svojo športno pot začel pri JK Ivo Reya, v »pozni mladosti« pa redno vadi pri Sankakuju.
Zanimiv turnir je bilo moč spremljati v dvorani Budo-kan Fabjan na Lopati. V par-terni judo borbi so se pomerili znani tekmovalci, prvi pa je prejel 300 evrov.
To je bil Ruslan Yankovski, 35-letni Ukrajinec, ki si je družino ustvaril v Slovenj Gradcu. V finalu je ugnal 30-letnega Hrvata iz Velike Gorice Stipeta Todoriča.
»Jaka, Jakaaa, Toni, Toniii!«
150 gledalcev je pesti najbolj stiskalo za domača predstavnika, celo 46-letnega Jako Oštirja, in Tonija Drak-šiča, ki sta si delila tretje mesto, potem ko sta se srčno borila v polfinalih. Parterna borba je zelo priljubljena denimo v Braziliji, meti se ne točkujejo, boj se odvija do končnega prijema. Na prvi celjski tekmi je sodelovalo 14 borcev, najboljši med njimi je bil član Judo kluba Koroška: »Fabjan
je najboljši slovenski trener z največjimi uspehi in ni razloga, da se njegovega turnirja ne bi udeležili odlični tekmovalci od drugod. Prikazali smo, kako je lahko judo zanimiv tudi na malce drugačen način.«
Pri organizaciji so vneto sodelovale olimpijke Urška Žolnir, Petra Nareks in Lucija Polavder, nad vsem je bdel seveda Marjan Fabjan: »Zmaga je po kakovostni finalni borbi odšla v prave roke. Povabili smo predstavnike juda, rokoborbe, samba, ju-jitsa. Toni Drakšič je kondicijsko zelo dobro pripravljen, sposoben premagovanja tudi mnogo težjih tekmecev od sebe. Janko Oštir je iz moje, takoimenovane >rostfraj< generacije. Dokazal je, da še ni za v staro šaro. Dober obisk me je celo šokiral, zato bomo naslednje leto privabili še več tujcev.« Svoje judoist(k)e bo do zadnjega letošnjega dneva pripravljal v Italiji. »Za silve-strovo bodo prosti, potem pa se začenjamo pripravljati za olimpijske igre. Vozovnici za Peking že imata Urška in Roki Drakšič, blizu nje je Lucija, Petra se bo morala še potruditi, presenetiti sta sposobni tudi Vesna Džukič in Regina Jerneje.«
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
»S skoki nisem zadovoljen!«
Zadnja letošnja tekma za svetovni pokal v deskanju na snegu je bila za slovensko ekipo v skokih prostega sloga najuspešnejša. Celjan Matevž Petek je znova stopil na stopničke, osvojil je tretje mesto.
V dopoldanskih kvalifikacijah je bil četrti, Preddvorčan Bizjak pa mesto pred njim. V malem finalu je nato Petek pred 10 tisoč gledalci ugnal Gorenjca in dejal: »Z uvrstitvijo sem zadovoljen, s prikazanimi skoki pa ne. Razmere za deskanje v zaključnem delu tekme so bile zelo slabe, temu primerni pa tudi prikazani skoki.« Prvič v tej sezoni si zmage ni priskakal Finec, saj je bil v velikem finalu od Janneja Korpija uspešnejši Avstrijec Stefan Gimpl. Naslednja tekma svetovnega pokala bo že 5. januarja v Gradcu. DŠ
ifiM'f,	-Säl^-mmwslslil
Celjski deskar nad Sofijo, ko si je na svoji 46. tekmi v svetovnem pokalu priskakal osmo uvrstitev na zmagovalni oder.

NOVI TEDNIK
ŠPORT
31
Presenetljiv poraz Laščanov
Roka se je zatresla Anteju Mašiću - Šentjurčani s Ponikve nazaj v Hruševee -Hopsi in Elektra na Primorsko
Čeprav večina ljudi počiva med božično-novoletni-mi prazniki, pa to ne velja za košarkarske kolektive v ligi UPC Telemach, kajti igrajo vseskozi in celo pospešeno v svojem prvenstvu.
V12. krogu sta od petih moštev s Celjskega zmagali do tega kroga najslabši moštvi, Alpos in Rogla. Tako sta se enakovredno vključili v boj za prvih sedem mest, ki vodijo v drugem delu sezone v ligo za prvaka.
V finišu do nepričakovanega poraza
Laščani so gostili Koper in doživeli nepričakovan poraz, drugi doma (boljša je bila že Krka), ki jim je prav gotovo vsaj delno pokvaril božične praznike. Sam poraz za razvrstitev na lestvici ne pomeni ničesar, pomeni pa precej v psihološkem smislu ekipe in nenazadnje vseh v klubu. Obenem je samo še poglobil razmišljanje boljših poznavalcev košarke, da Zlatorog zaenkrat nima ekipe, ki bi se bila sposobna v tej sezoni vrniti v mednarodno regionalno (NLB) ligo in da bo potrebno moštvo okrepiti, če želi doseči cilj. Proti Kopru so Laščani sicer odigrali solidnih 30 minut, a so vse zapravili v zadnji četrtini, ko so dosegli vsega sedem točk, kar je kar manjša sramota. V finišu so kljub temu imeli priložnost za zmago (ah podaljšek), a je Ante Mašič dve sekundi pred koncem zgrešil oba
prosta meta in zmaga je odšla na Obalo. Pri pivovarjih je sicer šest igralcev doseglo deset ah več točk, a nihče ni izstopal in si nihče niti ne zasluži pohvale.
Ponikva je bila srečna
Zaradi zasedenosti dvorane Hruševee so Šentjurčani gostili moštvo Kraškega zidarja na Ponikvi, v novi, zelo lepi dvorani, ki se je izkazala za srečen kraj za ekipo Matjaža Čuje-ša. Ta je za Sežance pripravil odlično taktiko, mladi Luka La-pornik (9 točk) je tako še posebej v obrambi, pa tudi v napadu nadigral prvega strelca lige Mira Juriča (12, v 2. polčasu le 2 točki), celotno moštvo Alposa pa je delovalo izredno homogeno. Ključna razlika je prišla ob koncu tretje in začetku zadnje četrtine. Najprej je potegnil odlični Milan Se-bič (14, 7 skokov, 5 blokad), nadaljeval v zadnjih krogih prvi mož Alposa Urban Palčnik (15,12), svoje pa so dodali še Ervin Dragšič (18, 16 v nadaljevanju), Primož Kobale (14) in Srboljub Nedeljkovič (16, 6) za četrto zmago v sezoni, zmago, ki dviguje samozavest pred odločilnim delom za preboj med sedmerico. S prostimi meti do zmage
Rogla je v Zagorje odpotovala brez Jureta Broliha in Boštjana Sivke, kljub temu pa se je vesela vrnila iz Zasavja. Če-
Igralec kroga jo bil po našem izboru Milan Sebič (z žogo), v ozadju akcijo spremlja njegov soigralec Urban Palčnik, osmoljenec zadnjega kroga pa je bil Ante Mašič (ob Sebiču v belem dresu), ki ni izkoristil niti enega od zadnjih dveh prostih metov v Treh lilijah.
prav so v vrstah Zagorja glasno napovedovali zmago, pa to ni zmedlo Zrečanov, ki so vodili od začetka do konca. Tri minute pred koncem je bilo še+10 za Zrečane, a so se nato domači nevarno približali na samo točko zaostanka. V samem finišu pa sta Miloš Šporar (13) in Aljoša Remus (8) mirno zadevala proste mete za veliko zmago, drugo zapored ekipe trenerja Slobodana Beniča. Sicer pa je bil znova prvi mož Rogle z dvojnim dvojčkom (20+11) Igor Jokič, za odlično obrambo pa si pohvale zaslužijo prav vsi zreški igralci.
Urlalo je manjkalo
Elektra Esotech je bila zelo blizu zmage v Škofji Loki, a je na koncu, tudi zaradi stvari, na katere nimajo igralci in trenerji vpliva, sklonjenih glav zapustila Gorenjsko. V srečanju, polnem preobratov, sta se ekipi menjavali v vodstvu, ki je bilo najvišje šest točk za ene ali druge. Šoštanjčani so nazadnje vodili s 70:64, dobre tri minute pred koncem pa je bilo 72:72. Nato sta prišli sporni odločitvi sodnikov, domači so pobegnili na 79:76 in prednost zadržali do konca. Aleš Kune (17) in Ivan Šimunič (16) sta bila prva moža »električarjev«, pri katerih so tokrat slabše kot znajo odigrali zunanji igralci.
Hopsi zelo blizu presenečenja
Polzelani so gostili ekipo Krke in doživeli, lahko rečemo, pričakovan poraz, a kaj kmalu bi lahko bilo obratno. Moštvo Hopsov je namreč odigralo odlično proti favoritom in tudi dobilo polčas za 11 točk. V nadaljevanju je Krko reševal veteran Davor Marcelič (25), ki je bil (pre)velika enigma za obrambo polzelske ekipe. No, kljub njegovi sijajni igri je bilo vse odprto do samega konca, saj so se Hopsi približali dve minuti pred koncem na 86:87, a so gostje ohranili mirno kri in dosegli pričakovano zmago. So pa na Polzeli bih še kako jezni na sodniško trojko, ki je v tretji četrtini zelo pomagala gostom, da so se vrnili v igro, dodobra pa tudi razjezila prav vse v dvorani. Pri Polzelanih je bil prvi mož Jasmin Čatovič (21,4 trojke), po daljšem, kriznem obdobju pa se je izkazal tudi Vladimir Rizman (12) s kar osmimi asistencami.
Sobotni prednovoletni
krog
A moštva še niso zaključila za letos, kajti v soboto jih čaka še 13. krog prvenstva, zadnji v tem koledarskem letu. Komu in kako bo naklonjen dedek
Mraz bomo videli pojutrišnjem, še kako pa bodo pomembna srečanja štirih naših moštev, ki se borijo za sedmo mesto na tabeli. Šentjurčani čakajo doma neugodno ekipo Mercatorja, ki je dve zmagi in dve mesti pred njimi. Alpos se vrača v Hruševee, igra in zmaga proti Kraškemu zidarju pa sta vrnili samozavest v ekipo. Rogla čaka Helios iz Domžal, proti kateremu nima realnih možnosti, verjetno pa bodo v Zrečah mislili samo na to, kako čimprej vrniti poškodovane igralce oziroma upali, da ne bo prišlo do kakšne nove poškodbe. Laščani imajo popravni izpit proti Slovanu na Kodeljevem. V prvem srečanju so pivovarji slavili zmago, zato bo Slovan vsekakor želel oddolžitev za tisti poraz, a trenerju Damjanu No-vakoviču in igralcem ne preostane drugega, kot da skušajo z zmago izprati grenak okus poraza proti Kopru. Polzelani potujejo v Sežano, kjer nikakor niso brez možnosti, še posebej če bodo znah psihološko vzdržati (ne) namerne napake sod-
VIKEND POD KOŠI
Sobota, 29. 12.
Liga UPC Telemach, 13.
krog, Šentjur: Alpos - Mercator TCG, Sežana: Kraški zidar - Hopsi, Zreče: Rogla - Helios, Ljubljana: Geoplin Slovan -Zlatorog, Luka Koper - Elektra Esotech (vse 19).
