Luče Gnezdo sredi gora Kazalo Projekt Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer®) 04 Predgovori 07 Luče – gnezdo sredi gora 15 Luče v preteklosti 16 Posebnosti 18 Priporočljive ture – poletje 25 Priporočljive ture – zima 43 Alternative ob slabem vremenu 50 Dostopnost 52 Mobilnost v kraju 53 Partnerski gostinski objekti in koče 54 Pomembni naslovi 56 Zemljevidi in vodiči 57 Impresum, fotografije in literatura 58 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 1. izdaja, Luče 2019 4 5 Projekt Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer® ) - Planinski pozdrav Lučam naravnega okolja, spoštoval identiteto in kultur- Alpske konvencije upoštevane tudi usmeritve ne vrednote lokalnega prebivalstva. planinskih zvez Avstrije (ÖAV), Nemčije (DAV) in – drugi članici mreže Gorniških vasi iz Slovenije! V skladu z zgoraj navedenimi usmeritva- Južne Tirolske (AVS) »Zaščita in trajnostni razvoj mi je avstrijska planinska zveza (ÖAV) začela alpskega prostora in naravi prijazno gorništvo« ! razmišljati, kako v koncept sonaravnega raz- (2013), usmeritve Komisije CAA za zaščito alps- Legend Augsburg Linz ! ! ! Wien kega prostora (2014), Programskih vodil Planins- National border voja vključiti manjše kraje, ki imajo poleg tega, München ! Perimeter Alpine Convention Freiburg G E R M A N Y ke zveze Slovenije (PZS) (2016) in usmeritev ita- ! ! City da ležijo v gorskih območjih, tudi gorniško tra- ! River Kempten Salzburg lijanske planinske zveze (CAI) s področja gorske ! Lake dicijo in je koncept razvoja usmerjen predvsem Basel ! Bregenz Leoben Glaciated area (> 3000 m) ! ! Zürich narave (2013). ! v izvajanje gorniških dejavnosti. Po dveletnem Innsbruck! Graz S W I T Z E R L A N D A U S T R I A ! Vaduz S sprejetjem navedenega dokumenta so se zgo- ! Luzern pripravljalnem obdobju, v katerem je poleg ÖAV ! Bern ! L I E C H T E N S T E I N raj navedene partnerske planinske zveze zaveza- Thun sodelovalo tudi avstrijsko ministrstvo za vredno- ! Klagenfurt Maribor Villach ! ! ! Lausanne le, da bo njihov cilj pri izvajanju projekta zavezan ! Bolzano Jesenice ! te življenja, je bil projekt Gorniške vasi sprejet v ! Kranj k uresničevanju Alpske konvencije in njenih pro- ! Genève ! juliju 2008 na ustanovni konferenci v Ginzlingu. Ljubljana ! Trento ! Annecy Nova Gorica tokolov, še posebej na področju turizma, varstva ! Zagreb ! ! Gorniške vasi so torej lokalne skupnosti, ki so Lyon S L O V E N I A ! Trieste Bérgamo narave, prostorskega planiranja in trajnostnega ! Chambéry ! se zavezale k trajnostnemu turizmu in imajo ! Bréscia ! Novara Milano Verona Pádova Venézia Rijeka razvoja, gorskega kmetijstva, prebivalstva in ! ! ! ! ! ! neokrnjeno naravo. S svojo ponudbo so pose- Grenoble ! kulture ter podnebnih sprememb. Glede na to, Torino bej naravnane na gornike, pri čemer je poseb- ! da so izvajanje projekta v državah, kjer delujejo Parma na pozornost namenjena ohranjanju tradicije ! I T A L Y F R A N C E navedene planinske zveze, podprle tudi pristoj- Bologna prebivalcev, spoštovanju kulture in lokalnih po- ! Génova ! sebnosti ter narave. Vse aktivnosti, ki jih izvajajo ne institucije na regionalni in državni ravni, lahko La Spézia ! obiskovalci na teh območjih (gorništvo, turno govorimo o tem, da je to skupni projekt držav Nice Firenze ! podpisnic Alpske konvencije. ! smučanje, alpinizem, gorsko