1. B SL, 12. krog, Rogaška -Gradišče (19).
1. SL (ž), 10. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur Celje (18).
PANORAMA
ROKOMET
16. krog 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Knauf Insulation 36:26 (18:11): Kozlina 9, Suli-č, Kos 5, Kokšarov, Gorenšek, Trivundža, Špiler 3, Gregore, Ga-jič 2, Stojanovič 1; Dolinar 11, Dolenec, Rebič 4, Bajram 3, Ke-še 2, Sokolov, Galof 1, Gorenje -Rudar 44:22 (24:10); Rezniček 7, Blaževič, Golčar 6, Dobelšek, Vukovič, Sovič 5, Sirk 4, Kavaš, Mlakar, Gautschi 2; Repar 7, Šantl 6, Habjan 3, Povh 2, Pra-šnikar, Kuder, Nahtigal, Verde-nik 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 30, Cimos Koper 26, Gorenje 25, Gold Club, Trimo 22, Ormož 17, Prevent, Knauf Insulation 11, Slovan 10, Rudar 9, Sviš 7, Nova Gorica 2.
NOGOMET
12. krog 1. SLMN: Izola -Živex 7:2 (2:1); Franetič (16), Novak (20, 35), Hrvatin (fS), Komprej (26), Meš (28, 31);
Kola, i,,	;j.i
Wvec-JWmi Press Brfm&<F (3:2); Kosernik (12), Hrova-tič (17, 10-m, 19. 10-m, 27, 39), Poredski (31), Bračun (33), Mordej (40); Todič (4), Korada (10), Kurič (28), Mir-kovič (38). Vrstni red: Svea 27, Gorica 25, Puntar 22, Ži-vex 19, Dobovec, Ajdovščina
17,	Izola 16, Tomi Press Bronx 13, Sevnica 12, Sodražica 1.
KOŠARKA
12. krog 1. SL: Hopsi - Krka 92:97; Čatovič 21, Rituper 16, Lorbek 15, Rizman 12, Jovanovič 11, Podvršnik 8, Breže 6, Kobale 3; Sorrentine, Marceli-č 25, Balažič 14, Alpos Šentjur
-	Kraški zidar 88:77; Dragšič
18,	Nedeljkovič 16, Palčnik 15 Sebič, Kobale 14, Upornik 9, Misirača 2; Rozman 26, Vujo-vič 13, Zlatorog - Koper 79:80; Mali 13, Jelesijevič, Harris 11, Nuhanovič, Mašič, Strnad 10, Maček 8, Smajlovič 3; Panič 23, Čmer 14, Zagorje - Rogla 71:74; Bajramlič 12, Bjelica, Dimnik 11; Jokič 20, Šporar 13, Škornik 11, Remus, I. Petrovič, Horvat 8, P. Brolih 6, TCG Mercator - Elektra 82:78; Finžgar 24, Skok 23; Kune 17, Šimunič 16, Bubnič 12, Jeršin 11, Vrečko 10, Vidovič 9, Dobovičnik 3. Vrstni red: Krka 23, Helios, Zlatorog 21, Koper 20, Geoplin Slovan, Mercator 18, Elektra 17, Hopsi, Alpos Šentjur, Rogla 16,' Kraški zidar 14, Zagorje 13.
11. krog 1. B SL: Celjski KK
-	Rogaška 70:86; Zdovc, Ter-žan 17, Sotošek 12, Ambrož 10, Grilanc 6, Škorc, Matev-žič 4; Petranovič 38, Pešič 13, Markovinovič 10, Pale - Ko-
	 Št. 101 - 21.	december 2007 
sovec .Ravnikar 9, Brčina 4, SwHč 2, Ivanuša 1, Konjice -- Postojnska jama 61:79; Ribič " 25, T. Kebhč 18, Ravnihar 9, Gačnik 5, M. Keblič, Goleš 2; Klepo, 1\irk 18. Vrstni red: Postojnska jama 21, Parklji, Nova Gorica, Gradišče, Hrastnik 20, Rogaška, Radenska Creativ 17, Janče, Konjice, Celjski KK 16, Rudar, Litija, Triglav 15, Medvode 12.
11. krog 2. SL - vzhod: Terme Olimia - Ruše 83:95, Nazarje - Ježica 54:81, Maribor -Pakman Celje 82:75. Vrstni red: Casino Maribor 22, Maribor 19, Ježica, Ilirija, Grosuplje, Union Olimpija mlajši 18, Pakman Celje, Calcit Mavrica 16, Terme Olimia 15, Ruše, Nazarje 13, Lastovka 12.
9. krog 1. SL (ž): Konjice -Ježica 72:60; Klančnik 22, N. Kvas 18, Šrot 12, Prša 10, Ja-vornik 8, U. Kvas 2; Trebeč 22, Berdajs 14, Citycenter - Neso Ihke 72:77; Božič 18, Baloh 16, Serdar 15, Pliberšek 10, Basta-šič 9, Knez 3, Lesjak 1; Humphrey 23, Brown 18. Vrstni red: Kranjska Gora 17, Merkur Celje 16, Neso Ihke 15, Odeja, Konjice 14, AJM 13, Ježica 12, Domžale, Citycenter 11, Triglav, Črnomelj 9.
9. krog lige NLB (ž): Merkur Celje - Jedinstvo 83:64; Evtoukhovitch 26, Barič 18, Komplet 16, Verbole 8, Blake 7, Jereb 5, Kerin 3; Bigovič 20, Knežević 14, Maksimovi-č 12. Vrstni red: Budućnost, Šibenik 17, Gospić 16, Ragusa, Mladi krajišnik 15, Crvena zvezda; Medveščak 13, Merkur Celje, Jedinstvo 12, Vojvodina 11. (KM)

Povprečje Igorja Jokiča na štirih tekmah za Roglo je 21 točk.
nikov, ki se na njihovo škodo kar vrstijo. Elektra gre še malo dlje, na vroč parket v Koper, v svojem tretjem zaporednem gostovanju ob koncu leta. Čaka jih vse bolj uigrana in tudi razigrana vrsta Predraga Milovi-ća, a zmaga ni nemogoča misija za ekipo Ivana Stanišaka.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Peterka 12. kroga: Palčnik, Sebič (Alpos), Jokič (Rogla), Čatovič (Hopsi), Kune (Elektra Esotech).
Igralec 12. kroga: Milan Sebič (Alpos Šentjur).
32
INFORMACIJE
NOVi TEDNIK
□ DRI TELEFDN
Kdaj v pokoj?
Bralca zanima, ali velja za moške upokojitev pri 58 letih oziroma pri 63 letih, saj sliši nasprotujoče si podatke. Prav tako želi izvedeti, kdaj bo lahko sam odšel v pokoj, pri čemer je navedel nekaj podatkov za izračun.
Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odgovarja: »Za priznanje pravice do starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni tako pogoji starosti kot tudi pokojninske dobe. Po veljavni zakonodaji pridobi moški pravico do starostne pokojnine: 1. z dopolnitvijo starosti 58 let in 40 let pokojninske dobe, 2. dopolnitvijo starosti 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
3. z dopolnitvijo starosti 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Zavarovanec, ki nima dopolnjenih 40 let delovne dobe, dopolnil pa je 40 let pokojninske dobe, v katero se poleg delovne dobe šteje tudi dodana doba in dokupljena doba (in pridobi pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti, ki znaša v letu 2007 62 let, v letu 2008 62 let in 6 mesecev, od leta 2009 dalje pa 63 let), se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, zniža za vsak mesec starosti, ki mu manjka do dopolnjene polne starosti na sledeč način. Tako velja pri starosti 58 let odstotek zmanjšanja na mesec 0,30, pri 59 letih 0,25, pri 60 letih 0,20, pri 61 letih 0,15, pri 62 letih 0,10 ter pri starosti 63 let 0,0 odstotka. Znižanje starostne pokojnine na tej podlagi je trajno.«
Iz zavoda prav tako odgovarjajo, da na podlagi bral-čevih podatkov ni mogoče izvesti informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino, saj ni navedel vseh potrebnih podatkov. Svetujejo mu, da pri najbližji območ-
ni enoti zavoda vloži zahtevo za predhodno pisno informacijo o datumu izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, na podlagi katere bo izveden izračun. Informativni datum izpolnitve pogojev do starostne upokojitve je mogoče izračunati tudi na spletni strani zavoda www.zpiz.si - Informativni izračun.
Odvetnikova odsotnost
Bralka se pritožuje, da je bila obravnava njene tožbe na sodišču preložena v dveh letih že trikrat. Vsakič je bila preložena zaradi odsotnosti odvetnika tožene stranke, to pa se je po njenem mnenju zgodilo zaradi odvetnikovega namernega zavlačevanja postopka. Pri vsem jo zanima, ali obstaja kakšna zakonska ali druga zakonita možnost, da bi bil odvetnik za-
radi takšnega izmikanja kaznovan.
Mojca Hardi, vodja službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu za pravosodje, odgovarja: »V vsakem postopku, ki se vodi na sodišču, je osrednja oseba sodnik (senat oziroma predsednik senata), ki odloča o vseh postopkovnih, na koncu pa tudi vsebinskih vprašanjih. Odvetnik je le zastopnik stranke, ki v ničemer ne odloča - le predlaga. Vsak odvetnik je dolžan zastopati izključno interese svoje stranke. Pri tem je dolžan uporabiti vsa zakonita sredstva in načine, za katere meni, da bi njegovi stranki lahko koristih. Stranka torej ne more ukrepati zoper odvetnika nasprotne stranke, ker ima v vsakem konkretnem postopku enake predla-galne pravice kot nasprotna stranka - torej ima enake možnosti, ki jih mora uporabiti v konkretnem postopku.«
BRANE JERANKO
Izid žrebanja nagradne križanke RK CPL
Objavljamo izid žrebanja križanke Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ki je izšla 14. decembra v številki 99.
Vodoravno: PLANET, KAS, KRINOLINA, RELATIVIST, PRENOČITEV, RIGEL, ČIPKA, LACAN, BAGA, AKE, ILIR, ET, AVI, ETE, AL, ZRNOVEC, ATI, VID, TERICA, IDI, TAKTIK, ANIS, KAKI, PRVA, MO, MAK, SLAVKO, LOJK, ELDA, LAVA, ŠAH, IKE, LAS, NAREK, STARINA, SRAKA, ČVEKANJE, ORATEV, CIPA, LEA, ADOR, KOLEDAR, KOZINA, REALKA, GRADAŠE, VODMAT, VIKEND, ALABAMA, FILIPINKA, REAGAN, ŠIR, ZADAR, IBITOL,
Spar, kanu, ilka, elan, rš, oc, ekolog, piment,
LOKAR, KAABA, AŽ, LOG, EROT, ACETON, KRAJA, ENAČAJ, RVAČ, MASER, OV, LIVAR, SMARAGD, LOVNICA, CIN, ER, TAVERNA, NEVOLJA, ELA, KRTINA, LEPILO, AKTIVIST, IMENSTVO, GN, KIVI, COLA, ARKIN, URAN, AUOŠA REZAR, DRAGAN, PAS, OMAMA, TOMIST, AE, ČUDO, LK, GAJIČ, PANK, VAGONET, MAKI, VIERI, TIA, DEBATA, GU, KRIZA, KREHAČ, RZ, KIM, ANTON, AMA, OKLEP, ROTO, LEADER, PAR, ONEK, ARNOL, NANAK, ILI, AMONIT, NIZINA, VALAT, LEVI, ILIN, ETIN, VAŠKO, NORICA, JS, DREVORED, CECA, MENA, ARTA, KABINA, MET, ATOL, ACO, ACA, ARA, DAVID, GO, ŠPILER, LD, EHO, JAIR, TASMANCI, ANTE, GEN, NO, TVER, KSILOLIT, ATLAS, NA.