kolesarjenje itd.), M O N A C O V Planinski zvezi Slovenije pozdravljamo vstop Marseil e Scale: 1 : 3,300,000 ! se izvajajo na podlagi njihovih fizičnih sposob- O 0 25 50 100 150 200km nosti, zato se območja, ki so vključena v mrežo, občine Luče v mrežo Gorniških vasi in njenemu Območje Alpske konvencije. zavestno odpovedujejo gradnji velike turistične vodstvu kot tudi vsem prebivalcem čestitamo infrastrukture, gostinske in nastanitvene storitve za odločitev, ki pomeni zavezo trajnostnemu Alpe so s svojo lego v srednji Evropi močneje planinskih poti turistom omogočile dostop v pa temeljijo na manjših, družinskih ponudnikih. razvoju turizma s poudarkom na aktivnostih, po-zaznamovale prebivalstvo kot katera koli druga višje predele. Ob naraščajočem številu turistov Za vstop v to mrežo morajo kraji izpolnjevati vezanih z gorami. To je tudi priložnost in zaveza pokrajina v tem delu Evrope, saj so od antike planincev so se razvijali kraji ob vznožju gora ter določena merila, ki se nanašajo na geografske Planinskega društva Luče, da bo s svojim delo-pa vse do danes pomemben prehodni prostor postajali vedno bolj znani in pomembni. Planinci značilnosti (gorska območja), ohranjeno naravo, vanjem, aktivnostmi in programi bistveno pris-med severom in jugom, obenem pa so seveda in njihove organizacije so bili torej tisti, ki so ne gorniško tradicijo, možnost javnega prevoza in pevalo k uresničevanju te zaveze. Vsem, še zlasti tudi pomemben vir različnih surovin in vode za samo razvijali gorski turizem, temveč so njegovo ponudbo lokalnih proizvodov. pa partnerskim ponudnikom storitev, želimo ve- gosto naseljeno območje na obeh straneh tega obliko in možnosti imeli vdelane tudi v vrednot-Z upoštevanjem Alpske konvencije, predvsem liko uspeha na tej poti in se veselimo nadaljnjega gorstva. Gorska pokrajina Alp je bila vedno po-ni sistem planinstva. protokola »Turizem in prosti čas«, ki v 2. točki 6. sodelovanja. seljena in z gospodarsko dejavnostjo, ki so jo Z intenzivnim, kapitalsko pogojenim, razvojem poglavja partnerje zavezuje k izvajanju politik, ki opravljali prebivalci, vključena v evropski gospo- turizma smo v veliko »turistično aktivnih« desti- bodo povečevale konkurenčnost sonaravnega darski sistem. Prav zaradi specifičnosti prostora nacijah prišli do meje, ko je ta vrednotni sistem turizma v alpskem okolju in bodo pripomogle k Ljubljana, september 2019 in življenjskih razmer v njem so s tega prostora porušen, saj gre gradnja velike turistične infra-socialno-ekonomskemu razvoju tega območja, Planinska zveza Slovenije pogosto prihajali predlogi, ideje in pobude za strukture, smučišč in drugih aktivnosti v smeri, pri čemer morajo izvajati ukrepe, ki bodo izka-ves srednjeevropski prostor. Tak primer je tudi ki pomeni predvsem uresničevanje interesov zovali inovativnost in diverzifikacijo ponudbe, podpredsednik moderen razvoj alpskega prostora, ki je tesno kapitala in nesmotrno izrabo virov. je avstrijska planinska zveza (v imenu stalnega Miro Eržen povezan z »odkritjem » Alp in razvojem turiz- Planinske organizacije ob takem razvoju turizma upravnega odbora platforme Gorniških vasi) v ma. Pri tem so pred več kot 130 leti pomembno čutijo še posebno odgovornost, da s svojim de-letu 2016 podpisala poseben Dogovor s Stalnim pionirsko vlogo odigrale ravno planinske zveze, lovanjem vplivajo na ohranjanje