Geslo: Srečno in zmag polno leto 2008.
1.	nagrado, 2-krat šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1,1-krat šestorček piva Bandidos Ice, 1-krat šestorček piva Bandidos Power ter majico Pivovarne Laško, prejme Drago Pekovšak, Dol 14, 3240 Šmarje pri Jelšah.
2.	nagrado, 1-krat šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1, 1-krat šestorček piva Bandidos Ice in majico Pivovarne Laško, prejme Darinka Kobale, Bezenškova 18, 3000 Celje.
3.	nagrado, 1-krat Šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1 in majico Pivovarne Laško, prejme Vincenc Lvenč-nik, Dramlje 50, 3222 Dramlje.
PORTRET TEDNA SAŠA BAKARIĆ
Arena/ zuiagovnlcev-
#13
mmm
: KARIERA
Začetki
Prvi dotiki z žogo so se začelipri 6fetih. Navdušil me je aö, ka pa sem začel tesno trenirati, me je podpiralo ožje sorodstvo m prijatelji.
Klubi do sedaj
NK Rogatec. NK MIK (M Celje
Naj gol
Gol pri mladincih s škarjicami ter prvi gol za dane proti Velenju
Naj veselje
Zmaga v polfmalu Pokala Hervis proti Mariboru Naj žalost
Poraz v finalu pokala Hervis prdti Kopru po enajstmetrovkah
		rn—
Uspehi		Stanovanje
Nastopi za slovensko reprezentanco, podpis		Ko sem začet hoditi v srednjo šolo, sem se iz Rogatca
profesionalne pogodbe		preselil v Dijaški dom Celje; Preden sem dobil
		stanovanje, mi je na pomoč priskočil takrat soigralec
Nastopi		Danijel Breztč in sem stanoval pri njem. Sedaj že eno leto
	M	živim s punco v podnajemniškem stanovanju vCeiju;
32 nastopov in 4 zadetki	S	
	;f	Hobiji
Želje		fitnes, tek, biljard, bowling
Postati državni prvak in zaigrati kakšno minuto več v		ljubezen
prvi ligi.		Punca Brigita
Publika		Glasba, film
Vsekakor je lažje igrati, če te puMika spodbuja. Upam,		Poslušam vse vrste glasbe, od filmov pa najraje gledam
: da bodo rezultati v nadaljevanju sezone.boljši in iJa bo		grozljivke.
publika številčnejša in bolj zadovoljna.		Prosti čas
		Playstation 3, psp, računalnik, sprehodi s punco,
		druženje s prijatelji
		A- 8B?2Hä2S litlSISM^ ■ ■ AroiA TMtagoimlcev
TO
St. 102 - 27. december 2007
I GA BERETE
33
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
A že? Srečno 200S!
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Z ušesi po zemljevidu - Češka, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 •Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jagoda, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Murski val)
PONEDELJEK. 31. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 SILVESTRSKI PROGRAM RADIA CEUE - gostiteljica Tanja Seme
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val)
Kako dolge so včasih minute, ure, ko nekaj čakamo ... Toda tiste minute, ure in dnevi, ki jih preživimo s svojimi najdražjimi, minevajo tako hitro. In ko se ozremo nazaj, se sprašujemo, le kam je šlo to leto? Morda tudi vi delate obračune, kaj vse ste štorih v iztekajočem letu, in se čudite sami sebi, če je to sploh mogoče? Načrtujete, si želite, kaj vse naj vam prinese leto 2008? Ja, tudi mi imamo velike in male želje, predvsem pa si želimo, da bi ustvarjali program po vaših željah ter bi Radio Celje tudi v prihodnje ostal prijatelj, ki mu lahko zaupate. Tudi na najdaljšo noč v letu bomo z vami. Obljubljamo veliko zabave, glasbenih želja, nagrad in seveda skupno odštevanje, nato pa pok šampanjca in rekli bomo »tak se trinka«.
Novoletno zabavo smo si pripravili tudi v uredništvo
Novega tednika in Radia Celje. Takole smo ujeli naše- Mojca Knez in Andrej Krajne sta bila zelo sladkosne-ga tehnika Mitjo Miklavca in voditeljico Nino Pader, da. Slaščice so se kar topile v njunih ustih in prisluži-
ki je presenetila z novo pričesko.
la sta si še posebno slaščico - jagodno kupo.
SREDA, 2. Januar
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, .17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Nexys, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugaČ s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka - izbiramo dogodek leta, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja, 23.00 Reggae moment, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anže-jem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
k&vTI			MM	il
				' 1 m
	mri	(P S	|RI	k^SI
	C^i- -		■J? Smm ILt ■	
Na novoletni zabavi Novega tednika in Radia Celje smo v fotografski objektiv ujeli Slavico Padežnik, Janjo Intihar, Gregorja Katiča in Roberta Törnarja.
WWWi
7.	WHATG0ESAR0UNDC0MES AROUND-JUSTINT1MBERLAKE
8.	PURE INTUmON - SHAKIRA
9.	BLEEDING LOVE-If ONA LEWIS
10.	IWANNA HAVE YOUR BABIES-NATASHA BEDING FIELD
11.	GRACE KELLY-MIKA
12.	REALGIRL-MUTYABUENA
13.	WAKEUP VALL- MAROON 5
14.	APOLOGIZE -
TIMBALAND FEAT. ONE REPUBUC
15.	SHAME ON YOU-ANDREA CORR
16.	STARZINTHEIR EYES-JUST JACK
17.	P.DA-JOHN LEGEND
18.	NEW SHOES- PAOLO NUTINI
19.	LUCKYDAY-SASHA
20.	CANDY MAN - CHRISTINA AGUILERA DOMAČA LESTVICA
1.	MOJA-TOŠEPROESKI
2.	OBLAKZADVA-TABU
3.	MALE ROKE - SIDDHARTA& DAN D
ŠANKROCKFEAT.AKI RAHIMOVSKI
5.	AVEŠ-ALYA
6.	SOBA 102-JANPLESTENJAK FEAT. LARA
7.	ELEMENT L-NUDE
8.	ZARADI UPANJA-NEISHA
9.	DISCO DELUXE - SIDDHARTA
10.	B0SSA NOGA-KINGSTON
11.	Z GORIČKEGA V PIRAN -VLADO KRESUN
12.	UPAMDAZAVEDNO-DA PHENOMENA
13.	SANJ/UVA-NINA
14.	UJETI SVET - TINKARA KOVAČ
15.	IZOČIVOČI-CARPEDIEM
16.	HOČEM NAPREJ - NINA PUŠLAR
17.	ČAS JE - LEEL00JAMAIS
18.	BAILA. BAIL BAI LA - MANCA ŠPIK
19.	SAMO DATI MAŠ MENE RADA -JANPLESTENJAK
20.	UUBI ME (BREZ MILOSTT)-STERE0T1PI
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	BOŽIČNI ČAS -
ANS. SIMONA GAJŠKA
2.	KARAVNKE-ANS.MIKOLA
3.	SPOMINI BOLIJO -JANI IN FRANCI PIRŠ
PREDLOG ZA LESTVICO:
ZASILVESTROVO-T'PRAVI MUZIKANTJE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NONA SINJORINA-MODRI VAL
2.	V PLANINAH RASTE ROŽA -IGOR IN ZLATI ZVOKI
3.	PRIMORCI-MALIBU
4.	MENI JE L£ ZA LJUBEZEN -ANS. BITENC
5.	ABRAHAM - DRUŽINA FERME
Najodmevnejši dogodki minulega leta
V četrtek, 3. januarja, boste namesto Odmevu lahko prisluhnili oddaji Od petka do petka. Spomnili se bomo vseh pomembnejših svetovnih, slovenskih in lokalnih dogodkov, pri čemer bomo tudi tokrat, s pomočjo poslušalk in poslušalcev, izbrali najodmevnejše dogodke v minulem letu. Ne zamudite oddaje, v kateri ne bo manjkalo tudi nagrad. Oddajo pripravlja Bojana Avguštinčič.
oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
com
St. 102 - 27. december 2007
roc
34
•VETI
HOV! TEDNIK
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 0901424 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
siliti in zanje čas še ni primeren. Zaradi strogega vpliva Saturna v Devici lahko za-padete v spore, ki so lahko dolgotrajni in jih je le težko popraviti. Dan je primeren za načrtovanje delovnih opravil in seveda za reševanje zadev iz druge polovice decembra. Počutje bo zaradi Lune v Tehtnici izredno zračno obarvano. Energija se bo koncentrirala zlasti na komunikacijo, zanimalo vas bo veliko različnih stvari. Paziti morate, da ne pride do kakšnega nepričakovanega izbruha.
Sreda, 2. januar: Luna ponoči preide v Škorpijona, zato boste nemirni in polni pričakovanj za nove aktivnosti. V sebi boste občutili potrebo, da vse dobro pripravite, obremenjevali se boste, češ da se lahko izmuzne kakšna malenkost. Zaradi opozicije Marsa in Plutona bodo odločitve tega dne usodno obarvane. Na nekatere ne boste imeli vpliva, ampak se bodo dogajale kar spontano. Da pa boste razumeli, kaj doživljate, morate intuitivno zaznavati, kaj določene situacije prinašajo in katerih lekcij se morate naučiti. Vsakogar, ki stoji na nek način na nepravi poti, planet Pluton nasilno usmerja. To pa so zelo boleče in lahko tragične lekcije. Klub vsem vplivom, bo prevladal optimizem in dobra volja, zato bo zadnji praznični dan minil vzpodbudno.
Četrtek, 3. januar: Prvi delovni dan v letu 2008 bo pod vplivom dobrodejnih energij, zato ga boste preživeli sproščeno. V mislih boste načrtovali vse spremembe v prihajajočem letu, marsikomu bo dan minil hitro, lahko pa boste imeh občutek, da niste naredili nič koristnega. Marsikaj lahko naredite ah rečete nezavedno, tako da presenetite še sami sebe. Zelo močno bo namreč izpostavljena intuitivna energija zaradi vpliva Lune v Škorpijonu. V določenih trenutkih ste lahko zelo ranljivi. Dan bo primeren za druženje, prijetno komunikacijo, zvečer lahko pride do sprememb v čustvenih odnosih, v drugačni preobleki, bolj sproščeni in spontani.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Petek, 28. december: Luna že zgodaj zjutraj prestopi v Devico in je ta dan v skladnih položajih z ostalimi planeti. Vehko boste naredili, prav nobena malenkost vam ne bo ušla. Kaže se več krajših poti, drobnih opravkov, tudi srečanj, skratka - pester in aktiven dan je pred vami.
Sobota, 29. december: Tudi to bo dan urejanja zaostalih zadev, odličen za nakupe, srečanja in urejanje ostalega. Trigon Lune z Merkurjem bo omogočal odlično komunikacijo, z lahkoto se boste dogovarjali in urejali vse potrebno. Še posebej bleščeč bo nastop Kozorogov, Devic in Bikov. Dopoldne bo Luna v opoziciji z Uranom, kar lahko predstavlja kakšno spremembo ali nepričakovano situacijo. Ker bo notranji nemir povečan, bodite previdnejši, tudi v prometu.
Nedelja, 30. december: Dopoldne bo Luna v kvadratu s Plutonom, vendar tudi sekstilu z Venero ter trigo-nu s Saturnom. Mogoče vam bo kakšna malenkost zamajala zaupanje, a se boste vseeno odhčno znašli. Čudovit dan za sproščen klepet, srečanja z različnimi ljudmi, krajše poti in sprostitev. Luna prestopa v Tehtnico, kateri je najvišji ideal splošna harmonija - in v takšnem duhu bodo tudi zadnje ure iztekajočega se leta. Venera ob 19. uri zamenja položaj in prestopa v ognjenega Strelca, kar bo še posebej ogrelo vse, rojene v Ovnu, Levu in Strelcu. Zvečer ne sprejemajte novih odločitev, saj mogoče te ne bi bile najboljše. Kvadrat Lune z Jupitrom svari pred tveganji vseh vrst.
Ponedeljek, 31. december: Zadnji lunin krajec nastopi tik pred 9. uro. Nekoliko bolj boste izpostavljeni Ovni, Tehtnice, Raki in Kozorogi, ki ste lahko občutljivejši v odnosih. Pomislite, če je vredno v zadnjih urah leta porušiti tisto, kar ste s potrpežljivostjo gradili. Bolje bo, da imate na vse filozofski pogled. Ob 17. uri vstopi Mars na svoji retrogradni poti v Dvojčka, kjer se bo zadrževal dva meseca. Kakšna bo najdaljša noč v letu, je odvisno od vas, planeti vas ne bodo ovirali. Poskrbite, da bo čarobna, romantična, ko pridete domov pa še strastna!
Torek, 1. januar: Začetek leta bo pod močnim vplivom Kozoroga, saj bodo v tem znamenju kar trije planeti, Sonce, Merkur in Jupiter. Njihove pozicije nas navdaja z močno energijo, veliko ciljev si boste zastavili, nekatere pa tudi izredno uspešno začeli realizirati. Zaradi retrogradnega Marsa se sicer lahko pojavljajo težave predvsem pri vseh zadevah, ki jih žehte iz-
Brez uvoda in velikih, še manj evforičnih besed: zadnje časopisno snidenje na temo mode v letu 2007 je tole. Res bi se spodobilo ob tej priložnosti malo pomo-drovati, postoriti vsaj kratko revizijo trendov in modnih dogodkov iztekajočega se leta. Za slednjo nemara tudi, ko se bo začelo leto 2008, še ne bo prepozno, kajne?
Sicer pa je vse bolj ah manj jasno. Modni tokovi zadnjih let kažejo, da je postala prihodnost že sedanjost in da moda istočasno, ko hiti naprej v futuristično vesoljsko prihodnost, s seboj nosi preteklost. Ob paniki, norem nakupovanju in hitenju, ki
spremlja zdrs v novo leto, se človek kar samodejno spomni na staro ljudsko modrost, ki pravi: »Če preveč hitiš, gre vedno vse počasneje«. Logično? Ja, kajti ni vrag, da ne bi ob tem kaj pomembnega spregledal, pozabil, izgubil in moral zato popravljati, se vračati nazaj... Se strinjate? Torej vsaj zmerno, če že počasi ne gre. A želje so eno, realnost pa drugo in se torej vselej neznansko mudi.
Morda smo se v zadnjem hipu odločili, da bomo silvestro-vali kje v veseli družbi, a v omari ni nobene primerne obleke. Imeti ali ne imeti - zdaj res ne sme biti vprašanje. Vprašanje pa je - imeti voljo in ob tem tudi kaj malega znati ah
ne znati. Torej kakšna cunji-ca, ki bi se lahko z drobnimi popravki spremenila v izvirno oblačilo za silvestrske namene, gotovo sameva kje v kakšnem kotu vaše omare. Če tudi za prenovo ni časa, lahko vskoči kakšen droben ščepec bleščavosti, ki bo običajnemu oblačilu nadel slovesnejše razpoloženje. Ste že pozabili na broško? Moda jo letos znova naravnost obožuje. Še najraje ima takšne starinske, ki prebujajo davne zgodbe, morda celo tiste iz starorimskih in srednjeveških časov, ko se je broška imenovala še fibula. Sponka za spenjanje oblačil iz plemenitih kovin z vdelanimi dragimi kamni je bila takrat simbol zaščite, zvestobe in raz-
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
košja, danes pa modnega in izvirnega oblačenja. Zanjo ni nujno, da je iz dragocenih materialov, pomembnejša je zgodba, ki jo pripoveduje. Jo slišite? Pravi, da se lahko sreča skriva tudi v na videz nepomembnih, drobnih rečeh. Srečno v leto 2008!
Modni ščepci bleščavosti
mM
St. 102 - 27. december 2007
GLASI-INFORMACIJE
35
igralni salon Casino Faraon Celje, Ljubljanska cesta 39,3000 Celje Prosto delovno mesto internega nadzornika m receptorja Interni nadzornik: kandidat-ka mora imeti V. stopnjo izobrazbe in 6 let delovne dobe ali VI. stopnjo izobrazbe in 3 leta delovne dobe. Receptor: kandidat - ka mora imeti IV. ali V. stopnjo izobrazbe. Predhodne delovne izkušnje niso potrebne. Rok oddaje prijav: 11. januar 2008 Prošnje naj pošljejo na naslov: Marwin d.o.o.. Koroška 56c, 3320 Velenje ali casino.faraon@siol.net
PRODAM
MITSUBISHI pajero pinin 1,8 4-4, letnik 2000, metalno modre barve, odlično ohranjen, reg., z vso opremo, prodam za 8.700 EUR. Telefon 041 689-374.6538 FORD focus, letnik 2003,5 vrat, srebrne barve, 59.000 km, klima..., prodam. Telefon 041 836-955,051 204-864.
PEUGEOTbokser furgon 2,5 td, letnik 1995, prodam. Telefon 041 389-370. 6657 R 5, letnik 1993, reg. do 9/2008, prodam. Telefon 051 247-703. 6712

/čsk
<5SM 03120-50-60
KOSILNICO Bes 127 In troklar tlniveizal 445, i vsa opremo, prodom. Telefon 5821-678.	6535
TKAKTO* Štore, letnik 1983, en pogon In
)R Ford, 45 lern, ob
PRODAM
IRAKTOR Univerza) 445 dt, jetnik 1964, 4»4, s kabino, reg., prodam za 5.000 EUR. Telefon 041 793-891.
TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, manjše, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6224
STANET0VA, središče Celja. Hišo, 370 m2, prodam. Šempeter. Stanovanje, novo, v stari meščanski hiši, 100 m2, prodam. Telefon 041 768-769. 6654
ZEMLJIŠČE ob avtocesti Ljubečno-Dramlje, 1,6 ha, vinograd, ribnik, travnik, prodam. Telefon 051314-883. 6664
ODDAM
POSLOVNE prostore, 160 m2, vsi priključki, poleg zdravstvenega doma v Celju, oddam. Telefon 041380-590. 6526
NAJAMEM
MANJŠO hišo, bivalni vikend ali dvosobno stanovanje v hiši vzame v najem štiričlanska družina. Najemnina do 230 EUR. Telefon 051 258-104. šezi
SB
PRODAM
LEPO pritlično stanovanje (Žalec), 80 m2, potrebno majhne obnove, s parkirnim prostorom, prodam. Telefon 031 286-283.	6356
IIJJJJJ 300tČdis'
031 342118 in 031 360072 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA. NAJEM. CENtTVE
TRAKTOR 4»4, približno 40 km, nizka izvedba, z lokom, kupim. Telefon 040 989-086.	6609
NAKIADAČ, čelni zo univerzal 45 ali traktor z nokladačem, kupim. Telefon 573-
STAN0VANJSK0 hišo, vselpvo, 2 km iz Celja, prodam. Telefon 041617-573. 6482
LAŠKO. Ugodno prodamo stanovan jsko hišo z vrtom, na lepi in mirni lokaciji. Telefon (03)5731-875,031 318-315. 6537
■ »-^«t, NEPREMIČNINE
■PglPI TEL 03 5451-006
www.pgp-nepremlcnine.com
HIŠO na Pečovju, velikost 160 m!, parcela 500 m2, vseljiva, prodam za 98.000 EUR. Možnost menjave za stanovanje. Telefon 041 634-838. 6563
Prodaja poštami prostorov v poslovnem centru v
Mariboru. Zgradba iz leta 1950, obnovljena 2007.
Od 19-96 m, cena aa. 800 eur na m
V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodom novejšo hišo, gospodarski poslopji, na razgledni, sončni legi in 3 ha zemlje v enem kosu. Telefon 041 283-778.
POPOLNOMA obnovljeno enosobno stanovanje, 34 m2, v Žalcu, v 1. nadstropju, prodam za 51.000 EUR. Telefon 040
437-334.	G536
AX/UCD lOI
KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
Vprašajte sa	bomo ui
Ob vpisu v tečtti CPP poduteo l^rs praktične
Tečaj CPP A-, B-, C-, D-, E- in H-kategorije v ponedeljek, 7.1.2008, ob 16.uri.
KUPIM
GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi resen starejši par brez posrednikov. Plačilo takoj. Telefon 041 515-447.	_ Š854
ODDAM
ODDAM
GARAŽO, Vrunčeva ulica (pri blokih), oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041818-899.	6662
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, opremljeno in prenovljeno, prodamo. Telefon (03) 490-6950, med 17. in 19.
Uro.	6388
SMUČIŠČE Rogla. Apartma-garsonjera, v turističnem naselju Rogla, prodam. Telefon 041731-737.	6467 NADSTANDARDNO dvoetažno stanovanje, Glazija, štiriinpolsobno, 3 leta, 140 m2, prodam za 250.000 EUR. Telefon 041 605-786. ž 245
PRODAM
MASAŽN0 mizo, novo, prenosno, z vsemi dodatki, močno oblazinjeno, 18 kg, prodam po polovični ceni. Telefon 041628-666.	ž 250
STILNO dvokrilno garderobno omaro Elek-ta, lužen hrast na oreh, prodam. Telefon 5419-748.	6573 ZAMRZ0VAN0 skrinjo Ith, 2601, prodam. Telefon 041 763-727. 6678
	
UlLlL	.Ml
PRODAM
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 6312 BUKOVA drva, klaftra 200 EUR, nakup večje količine popust, prodam. Telefon 051 381-260.	6504
DRVA, suha, 35 cm, rezana-cepljena, v vrečah, bukev, hrast, ugodno prodam. Telefon 031 24M83.041 421-000. p DRVA, mešana, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	n
AKACUEV les, nerazrezan, za sodarje po dogovoru tudi razrezan, prodam. Telefon (03) 5415-931,031726-931.
mmsmum
IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36
rrrrrrr
SKA POSOJILA
unaJsKa 21. Ljubljana
lefon 041 793-908.	«ei»
Telefon 041650-737. 6876 :« Uoko, vbliiipibolni-
idravnike, vseljivo od 15.1. 2008 no-prej. Telefon 041 515-447. 6706
GARSONJERO ali sobo z uporabo kuhinje in kopalnice, od 20 do 50 m2, najamem. Telefon 051431-357. 6630
W.MiMHM.
Celje: 031 508326
delovni čas:
KREDITI
DOIOLETZAVSIUPOSUNE, TUBI ZA DOLOČEN ČJU in UPOKOJENCE
DO 50 % obremenitve, store obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. tel.: 02/252-48-26,1 Bo 36 mesecev na osnovi OD, 041/750-560 I pokojnine in vašega vozila
I a aim SUHA smrekovo drva, po 20 EUR/m3, les za iivvlll ostrešje in »fosnes, 1. kakowsti, ugodno prodam. Telefon 031484-253. 6690
KRAVO za zakol in telico, težko 650 kg, prodam ali menjam za kravo s teletom ali brejo. Telefon 5821-678. 6533 PRAŠIČA, težka po 240 kg, krmljeno z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5823-287.	6546 BIKCA simentalca, težkega približno 140 kg, prodam. Telefon 5740-573, 031 832-361. 6583 PRAŠIČA, 150 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5822-134.