narave, na raz-sekretariatom Alpske konvencije. Pri tem so bile ki so s postavljanjem planinskih koč in gradnjo voj skladnega turizma, ki bo upošteval možnosti kot podlage poleg že omenjenega protokola 6 7 Drage gornice in gorniki! Za človeka so bili nepristopni in oddaljeni prostora, ki so že v tem združenju, nas vrhovi dolga stoletja neznan skrivnostni preprosto povezujejo podobni ideali, cilji, svet, ki je le buril njegovo domišljijo. V način razmišljanja in delovanja. snegu okovanih vrhovih ali v razpokanih stenah, na katerih je komaj preživel lišaj ali Želimo si in hkrati verjamemo, da bo tudi gorska roža, človek ni našel prav veliko, kar naš kraj dodana vrednost tega združenja, ker bi ga spodbudilo, da bi tvegal in se podal imamo marsikaj pokazati. Od prečudovite na vrh gore. Zato je bil ta neznani in dokaj in neokrnjene narave, do klenih in prijaznih nekoristni svet dolga stoletja rezerviran za ljudi, ki so stoletja živeli v sozvočju z naravo bogove in demone, pripovedke in legende. in jo s tem želeli očuvati v vsej svoji lepoti Šele kakšno stoletje nazaj so naši vrhovi tudi našim vnukom. in stene postopoma postali tudi predmet znanstvenih raziskovanj. Tako se je tudi odnos S privlačno turistično ponudbo ter med človekom in goro precej spremenil. Do zavzemanjem za ohranitev krajevnih takrat malo znana, strahospoštovana skala, je kulturnih in naravnih vrednot želimo dodati postala zaželeni cilj mnogih. Deviško lepoto kamenček v tem čudovitem mozaiku hrepenečih vrhov so postopoma začeli majhnih in lepih gorniških vasi za užitek in odkrivati tudi turisti. Človeku ni dovolj le postanek, kjer je bolj kot drugo pomembna lepota ravnine in hribovja, da si včasih ne bi prvobitnost, tradicija in kultura ter zavezanost zaželel tudi prepadnih sten, gorskih vršacev trajnostnemu alpskemu turizmu. in epskih razgledov. Še danes verjamemo, da je človek na vrhu gore tudi bližje Bogu. Ideal gorništva leži v harmoniji duševnega in Župan Občine Luče telesnega udejstvovanja na naravi čim bolj Ciril Rosc prijazen in pristen način ter hkrati v harmoniji med naravo in človekom, pri čemer človek spoštuje naravne meje. Zato smo izredno veseli, da je bila naša Občina Luče sprejeta v polnopravno članstvo v projektu Gorniških vasi (Bergsteigerdörfer), kjer se kot lokalna skupnost dolgoročno zelo prepoznamo. Z ostalimi kraji tega prečudovitega alpskega 8 9 Kot otrok sem iz rodnega mesta opazoval »Vzemite ga v sebi en košček, da boste skrivnostne vršace v daljavi. Z mikavno močjo močnejši v življenju.« Toliko vsega nam je so me vedno znova in znova pritegovali v ponujeno (meni in številnim obiskovalcem) pozornost. Čeprav sem imel v Celju – kot tu med gorami. Toliko vzponov na vršace, da rečemo – vse pri roki, sem zaznaval, da ima imamo potem več moči in kondicije tudi za svet v območju gora nekaj več – da ima neko, vzpone pri doseganju ciljev, ki jih postavlja takrat še nepoznano mi vrednost, ki bogati pred nas zahtevnost življenja. Toliko življenje. In kadar sem na izletih s starši zaznamovanosti z lepoto, v kateri je podpis vstopal v gorski svet, sem bil v sebi potrjen, Lepote same, ki jo potem nosiš v sebi in veš, da so gore območje, v katerem se preraščajo da je kljub vsemu živeti lepo. raznolike pritlehnosti. In sem zavidal ljudem, ki smejo biti domačini gora. Potrebno je doživljati to, kar je lepo, vedno znova in