6543
TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam.
Telefon 041 941-168. 6607 PRAŠIČA, od 90 do 150 kg, domača vzreja, prodam. Telefon 5823-379. 6617 ŠTIRI tedne starega bikca in brejo kravo prodam. Telefon 031554-691. Š870 KOZLA in dve breji kozi, smasto pasma, stara devet mesecev, prodam. Telefon (03)5415-931,031726-931. 6640 TEUCO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174,031422-606.
TELICO simentalko, v petem mesecu brejosti in dva prašiča, 140 kg, domače reje, prodam. Telefon 041 783-156, 031 275-348.	6642
PRAŠIČA, težkega 180do200kg,krniljene-ga z domačo krmo in teličko simentalko, 180 kg, prodam. Telefon (03) 573-9391.	6634
KRAVO ali telico, obe simentalki, obe brep čez polovico, prodam. Telefon 040 290-037.	L 599
DORASLA vietnamska prašička, par, ugodno prodam. Telefon 041 980-306.
6656
KOZO, smasto, brejo in race, prodam. Telefon 041965-353.	6665 PRAŠIČA, težkega 170%lahko tudi polovica, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 243-715. 6670 PONI žrebička, starega leto in pol, in poni žrebičko, staro 2 leti, prodam. Telefon 5724-342. oo74 PRAŠIČA, približno 200 kg, kuhana hrana, koline lahko opravite pri nas, prodom. Telefon 5823-185. 6722
Staneta Rozmana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/23410 OO PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
TELIČKO in prašiča, 180 do 200 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.	6683
PRAŠIČA, 140 kg, krmljen z domačo hrano, prodam, možen zakol no domu. Telefon (03)5772-891.	6708
BIKCA in teličko prodam. Telefon 5794-212.
6711
KRAVO simentalko, za nadaljnjo rejo, 6 mesecev po telitvi, prodam, menjam za bikca ali teličko. Telefon 041 572-798.
2717
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tretjega teleta, prodam ali menjam za bika. Telefon 041441-496. 6719
PRAŠIČE, težke 160 kg, hranjene z domačo hrano, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 031221-243. 6732
KUPIM
TEUCO simentalko, do 120 kg, kupim.Telefon 781-0363.	6694
PODARIM
KUŽKA, starega 3 mesece, srednje rasti, mešančka med terierjem in nemškim ovčarjem, podarim. Telefon 031 207-735.	Ž 259
m
PRODAM
SENO v refuzi, Vinska Gora, prodam. Telefon 041 896-464.	6605
BELO in rdeče vino prodam. Telefon (03) 5805-572.	6579
SLADKO seno, kocke, prodam, cena 2 EUR. Telefon 031 362-569. 6623
SYNTHESIZER Yamaha psr 1100, mala rabljen, še z garancijo, prodam za 580 EUR. Telefon 041888-780.	6550.
PRODAM
KAKOVOSTNI prašiči, do 150 kg, možna dostava, naprodaj. Telefon 041 909-004.	Š 794 5940
ODOJKE, 25 kg, težje prašiče, izločene svinje, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 263-627.	5966 PRAŠIČA, domača vzreja, težke od 25 kg naprej, prodam, možna dostava. Telefon 031 509-061. 6262
itednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa rw Aškerčeyern trgu 4 b* v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
St. 102 - 27. december 2007
mM
36
SI-INFORMACIJE
NOVI 11 MUK
VIHO, loški rizling, šipon, sonvignon, modra frankinja in različni med, prodom. Telefon 031 637-267.	«661 SENO, balirano v kocke, prodom. Melon 040 906-293. 6715 VINO, belo in rdeče, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 382-735.
6714
ŠPEH, mast in koruzo prodam. Telefon 0599-40343,031 651-436. eeso V OKOLICI Vojnika prodam bela in rdeče
601,031 704-828.	6693
PRODAM
PRIKOLICO, avtomobilsko, tovorno, reg., no-letna zavora, kason, 2,5» 1,7 m, nosilnost 750 kg, prodam, 800 EUR za 390 EUR. Telefon 041421-000. p
VIBR0 ploščo, vibrimo iglo, agregat, 5.000 W, gradbene nivelirje, nerabljena, prodam. Telefon 041 901-118. 65is MEffiSKA djvo, domače vino, I EUR/1, golf
EUR/I, domače suhe salame, prodam. Telefon 041 587-474, (03) 5824-166.
6221
TELIČKO, staro 7 mesecev, lisaste pasme in pajka za obračanje krme, prodamo. Telefon (03) 5738D82. L598 BREZHIBEN pralni stroj, majhen televizor, avtoradio, nov in 12 m2 klasičnega parketa, hrast, poceni prodam. Telefon 031 883-319.	6648
65-15, opel kadett diesel, suha bukova drva, domače vino kvinton, po 0,70 EUR, ročni voz, nosilnost 600 kg in sobno omaro, prodom. Telefon 051 344-245.
d,pmla
E 3,0 in suha Telefon 6650 andord,
osobno in kuhinjsko pohištvo, aparat za kuhanje kave, masažni aparat, razno orodje in zvočnike, ugodno prodam. Telefon (03) 7814106,041277-420. 6652
HiTRO NAROČITE

3
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J'W<];» tudi letnik 2007 d J'V^'lil prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sa:
GARAŽNA dvokrilna vrata, vhodna vrata, prodam. Oddam kritino kikindo. Telefon 571-8674.	6663 PRIKOLICO, domače izdelave, kiper, prodam. V račun vzamem drva. Telefon 051 314-883. 6664 PRIKOLICO za kampiranje Adria Unica 502 dk, letnik 1997, prodam. Telefon 041
741-719.	6674 P0STEL10, 145-190, in rolerje, 35-38,
ugodno prodam. Telefon 041 910-420.
6697
CISTERNO za kurilno olje, 1.0001, draksler in dva otroška vozička, ugodno prodam. Telefon 5414-185,031 892-496, po 20.
KAK0V0SIN0 belo vino in slivovko in mladega ovna prodam. Telefon 051 808-637.
6725
REZERVNE dele za R 5 in R 19 prodam.
Telefon 051 247-703. 6712 VRATA, desna, prednja, za corolo 1,3 xl lim., prodam. Telefon 041963-977. 6734
KUPIM
ROČNE ure na vzmet in slike, olje, platno, slovenskih avtorjev, kupim. Telefon 041
742-915.	p STARO cimermanko, knjigo, medaljo, fotografijo, razglednico in stare predmete kupim. Telefon 031 809-043. 6606
Iskreni fantje Iščejo preprosta, zv
ce. pozabite na razočaranja ter jih bn stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
POSLOVNO uspešen fant išče preprosto dekle za trajno, resno razmerje. Telefon 031 807-376.	Ž258
0.000 posredovanj, 11.000 novi
* www.radiocelje.com sport@radiocelje.com
Prenosi; oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne
m
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
Dolgo si boril se z boleznijo srca, a zdaj si mirno le zaspal n v večnost mnogo prezgodaj odpotoval.
ZAHVALA
Ob odhodu našega moža, atija, sina, zeta, svaka, strica
JOŽETA KUGLARJA
iz Homca pri Novi Cerkvi (29.12.1964-13.12.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, ustno in pisno izražena sožalja ter darovano denarno pomoč. Posebna zahvala velja dr. Đorđeviću, osebju kardiološkega oddelka in IPP-ju, dr. Rovanovi za lajšanje bolečin v času njegove bolezni, g. dekanu Alojzu Vicmanu za zadnje molitve na našem domu ter za sv. mašo. Najlepša hvala mešanemu cerkvenemu zboru, Špeli za spremljavo in ge. Katici Pešak za besede slovesa. Hvala OŠ Vojnik - POŠ Nova Cerkev in Jernejinim sošolcem, SZŠ Celje in Tadejinim sošolcem, sodelavcem iz Špesovega doma Vojnik, nekdanjim sodelavcem Remonta Celje, župnijski Karitas, skupini Vera in Luč iz Nove Cerkve, KS Nova Cerkev, pogrebni službi Raj in sestrični Vidi za cvetno aranžiranje.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi
VITALEN upokojenec, razvezan, želi spoznati gospo vitke postave, ljubiteljico narave in živali, z vozniškim izpitom, za skupno življenje. Bodi neobremenjena, v starosti okoli 60 let. Resne ponudbe po telefonu (03) 759-3653. 6610 POMLADNI veter! Vabimo gospe, mlajše ali starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo, da pokličete 031 612-541, od 15. ure naprej ali pošljite SMS sporočilo. Stik, s. p., Koseskega 28,
ZARADI povečanega obsega delo redno zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.
1001 Ljubljana.
EZ2ZTO1
ŽENITNA posredovalnica Zvestoba, Klavdija Potočnik, s. p., Ob vrtovih 5,3000 Celje si prizadeva, da bi vam na kakovosten način poiskala osebo za trajno, resno zvezo, ki bi vam prinesla srečo in premagala osamljenost. Ne odlašajte in nas pokličite iz vse Slovenije, vseh starosti, in se prepričajte. Telefon 031 334-065.
TAXI 123
brezplačna številka
(((» 080 12~37)
Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce -
VOZNIKE
- stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o..
Mariborska 204, 3000 Celje
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
IZPOSOJEVALNICA Sam, Ul. bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje, telefon 5414-311,041 629-644 vam nudi specialne stroje za rezanje in rezkanje betona,
s. p., Sedla-
P0D svojo streho vabimo kuharja (m/ž). Zaželena je gostinska izobrazba, smer kuhar, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, prijaznost, kreativnost in vestnost. Nudimo redno zaposlitev v urejenem okolju in stimulativno plačilo. Pisne vloge pošljite na naslov: Penzion Park Laško, Trubarjeva ulica 5, 3270 Loško. Telefon (03) 7343-316, od 8. do 15.30 ure.	n
ZAPOSLIMO voznika E kategorije, razvoz po Sloveniji. Telefon 041 639-533. Jože Fajdiga, s. p., Drešinja vas 48, 3301 Petrovce.
0 posek, spravilo in odkup lesa. >n 040 211-346. Sima les, Majda
2. decembra se je v centru Celju izgubila
vedel o njej, naj proti nagradi pokliče po telefonu 031 399-990 ali 041 720-990.
micnega posai
TLS, d. o. o., Trubarjeva 5, Laško, telefon (03)734-3316.	n
IŠČEM delo na domu: pospravljanje, likanje itd. Telefon 040 558-454. 6457
"Z" ? ROJSTVA
veseljem c ,.
V celjski porodnišnici so rodile:
19.12.: Klavdija FUAVZ iz Stranic - dečka, Andreja RAUŠER iz Celja - deklico.
HOW TEDNIK
INFORMACIJE
37
Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage name, babice, prababice, tašče, sestre in tete
ANGELE SLAPSAK
iz Pečovnika 43, Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz podjetij Maksim in Container Celje, gospodu župniku Marjanu Gačniku iz župnije sv. Cecilije za lepo opravljen cerkveni obred, nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin med njeno kratko in hudo boleznijo ter pevcem skupine Kompolčani za
odpeti žalostinki. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za svete maše in ji s svojo prisotnostjo na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje.
Hčerka Rozika z družino
Kje so časi, ko skupaj smo bili? Ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, starega ata, brata in moža
IVANA BREZNIKA
iz Jankove 5 pri Vojniku (16.8.1944-17.12.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred, gospe Mileni za poslovilne besede in sosedi Slavici za opravljene večerne molitve. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Petra LONČAR iz Mozirja -deklico.
20. 12.: Vesna DOLŠAK iz Šmarja - dečka, Urška POL-JANŠEK iz Celja - dečka, Iris MAJDIČ iz Mengša - deklico, Ivica VODOVNIK iz Štor
-	dečka, Tanja GOSTEČNIK iz Prebolda - deklico, Edisa SARAJLIĆ iz Griž - deklico, Maruša BEZAMOVSKI iz Celja - dečka, Jerneja ŠTOJS iz Šempetra v Savinjski dolini
-	deklico, Patricija KOVŠE iz Vitanja - deklico.
_ 21. 12.: Urška KRAJNC iz Šempetra v Savinjski dolini
-	deklico. Barbara KREVELI iz Blance - dečka, Branka ĐURAŠ iz Mozirja - deklico, Jasna VOGRINEC iz Rogaške Slatine - deklico.
22.	12.: Klaudija TURK s Frankolovega - deklico, Maja TOPOLŠEK iz Laškega - dečka, Simona JELEN iz Žalca -dečka, Ivana BLAGUS iz Velenja - dečka, Špela JANEŽIČ iz Velenja - deklico.
23.	12.: Danica FILAČ z Vranskega - dečka, Helena Alenka SENICA iz Rimskih
Toplic - deklico, Lidija TURI-NEK iz Šoštanja - dečka.
ke
Celje
Poročila sta se: Lovro BE-LAK in Katarina TEPIĆ, oba iz Vojnika.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Aleksandra ZIDANŠEK iz Šentjurja in Suzana ZADRAVEC iz Maribora.
_ffl
Celje
Umrli so: Silva JEJČIČ iz Celja, 82 let, Zdravko TRO-GAR iz Celja, 77 let, Milan FOJS iz Celja, 66 let, Vjeko: slav LAZAR iz Celja, 74 let", Janko STIPIĆ iz Celja, 81 let, Janez MAROLT iz Letuša, 73 let, Alojzij HRUŠOVAR iz Žalca, 87 let, Franc PUČKO iz Pongraca, 75 let.
Šentjur
Umrl je: Jožef PELKO iz Šentjurja, 53 let.
V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami vedno še živiš.
V SPOMIN
24. decembra je minilo šest let, kar nas je zapustil naš dragi mož, sin, ate, stari ate in brat
JOŽE VEBER
iz Cur novca 15, Šentrupert (7.3.1950-24.12.2001)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se ga spominjate z lepimi mislimi. Žalujoči vsi njegovi
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko te več ni. Odšla si v večni raj, od koder ni poti nazaj.
V SPOMIN
Mineva pet let, kar nama je usoda iztrgala drago hčerko
ANICO KRAJNC
iz Laškega
Hvala vsem, ki jo ohranjate v srcih, obiskujete njen prezgodnji grob in ji prižigate sveče.
Ata in mama
Bilo je - življenje, a odšlo je, bilje le hip, a bogat in plemenit...
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od našega najdražjega
VOJKA PODGORŠKA
iz Celja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. Planinšku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči vsi njegovi
V življenju veliko si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom, družino si skrbel, za vse besedo lepo si imel. Kje so tisti zlati časi, ko srečni
skupaj smo bili? V grobu mirno spi in se odpočij!
ZAHVALA
Tiho, prehitro se je poslovil od nas dragi oče, stari oče, dedek in tast
ANTON OJSTERŠEK
iz Brstnika 9 pri Laškem (2.6.1920-10.12.2007)
Z žalostjo v srcu iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo celotni ekipi Zdravstvenega doma Laško, posebej reševalcem in dežurni službi in osebju bolnišnice Celje za zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala g. župniku, govorniku g. Mavriju, laški pihalni godbi in pevcem MPZ Laško ob zadnjem slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Na nebu, glej, dve zvezdici žarita. Je ena skrbna, daje kaj in druga stalno je vesela. Ne mine dan, da ne bi zrli tja gor k njima in pisali v nebo, da radi ju imamo.
V SPOMIN
HEDVIKI
ANTONU HOSTNIKU
Duška, Bojan, Alja, Jure.Brigita, Ladi, Lana, Kaja
ZAHVALA
V 29. letu nas je tragično zapustil dragi sin
ELVIS PLIVAČ
iz Laške vasi 13 pri Štorah
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z mano, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Cinkarne Celje.
Žalujoči: oče Safet z ženo Indiro, njegova mama Nevzeta, sestra Rosana ter brata Denis in Benjamin
V življenju skrb in delo si poznal,
vse zn dom in družino si dajal, za vedno utihnil je tvoj glas, a samota in bolečina ostali sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
FRANCA KOLARJA
iz Vrbe 15 nad Dobrno (19.9.1921-20.12.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Niku Krajncu za opravljen obred, gospodu Milanu Reberniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Štefka, sin Ivan z družino, sin Slavko z družino in ostalo sorodstvo
Št. 101 - 21. december 2007	Ü
38
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Nežna prenova crome
Italijanski Fiat je bil zadnja leta slabega zdravja, a lani in letos mu gre precej bolje. Dobro gredo v promet panda, punto, bravo, le vozilo srednjega razreda, croma, doslej ni prineslo pričakovanega.
Fiat zdaj avto prenavlja, pri čemer drži, da so spremembe v resnici bolj kozmetične kot pa izjemno obsežne. Še najbolj drugačna je maska, ki zdaj veliko bolj spominja na ono pri bravi in puntu. Malenkost drugačen je še zadek in to je skoraj vse. Tudi znotraj so spremembe minimalne: novi ali drugačni so merilniki, tkanine na sedežih... Prvič ima lahko croma (seveda za doplačilo) tudi DVD-predvajalnik, kar utegne navdušiti predvsem mlajše kupce.
Pri motorizaciji je bolj ah manj vse enako. Motorjev je skupaj pet, dva bencinska in trije turbodizli. Bencinski 1,8-litrski ponuja 103, 2,0-litrski
pa 108 kW, začetni turbodi-zel ima dvakrat gibno prostornino po 1,9 litra, a različno moč (88 in 110 kW), najmočnejši je 2,4-lirski turbodizel-ski petvaljnik s 147 kW. Pri novi cromi utegne biti zanimivo še tole: splošno jams-
Audi cross cabriolet quattro
—.	MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI. SKODA-1,9 TDI
AVTODHI IfMElflkatalizator univerzalni
vj	lamda sonde
Mariborska 86, Celje	KOMPRESORJI KLIME
tel.: (03) «a.M.70	TURBO KOMPRESORJI
www.ovfodeliregnemer.:	SERV0 VOIANSKE ČRPALKE
Fiat croma
tvo naj bi bilo podaljšano na pet let, vsaj italijanskim kupcem (morda kasneje še na kakšnem trgu) pa bodo po treh mesecih, če kupec ne bo zadovoljen, po plačilu odškodnine pol evra za prevoženi kilometer, avtomobil od-
kupili nazaj za polno kupnino!
Prenovljena croma se na slovenski trg pripelje v začetku 2008. Ta hip je znana zgolj »italijanska« cena za osnovno bencinsko izvedenko, ki znaša 23.500 evrov.
Tretji space up in audi cross cabriolet
Na losangeleškem avtomobilskem salonu, ki ne spada med velike tovrstne prireditve, je bilo nekaj zanimivih novosti.
Tako je koncem Volkswagen, h kateremu spada tudi Audi, predstavil tretjo izvedenko svojega minija space up. Ta je že bil na ogled letos v Tokiu in Frankfurtu, pri čemer razlik vsaj navzven ni veliko. Je pa tretja izvedenka space upa opremljena tudi z gorivnimi celicami, zraven je, kot prej, dodan elektromotor. Tega poganjajo htijionske baterije, ki jih je mogoče polniti preko običajne električne vtičnice. S temi baterijami naj bi space up dosegel največ 120 km/h. Za daljše vožnje pa naj bi skrbele gorivne celice. Kdaj se bo space up pojavil na trgu, še ni znano.
Audi je postavil na ogled tudi mešanca oziroma kombinacijo športnega terenca (SUV) in kabrioleta. Cross cabriolet quattro, kot se vozilo imenuje, je dolg 462 centimetrov, ima klasično platneno streho, ki se odpre o aroma zapre v 17 sekundah. Avtomobil naj bi poganjal prenovljeni 3,0-litrski dizelski motor TDI z 240 KM in 500 Nm navora, zraven bo seveda štirikolesni pogon quattro. '
Mini clubman na slovenskem trgu
T\idi na slovenskem trgu je stekla prodaja minija club-mana, nove in posebne izvedenke sicer izjemno uspešnega avtomobila.
Posebnost clubmana je, da ima druga vrata na sovozniko-vi strani, pri čemer se ta odpirajo v smeri vožnje, torej naprej. Posebnost so tudi zadnja vrata, ki so dvokrilna. Clubman je na voljo v kombinaciji s tremi motorji, in sicer kot cooper (88 kW/120 KM), cooper S (128 kW/175 KM) in cooper D (80 kW/110 KM).
Znane so seveda cene, ki so v razponu od najmanj 21.400 do največ 25.350 evrov (cooper S).
Renault in AvtoVAZ
Ruska avtomobilska tovarna AvtoVAZ, ki jo pri nas poznamo zlasti po avtomobilih lada, bo v prihodnje dokaj tesno sodelovala s francoskim Renaultom.
Russian Technologies, ki je največji lastnik ruske tovarne, in Renault sta namreč podpisali poseben memorandum. S tem bodo v prvem polletju 2008 ustanovili holding, Renault pa bo postal najpomembnejši delničar AvtoVAZ. Seveda bo to pomenilo tudi tesnejše tehnološko sodelovanje predvsem pri motorjih in osnovah (platformah). Dolgoročno to pomeni, pravijo pri Renaultu, da bo Rusija za to francosko avtomobilsko hišo postala najpomembnejši trg.
MOTCCT KMB
Goberšek Milan
g StNTJUB 03/746 11 00, SMflMt 03/819 08 «I
SKLONO 2008!
V&

wwMi.radioceije.com
www.novitednik.com
HOROSKOP
TEHTNICA
\m
Ona: Na delovnem mestu vas spet čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dosti takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?
On: Še najbolje, da ta vikend preživite v naravi, saj je vaše zdravje precej nestabilno. Za delo bo čas tudi drugič, zato nikar ne skrbite, da vam bo zaradi nekaj dni počitka šlo v prihodnosti vse narobe.
Ona: Ne oklevajte s kakšnim tednom dopusta, saj ste več kot izčrpani. Kasneje bo vse nekako lažje, saj boste dodobra napolnili akumulatorje. Pričakujete lahko pomembno novico, ki vas bo potolažila.
On: Posvetite se bolj tistim zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil Nikar se preveč ne pritožujte, saj ste si to skuhali sami Obstaja pa prav imeniten izhod ...
Ona: Ponudili boste oporo prijatelju, ki je doživel precejšnjo finančno izgubo in za to vam bo več kot hvaležen. Ob zaupnem pogovoru bosta oba spoznala, da imata kar nekaj skupnih idej in načrtov.
On: Izgovarjali se boste zaradi preobilice dela, vendar sami najbolje veste, da so resnični vzroki nekje povsem drugje. Avantura, v katero ste se zapletli, vam bo vzela veliko več časa, kot si lahko privoščite.