znova se pustiti pritegniti in prevzeti Milost in milina za dušo je, da sem danes temu, kar doda vrednost našim dnem. Luče – krajan Luč, gorske vasi, ki vzpenja pogled tja to gnezdo sredi gora – toliko tega ponujajo iz proti vrhovom. So vasi, ki niso običajni kraji, svojega središča, iz svojega srca na vse strani so vasi, ki so izhodišče veličastnih pogledov neba. in še bolj veličastnih možnosti, da to, kar zre oko kot mikavnost, človek tudi doseže in doživi tisto notranjo osvoboditev in okrepitev, ki te napolnita z močmi za napore pater Karel Gržan življenja. Luče so možnost in so priložnost za številne vzpone, s katerimi človek krepi svoje moči ter najde mir in modrost. Iz miru se prebuja modrost. Prav zato se gore imenujejo očaki, saj pri vzponih človek pušča za sabo marsikaj, nad kar se je vredno dvigniti. Toliko pomenljivih pravljic in legend se je prav zato rodilo sredi gora. Običajno so prve besede tistih, ki me obiščejo na domu, ki je kakor gnezdo sredi gora: »Pa ti veš, da živiš že sedaj v raju?« In jim odvrnem: 10 11 Čeprav nisem po rodu Lučan, so Luče moj Zaradi vseh lepih doživetij, zaradi čudovitih najdražji in najljubši kraj. Tu sem preživel spominov, ki me vežejo na Luče in njene prevečino svojega življenja; svoj prvi in zadnji de- bivalce, si ne glede na kraj bivanja želim ostati lovni dan. Kot družinski zdravnik sem v štirih njihov sokrajan ter njihov stvarni in duhovni desetletjih dodobra spoznal ta kraj in ljudi. sopotnik. Tudi vsem drugim naključnim obis-Lepota vasi in okolice pa ni očarala le mene, kovalcem tega kraja želim, da bi ga zapuščali ampak tudi mnoge druge, saj so bile Luče s podobnimi izkušnjami in vtisi, kot sem si jih večkrat izbrane za najlepši kraj v Slovenji. Pa v desetletjih življenja z njimi nabral sam. ljudje? Muhasta in neprizanesljiva narava je v stoletjih v teh hribih izoblikovala poseben tip gorjancev, ljudi vedrega značaja, silnih rok in velike pameti, obdarjenih s številnimi talenti, Tonč Žunter med katerimi izrazito izstopa nadarjenost za glasbo in petje. Pojejo ob rojstvih, porokah in smrti; pojejo in praznujejo tudi, ko za to ni posebnega razloga. Imajo pa ti srčni ljudje še eno, občudovanja vredno lastnost – izrazit občutek za skupno dobro. To sem imel priložnost opazovati kot predsednik planinskega društva, ko smo gra- dili novo planinsko kočo in cerkvico na Loki pod Raduho in pozneje še kapelo in Kocbe- kovo zavetišče na Molički planini. Oboje je postalo romarski kraj za domačine in simbol njihove navezanosti na gore. Gorniki smo pač ljudje, ki po planinskih poteh hodimo z lju- beznijo in posebno vrsto pobožnosti; lahko bi celo rekel, da smo neke vrste božjepotniki, saj so poti po gorah podobne božjim potem: oboje namreč vodijo v brezkončno in skriv- nostno – navzven in navznoter – in nikdar jih ne spoznamo do konca. 12 13 Živimo v osrčju Savinjskih Alp in Vsem pohodnikom in obiskovalcem sobivanje z naravo ter s pohodništvom želimo, da tudi s pomočjo te brošure nam je nekako že položeno v zibelko. Več odkrijejo naše najlepše kotičke, da kot desetina prebivalcev naše občine je začutijo našo gostoljubnost ter da se v vpisanih v domače planinsko društvo, naše kraje vedno znova radi vračajo. veliki večini domačega prebivalstva pa je planinarjenje način življenja. V društvu se trudimo, da so pohodniške poti redno vzdrževane, da so naše koče prijazne