H!M:IJPMJBnd
Ona: Izkazali se boste predvsem v očeh izvoljenca, ki bo nad vašim dejanjem več kot presenečen. Kar naenkrat bodo vse stare težave popolnoma pozabljene, kar boste na vsak način tudi hitro izkoristili.
On: Odprlo se vam bo precej vprašanj, na katera ne boste vedeli odgovora. Še najbolje bo, da poiščete pomoč pri prijatelju, ki vam je ne bo odrekel. S partnerko se raje pogovorite, do-
DVOJČKA ^ ■ STRELEC £
Ona: Pazite, da ne boste zamudili enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Pozornost velja nameniti predvsem ljubezenskim zadevam, četudi vam tudi previdnost na poslovnem področju ne bo ravno škodila.
On: Namesto da se hvalite s svojimi odlikami, raje poskrbite, da jih bo še več, saj gredo te stvari hitro v pozabo. Prijatelj vam bo naredil veliko uslugo v ljubezni, kar vam bo omogočilo precej novih qlternativ.
Ona: Zapletli se boste v prijetno avanturo z neznancem, ki bo na vrat na nos vstopil v vaše življenje. Najprej boste vse jemali kot priložnostno popestritev ljubezenskega življenja, a vas čaka tudi kaj resnejšega.
On: Preživeli boste nadvse prijeten vikend v družbi prijateljev, kjer boste spoznali neznanko, ki vam bo pošteno vznemirila srce. Prepustih se boste prijetnemu vzdušju in pozabili na vsakdanje skrbi
Ona: V prijetni družbi boste izvedeli, kar boste želeli. Tovarn bo zelo pomagalo pri premagovanje finančnih težav, ki so se vam nakopičile. Rešitev ne bo padla z neba, ampak se bo treba pošteno potruditi.
On: Partnerka si bo zelo prizadevala, da vas spravi v dobro voljo, saj se zadnje čase že pogosto sprašuje, aR je z vami kaj narobe. Povedali ji boste za svojo težavo in jo prosili za pomoč, ki vam je ne bo odrekla.
KOZOROG
Ona: Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki pa se je spet potrdil. Zdaj boste lahko mirneje gledali v prihodnost, kjer se že svetlika plamen uspeha. Videli boste, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot jo poznate.
On: Ne bodite preveč radovedni, če želite res izvedeti, kaj se dogaja okoli vas, drugače vam bodo skušati to prikriti. Uporabite zvijačo in izvedeli boste natančno to, kar pričakujete in oddahniti si boste!
LEV m m vodnar ife
Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot uresničila, saj vam bo uspelo tudi tisto, na kar niste upali niti pomisliti. Očitno je v vas nekaj takšnega, čemur se ni moč upreti.
On: Šele zdaj, ko ste ostati sami, ste se počasi začeli zavedati, kaj ste nekoč že imeli. Poskusite si pridobiti vsaj del izgubljenega. Poskrbeti je treba tudi za duševno plat, saj le materialne dobrine ne prinašajo sreče.
DEVICA
Ona: Trenutno bodo zadeve izgledala precej zapleteno, a jih boste s pomočjo partnerja hitro razrešiti. Še vedno pa boste imeli tisti čuden občutek, da so vaše možnosti celo večje, kot kaže v tem trenutku.
On: Še vedno se vam ponuja idealim priložnost, vi pa se obnašate, kot da ste slepi. Izkoristite jo, kolikor le morete, saj vam bo prinesla obilico sreče in veselja, pa tudi materialne koristi. Ne obotavljajte se!
Ona: Ne mislite le na službo in denar, saj je še kaj prijetnejšega kot pa samo garanje. Sicer pa je že skrajni čas, da si tudi ljubezensko področje življenja uredite podobno kot na poslovni plati.
On: Prišel je trenutek, ko bo treba zbrati vse moči in končno narediti potezo, ki jo pričakujejo vaši nadrejeni. To bo v veliki meri vplivalo na vaše prihodnje poslovne priložnosti, zato bodite kar se da odločni.
Ona: Ne bodite kritični do sebe, raje uživajte v dosežkih zadnjih dni, ko ste enostavno presegli svoje sposobnosti. To so opazili tudi nadrejeni, zato lahko pričakujete tudi kakšno konkretno pohvalo.
On: Zgodilo se vam bo tisto, za kar ste še nedavno zatrjevali, da se vam enostavno ne more. Toda stvar bo prav prijetna, še posebej, če jo boste znali do podrobnosti izkoristiti In za kaj takega ste pravi mojster.
TO
St. 102 - 27. december 2007
SOVI TEDNIK
VODNIK
39
KINO
^ 16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Škuc Ljubljana: Klovna
RAZSTAVE
Petelinji zajtrk
ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 15.30
torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 18.10, 21.00
ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 12.30 torek, petek, sobota: 23.50 Hitman - Agent 47 od torka do nedelje: 19.50,21.55 torek, petek, sobota: 23.59 Beowulf
od torka do nedelje: 20.00 torek, petek, sobota: 22.30 Predzakonske zdraho ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 15.20
odtorka do nedelje: 17.30,19.40 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 13.00 Franček in zaklad želvjega jezera ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 16.10
od torka do nedelje: 18.05
ponedeljek, steda. sobota, nedelja: 11.50,14.00
VdoHnismrti
torek, sreda, četrtek, petek sobota, nedelja: 2-1.50
ponedeljek, sreda, četrtek, petek sobota, nedelja: 15.50
odtorka do nedelje: 18.30 ponedeljek srede, sobota, nedelja: 11.20,13.40 Čebelji film - podnaslovljen ponedeljek, sreda, četrtek petek sobota, nedelja: 16.20
od torka do nedelje: 18.20,20.20 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 11.30,14.20 torek, petek sobota: 22.20 Zlati kompas
ponedeljek, sreda, četrtek potek sobota, nedela: 15.45
od torka do nedelje: 18.15,20.40 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 13.15 torek, petek, sobota: 23.10 Čebelji film - sinhroniziran ponedeljek, sreda, četrtek petek, sobota, nedelja: 16.00
od torka do nedelje: 18.00
ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 10.00,12.00,
14.10
Ameriški gangster od torka do nedelje: 17.40,20.50 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 11.10,14.30 torek petek sobota: 23.59
ČETRTEK 18.00 Jezero 20.30 Prekletstvo zlato rož PETEK
21.00 Tuna fish, koncert
SOBOTA 18.00 3:10 za Yumo 20.30 Jezero NEDELJA 18.00 Jezero 20.30 3:10 za Yumo
SREDA 20.00 Zlata vrata
PETEK 18.00 Čez mejo SOBOTA 18.00 7 dni skomin 20.00 Čez mejo ■ NEDELJA 20.00 7 dni skomin
zabavna in poučna igratia pred-
16.00 Knjižnica Šoštanj
G. Lobel: Medvedek hoče obiskati mesec
Knister: Obljuba je obljuba
ura pravljic za otroke od 4. dp 8.
19.30 SLG Celje
Georges Feydeau: Gospod lovec
praznična novoletna predstava T:
20.00 Narodni dom Celje >■; v Orkester Akord Celje
tradicionalen novoletnikoncert
16.00 Atrij Savinove hiše Žalec_
Škratkovo lutkovno gledališče Celje: Zgodba o zmaju lutkovna predstava 18.00 Cerkev sv. Lovrenca Podčetrtek Božični koncert
20.00 Narodni dom Celje____
Orkester Akord Celje tradicionalennovoletni koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prešernovo gledališče Kranj: Partnerski odnosi komedijazaizven 21.30 Celjski dom - velika dvorana Špas teater: Smoških.com
SOBOTA. 29.12.
16.00 Graščinsko dvorišče Laško Veseli december v Laškem
16.00 Atrij Savinove hiše Žalec_
Lutkovnogledališče Velenje: Medvedja pravljica lutkovna predstava
20.00 Narodni dom Celje ___
Orkester Akord Celje :, tradidonalen novoletni koncert 21.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Mike Sponza bend odličenitalijanskikitaristinpevec bluesa
17.00 Kalvarija pod cerkvijo s\ . : Šmarje pri Jelšah Žive jaslice
; PRIREDITVE
ČETRTEK. 27.12.
10.00 Velenjski grad_
Ogled lutkovne predstave ter prihod dedka Mraza
www.novitednik.com
Anja Radaljac: Pepelka
romantična komedija
16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec GOML Ljubljana: Miši v operni
Galerija Mozaik Celje: Božično-no-voletna razstava miniatur, različni avtorji, do31. 1.
Krčma Tamkoučiri: Iamastar baby Babe, do 29.12.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Jožef Muhič: Iz oči v oči s prezenco, do 25. 1.
Galerija Volk Celje: Eva na ikonah, razstava likovnih del Irene Pokmec, in olja na platno Jurija Kravcova, do 31.1.
Ipavčeva hiša Šentjur: 40 cerkva ob Slomškovi poti, razstava fotografij Cirila Velkovrha, do 30.12.
Internet kavarna Stane: razstava Portali, fotografije Francija Horvata, do 17. 12.
Pri domu Završanov v Za vrhu: ogled jaslic na prostem, do 2.1.
Likovni salon Celje: Tomaž Toma-žin: Iz moje glave, večmedijska razstava, do 6.1.
Osrednja knjižnica Celje - na Muzejskem trgu: Grad Žovnek, zgodbe o transformaciji prostora, do 2.2.2008.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice.19. stoletja do danes, do 31. 3. 2008.
Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Muzika avtorja BojonaDrem-tja, do 31. 12.
MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (1885-1977) kronist, do 30. 6.2008.
Mestna občina Velenje - preddverje: razstava Graščinski parki Šaleške doline ter razstava Ali drevo boli?
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroti otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Aids; Praznični december X-mas in England, razstavi gradiva dijakov Srednje zdravstvene Šole Celje.
Špesov dom Vojnik: Tretja adolescenca, umetniške fotografije Žige Verič-nika, do 7.1.
Galerija Mik Vojnik: olja na platno, razstava likovnih del Tomaža Ravnikarja, do 10.1.
Galerija Mercator centra Celje: Tudi črna je barva - Likovni izzivi 2007, izbor likovnih del 25. udeležencev 3. regijske likovne JSKD, do 9.1.
11.30 Atrij Savinove hiše Žalec
Music dance Radeče: Otroško silvestrovanje s pojočim kuharjem, piškoti in z dedkom Mrazom
Richard Bean: Evrofilija
silvestrska predstava 19.30 Dom kulture Velenje
F. Streicher: Iz zadrege v zadrego - silvestrska predstava 22.30 Grajska vas
Pričakovanje novega leta na vasi
23.00 Avtobusna postaja Žalec_
Silvestrovanje na prostem z ansamblom Ta pravi muzikanti TOREK. 1.1.
pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, TTg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.

Petek, 28.12., ob 21.00, Kulturni dom -Šentjur
Pop design maraton. Spektakulären celovečerni koncert legend slovenskega »cukr ročka«. Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure.
Rekreacija: telovadnica OŠ Franja Malgaja, sobota 14.30 rekreacija - odbojka, možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur.
20,00 Dom krajanov Gomilsko ;; ;_ Tradicionalen novoletni ples z ansamblom Vitezi Celjski
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in Umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin, mavrični svet Schiitzovihglazur.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgomj i trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnikin njegovi zakladi.