Bogomir Pečovnik vsem obiskovalcem, predvsem pa, da je Predsednik Planinskega društva Luče v društvu čutiti pridih pozitivnih vrednot, ki povezujejo vse ljubitelje narave. Veseli smo aktivnega sodelovanja vseh generacij, od predšolske mladine do najstarejših prebivalcev. Napori današnjega načina življenja nas »nekako prisilijo«, da je vsak posameznik primoran poiskati svoj način sproščanja. Obiskovanje naravno zanimivih in mirnih kotičkov je vsekakor ena izmed dobrih metod kvalitetnega načina preživljanja prostega časa. Opažamo, da je v naših krajih vedno več obiskovalcev, ki iščejo mir, sprostitev in ravno pravo mero napora. V našem kraju vse to zagotovo najdejo. Lučki planinci podpiramo vstop naše občine v projekt Gorniške vasi, kajti v tem vidimo ustrezno vizijo in napredek našega kraja, v okvirih, kolikor jih je naše področje sposobno prenesti. 14 15 Luče Gnezdo sredi gora LEGA Najvišja točka: 2350 m PLANINSKE KOČE Občina Luče se nahaja na severu Slovenije v vzhodnem delu Število prebivalcev (2019):1521 Koča na Loki pod Raduho (1534 m) Kamniško-Savinjskih Alp in obsega 110 km² površine. Središče N 46.409449, E 14.759037 LUČE občine je vas Luče, ki leži na rečni terasi nad sotočjem Savinje in GORSKA SKUPINA: Upravlja PD Luče. Lučnice na nadmorski višini 522 m. V okolici vasi so mala naselja in Kamniško-Savinjske Alpe samotne kmetije. Bližnji vrhovi Savinjskih Alp so zgrajeni iz triasnih Kocbekov dom na Korošici (1808 m) apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz andezita, ki je posledica POMEMBNI VRHOVI: – po požaru trenutno v izgradnji vulkanskih izlivov Smrekovca izpred 30 milijonov let. Površje Ojstrica (2350 m) N 46.355651, E 14.639763 je reliefno močno razgibano, kar je posledica pestre geološke Velika Zelenica (2114 m) Upravlja PD Celje Matica. zgradbe in močnih tektonskih gibanj. Krajino predstavlja hribovit Veliki vrh (2110 m) in gorat svet z vmesnimi dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z Raduha (2062 m) Pastirske koče na visokogorskih pašnikih: značilnostmi alpskega, kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Lučki dedec (2023 m) Podvežak (1560 m) Skoraj polovica površine občine je uvrščena v naravovarstveno Deska (1970 m) Ravne (1500 m) območje Nature 2000. Dleskovec (1965 m) Molička planina (1744 m) Križevnik (1909 m) Javorje (1597 m) Zaselki: vas Luče, Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Strmec, Lastovec (1841 m) Vodole (1351 m) Konjski Vrh Rogatec (1557 m) Na pastirskih kočah je možno ob prisotnosti Najnižja točka: 450 m Lepenatka (1425 m) pastirja dobiti hrano in pijačo ter prenočišče. 16 17 Luče v preteklosti Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih GORNIŠKA PRETEKLOST same puste frate. Po teh fratah pa so žalik Lokalni prebivalci si življenja brez gora žene z Raduhe planine pasle svoje ovce. nikakor ne moremo predstavljati. Že Neke noči pa so se ovce izgubile in se sama legenda o nastanku kraja govori razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik o povezanosti z okoliškimi hribi in žene so nacepile trske, prižgale luči in visokogorskimi pašniki. V poletnih mesecih noč za nočjo svetile po gozdovih ter so hriboviti predeli dajali hrano živalim z iskale izgubljene ovce. Ko pa so se tamkaj gorskih kmetij, marsikatera gospodinja naselili ljudje in si na fratah zgradili bajte je z nabiranjem brusnic, borovnic in in koče, so žalik žene izginile v planino zdravilnih rastlin obogatila domače jedi ter se skrile v zijavko. Le ovce so ostale ali pozdravila kakšno bolezen. Razgledni v dolini. Namnožile so se, da lepših visoki vrhovi pa so burili domišljijo in in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob raziskovalna žilica prvopristopnikov je Savinji. ljudi gnala vedno višje. Prvi obiskovalci v V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene Kamniško-Savinjskih Alpah so bili domači pustile v dolini, ker jih niso mogle najti vodniki, nosači, divji lovci, drvarji in niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju planšarji. Pravi razvoj vodništva pa se je vzdeli ime – Luče. začel v drugi polovici 19. stoletja. Častno mesto med gorniki v Kamniško-Savinjskih Luče s kopališčem leta 1937 Tako o nastanku našega kraja govori Alpah pripada dr. Johannesu Frischaufu, ki pripovedka … je začel za pot v gore uporabljati vodnike (Vir: Slovenska dežela v pripovedki in in nosače. Iz Zgornje Savinjske doline je podružnica v Mozirju, ki jo je ustanovil ustanovitvijo Slovenske planinske zveze, podobi) bil kot eden prvih vodnikov znan Matevž Fran Kocbek. Fran Kocbek je nato aktivno je bil tudi za Kamniško-Savinjske Alpe Matijevec iz Luč, ki je vodil predvsem na sodeloval pri razvoju planinstva. Nadziral značilen bolj množičen razmah planinstva. Zgodovinski viri pa pravijo takole: Ojstrico, poznal pa je tudi Mrzlo goro, je gradnjo poti in koč, markiral dostope in Lučki planinci so se organizirano povezali Olševo in Raduho. postavljal slovenske napise ter kažipote. leta 1953, ko so ustanovili Planinsko Luče se kot naselje v pisnih virih Dr. Johannes Frischauf je leta 1868 prvič Rivalstvo med savinjsko podružnico društvo Luče – Solčava, s sedežem v prvič omenjajo leta 1426, v urbarju obiskal slovenske Alpe, v letih od 1874 do Slovenskega planinskega društva in Solčavi. Tri leta kasneje, leta 1956, pa gornjegrajskega gospostva. Že takrat so 1878 pa je sistematično raziskal in obširno Nemško-avstrijskim planinskim društvom so postali samostojno društvo. Vsa bile Luče eden od sedežev njihovih 13. opisal Kamniško-Savinjske Alpe. Leta 1877 je pripomoglo k temu, da so slednji leta leta društvo skrbi za markiranje poti v uradov. V tem urbarju je prvič omenjena je napisal knjigo Die Sannthaler Alpen, 1894 povečali kočo na Korošici, leta 1896 pogorju Raduhe in Rogatca, medtem tudi cerkev v Lučah, sedanja cerkev sv. Savinjske Alpe, ki je prva monografija pa še kočo na Okrešlju. Leta 1894 je Kocbek ko za poti v pogorju Veže skrbi PD Celje. Lovrenca pa izvira iz 17. stoletja. Kot gorovja. V njej je opisal prve pristope skupaj z Miho Kosom napisal prvi slovenski Domače društvo je vse od ustanovitve občina se Luče prvič omenjajo leta na vrhove in gradnjo poti ter planinskih vodnik po gorah, Vodnik za savinjske tesno povezano s Kočo na Loki, ki jo ima 1593. Današnja občina pa je nastala leta koč, za kar si je zelo prizadeval in je tudi planine. Po Franu Kocbeku je poimenovan v upravljanju od leta 1955. Sicer je bila na 1993. Občinski grb predstavlja ženska prispeval lastna sredstva. Leta 1876 je dom na Korošici, ki ga je savinjska tem mestu prva koča že leta 1903, ko jo je na zelenem ozadju, ki nese postrvi postavil za pohod na Ojstrico in Planjavo podružnica Slovenskega planinskega zgradila