Muzej Laško: Laško - Potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki Laščani: Kari Valen-tinič.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-
«tf
Redno dogaianie v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
i*
Rekreacija za študentke:
Društvo LAK (Laški akademski klub) vabi vse študentke na skupno rekrei-ranje vsako soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OŠ Primoža Trubarja Laško.
' ■
idjccelje
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg3, Celje, tel.: 03
492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-
ŽRTVE NASIUA
. 080-11-5S, vsak delavnik od 12.00 "-do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: , • ; aliMrö-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, .031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
-za razvezane ■ za ženske, žrtve psihičnega ali
fizičnega nasilja a moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. novi tednik
Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: wwv.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si - Št. 102-27.
radio celje
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela KuraU, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
december 2007
NOC
Kronika leta, ko se je enim zdanilo in mnogim zmračilo
Osmica že sedmico zamenjuje na nikdar ustavljivem števcu let. V glavah spet nam znana misel kljuje, če kaj zrelejši je postal naš svet. Eni so rekli, da se je zdanilo, ko Türk je ata naroda postal. Se tudi marsikomu je zmračilo, bi človek po dogajanju dejal. Sovino perje je okrog frčalo, ker Janši na uho je vlekel Rop. Zavolj' inflacije se je kresalo, kdo kriv je, da so cene šle v galop. Kancler Janez preganjal je tajkune, se vojno Šel/ker mu je Šrot zbezljal, se sprenevedal, kot bi padel z Lune -kot da ni sam Laščanu krila dal. Z gorjačo je po medijih opletal, špeckahle med novinarji iskal: »Kdor o cenzuri v Bruselj je trompetal, s peticijo je narod svoj izdal!« Pri šankih smo že zadnjega skadili, ko je premier,ministre rešetal: trije na mah so stolčke izgubili -jih je kar sam za lepši vtis nagnal. Z zaupnico nam živce je testiral, glavo na malo v parlamentu dal -seveda je z odstopom le blefiral, da partnerjem bi strah v kosti pognal. Desus v vladi skakal je čez planke. Je s Katarino vzkresnil eldees, del petelinov iz osute stranke pa je z Golobičem »zvalil« Zares. Ankete Pahorju so dale krila, se v novo vlado vidi že izbran. Era Podobnikov pa je minila in ljudska stranka zdaj bo Šrotov klan. Še na proslavah smo se spet delili, (državni šef se je kar nekam skril), mračnjake, požigalca knjig častili in izdajalec glor'jo je dobil... -
PROSINEC '
V	Velenju povolilna kreganja župana spravi v pat pozicijo:
mu štrene meša s Severjem »unija«, ko štrika skupaj koalicijo. Hid' Žalec se v volilnem žosu cmari: tam »partnerstvo« županu pije kri. Ko s stolčki podžupanov mešetari, užaljen Loj z dobi košar'ce tri. Iz žalske apoteke Vest udari: direktorica (in njej zvest personal) žurira in po svetu seminari -obeta se korupcijski škandal.
V	Izletniku bo fural nov direktor, šoferki Ani spulil je volan.
Mu vozni red bo dal Viator Vektor, W firmo je pobasal prekTrojan.
fl
SVEČAN '
Korošci in Šalečani so v zraku, vest iz Ljubljane je kot hladen tuš: da tretja os še vedno je v oblaku -kje vladne so obljube, porkaduš? Dolgo sta v Celju križala omela domač in mariborski dimnikar. Država red je v svoje roke vzela: bo v sajah »toti« koncesionar. V celjsld SDS vetrijo stranko: ker enim Hren preveč je šel v nos, spodrine ga sodnik, gasilec Janko -ta piska izključitve! Ni za štos! Včasih je delal red tovariš Tito, ki je v teatru spet od mrtvih vstal. A brez strahulLe najbolj duhovito dijo je narod tam izbral!
SUSEC \
V	vrtcih v strahu s starši trepetajo, ker dohtar je v peskovniku odkril,
da malčki v mivki s svincem se igrajo -bo krivec glavo v bolj zdrav pesek skril? Zavoljo regionalne agencije županov zbor je razglašen že spet: potem, ko Klančnika na križ pribije, na stolčku vendar ga pusti sedet. DuhoveGomjegrajcev Engo buri, za (kalno) toplo vodo liferant: namesto biomase pufe kuri, s poroštvi spravlja občino na kant.
V	zabavo zdolgočasenih Celjanov vse mesto je v oranžnem nekaj ur: nam navijači slavrtih »tulipanov« kažejo pravi nogometni žur.
ROŽNIK \
Na bolnico je vrgel črno senco dogodek tragičen, v nebo vpijoč: »Ne hodi brez napotnice v urgehco!« Je štempelj res bolj važen kot pomoč? V Topolšici je doktor za sladkorno Justinek šef bolnišnice postal. Bo res ministru služil bolj pokorno kot Poles, ki brez stolčka je ostal? Topolškim Termam pa bolj vedre čase" obljubil je Pšeničnik, nov lastnik. Menda bo ja njegov obet šel v klase, koževRogaških Termah ima vse»šik«. Narod postrani gleda policaje, ki so preveč sproščen imeli žun v pred krčmo so izvedli strelske vaje - ■ se od strahu je tresel cel Šentjur.
Q
VINOTOK \
»Ehjavec« in Bobinac sta v nebesih: ' fabrika v Šoštanju je zdaj nared za našo vojsko na osmih kolesih. Pa še kak stroj bo v njej ugledal svet.
V	Rogaški Ličen kufre je spakiral. (Je slišat, da ni z Zvonom bil ubran.) Glažuto spet bo Šenija komandiral, kot kralj steklarskih src nekoč že znanr
V	Štorah Hudournik jih »spodjeda«: ker Jazbec ga s poroštvi j e crkljal, bankir se na občinsko kaso useda -po rubežu bo v njej drobiž ostal.
V	Žalcu Hribar »DOST' 'MA« Posedela je »kontra simpatijo« tud'zaznat'!
k Nov klub študentov podočnjake dela " Celjanom, kihodijo s kuram'spat.
fl"
i
MALI SRPAN N
»Je regija korak naprej storila! Obeta se razvojni ji preboj!« vlada na Celjskem je ugotovila -in natrosila (samo)hvalnebroj.
V	Esotechu miši so plesale: ko mačka Zofa šla je v Šanghaj, mlad'ga mačkona Marka so si'zbrale-»ta stare« sploh več nočejo nazaj... Nad starodavno žičko ruševino
je slišat spet koral, mečev žvenket -ognjen spektakel kaže zgodovino, časkartuzijanov izpred petsto let.
V	šoku smo od dopinške afere: ,. gazelo Jolo je izdal urin!
Je v finišu bleščeče kariere res tekla na eritropoetin?
ß
LISTOPAD \
»Za traso smo, a ne čez naše zelje!« Savinjčan in Šalečan sta v en glas. Naj daleč stran od Braslovč cesta pelje! Noče Šmarčan »kitajski zid« skoz' vas! V Nepremičninah revizija kaže, kako si bivši plačo je delil. Razkrije tudi take fakinaže, s katerimi Božičnik je gradiL . . Pod Golovcem veselje za Florijane: ko Kameni dobi »rdeč karton«, pivarska četa spet s parketa vstane, pod Slavcem cilja rokometni fron. Bolnišnica sto dvajset let praznuje. Jih kaže manj, je kompliment gruleč. -Se lepša in strokovno se neguje -samo, da ne bi »shujšala« preveč!
_A
J
Za trmasto kadrovsko telovadbo, ko ni zalegel Virantov ukor, župan si je prislužil še ovadbo -aTina šekarvodi mestni dvor ...
_ Celjski špital dobil je novo glavo: poslovno zdaj ga fural bo Ferjanc. Mu Preskefca;p,redala je zastavo, ker dohtar je zä ždraVljetije financ. Kot grom se vest s »Kajuhove« razlega: legenda Džozi spravlja se v penzion! Po tridesetih letih dost' 'ma vsega, zapušča šolmoštrski maraton. V Evropi celjske zvezde tri blestijo, a to ni slavnih knežjih zvezd lesket:
Urško, Petro in Lucijo sij« iišja kolajn komplet.
MALI TRAVEN\ d VELIKI SRPAN
Mar v Šaleški kadrovski < prvega knapa Evgena spodi? Sam pravi, da ga profesura mami. (Uslugo pa Medvedu naredi...} ^ V Savinjski prava ujma je divjala, nad Braslovčami stresla led, vihar. Brez strehe še učilna je ostala, so žičnice ha tleh; ž njimi hmeljar. . Pod Golovcem je Kolosej skrahirah V tržni areni pač ni več vzdržal, Ker konkurent Planet ga je »stuširal«, ne bo nam filmov več prikazoval. Da poeziji še ne bije navček, Veronikin večer je potrdil: si letošnjo nagrado Tone Pavček s Krambergerjevo Tajn je delil.
GRUDEN
Celjane Supra Stan jezasekiral: le v večjih blokih »hišnik« bo ostal. Je dolga leta molzel in kasiral, zdaj bo lisjak le smetano pobral. -_ »Dovolj imamo strupov iz Cinkarne!« civilni glas Teharčane budi. Spet analiza kaže vplive kvarne sadre, ki z deponije se cedi. Množica dedcev v napetih hlačah in radovednih žensk mehkih bedres se pase na erotičnih igračah -tud' nekaj živih je na sejmu vmes... Ob Sotli Schengen mejo je zaklenil in pot k sosedom z rampo zavozlal. V Bistrici še bolj je narod penil, ker se župan s Posavci je spečal...
► V bitki za prestolnico kulture pasij pokneženih je manj bleščav: zaradi spretnejše kandidature se Maribor v Evropi bo bahal. Ministrov zbor je Sašo prekrižaril, (Poštari cesti, ker še »hitre« ni!) Premier ni nič s pohvalami skoparil, naznanil je razcvet pokrajini. Povsod pa ni povod za zmagoslavje nov vladin pokrajinski zemljevid: ob Sotli Bistrica brzi v Posavje, noče več pastorka Savinjski bit'. Garač v Steklarski Novi glas dviguje: v glažuti dela dneve in noči. Direktor mu prispevkov ne plačuje, država pa zatiska si oči.
A
Ravno ko celjski MOS zapira duri, se nad Savinjo spet nebo odpre: pol regij e trepeče v hudi uri, kar voda ne odnese, plaz podre. Vodarje kolnejo Ostroženčani -je res pri njih Nivo kriv za potop? V Ljubljano žugajo jezni župahi, ker je vodarski proračun preskop. Ljubenci niso s strahom v vodo zrli, sajhjihov kraj na suhem je ostal. So pa tik ob Savinji park odprli, Maistrovim borcem v spomin svetal. Pod Jožefovim hribomljudstvo vstane: »Ne bo nam krematorij zraksvinjal! -Ne gre, da sred' lokacije urbane
Saturn, ki vladarje preudaren, na nebu nam usodo je krojil. Je po zapisanem bil bolj nemaren, ko pamet v naših krajih je delil. A zdaj, ko bliža se silvestrovanje in staro leto že beži od nas, ni čas za šimfanje, jadikovanje. Nazdravimo si, bratci, vsi v en glas! Nas je življenje že dovolj skalilo, da drugo leto nas ne vrže k tlom, ko dražje mleko se nam bo c&dilo in nam bo žepe tresel dražji štrom. V prihodnjem letu Jupiter bo vladal, planet ki srečo nam menda deli. Da ne bi nas preveč z darovi stradal, vam vaš kronist NT&RC želi!
TO
St. 102 - 27. december 2007