Ljubljanska nadškofija. Koča je v na sedež nadškofije v Gornji Grad oz. planinsko kočo na Korošici, na Okrešlju društva slovesno odprla 16. avgusta 1894. svoji zgodovini preživela že tri požare, in kasneje v Ljubljano. Ženska nosi v pa kočo za pohod na Mrzlo goro, Rinke, V Kamniško-Savinjskih Alpah se je močan sicer med 1. in 2. svetovno vojno, nazadnje desnici prižgano laterno, na hrbtu pa Skuto in Grintovec ter za prehode v dolino razmah alpinizma pričel po prvi svetovni pa leta 1976, le leto po temeljiti prenovi. brento, iz katere moli zadnji del postrvi. Kamniške Bistrice. vojni. Zanj je bil zaslužen Turistovski klub Planinci in domačini so vedno našli dovolj Po zanesljivih podatkih naj bi zadnjo pot Skala, ustanovljen leta 1921. Savinjska energije, da so kočo obnovili in tako se z ribami opravil lučki logar s kolesom, in Leta 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko podružnica je bila ustanovljena leta danes koča ponaša s certifikatoma Okolju sicer na veliki petek, aprila 1941. planinsko društvo in nato še savinjska 1931 v Lučah. Po drugi svetovni vojni, z prijazna koča in Družinam prijazna koča. 18 19 Posebnosti Rogatec s planine Kal strmo sotesko, imenovano Lonci. temnozelenimi gozdovi in v celke razpršenimi Vse do leta 1960 je dolino obraščal pragozd, domačijami. To je svet, ki je bil ugoden za vendar so danes ohranjeni samo še redki poselitev. Severni del pokrajine je apnenčast ostanki, večinoma v zgornjem delu doline, v ter se dvigne znatno višje. Tu si rastlinstvo Šibju. Nad wengenskimi skladi se pne školjkast težje izbori svoj življenjski prostor, zato je le apnenec, ki tvori 100-metrske navpične, nekaj kmetij našlo prostor za naselitev. Toda gladke stene. Na eni od njih, Sekalojci, je to je svet, ki je poln naravnih lepot. Če se iz bilo dolgo časa edino gnezdo sokola selca vasi ozremo proti severu, vidimo na desni v Sloveniji. V strmih stenah zgornjega goro Raduho in na levi visoko planoto Veže. dela doline občasno gnezdi par orlov. Pas Med njima je Savinja prodrla skozi sotesko. wengenskih skladov poteka tudi v smeri proti V geološki zgodovini je bil to enoten kos kmetiji Planica in tvori bolj položno teraso, apnenčaste plošče, ki se je ob gorotvornem kjer se je razvil lep varovalni bukov gozd na dviganju na sredi upognila in je nastala prisojnem pobočju, v njem pa so ugodne sinklinala, po kateri je Savinja s Solčavskega razmere za življenje redkih ptic, med drugimi našla pot proti Lučam. Enake geološke plasti, detlov in sov. Zaradi vseh naštetih razlogov ki so danes pri Igli, so v pobočju Raduhe je bila dolina Bele zavarovana kot ornitološki 1000 metrov višje in v pobočju Veže 600 rezervat. Ob izteku doline so na levem bregu metrov višje. V borbi vode in reke proti močni Dovnikovi studenci, ki dovajajo vodo iz kamnu je narava ustvarila oblike, ki jih danes Geološka sestava svet, ki se strmo, vendar dobrohotno južne polovice Dleskovške planote. občudujemo. Občina Luče leži na meji med alpskim in dviga k najvišjim vrhovom, na jugu nižje, predalpskim svetom. Kamnine, ki tvorijo zaobljeno hribovje, ugodno za poselitev. Pogorje Rogatca Savinjske Alpe, so nastale v toplem morju, ki Tu ni spektakularnih naravnih spomenikov, Pogorje Rogatca je greben, sestavljen iz je valovalo na tem območju v mlajšem triasu. toda naravne lepote in kulturne vrednote v štirih zelo raznovrstnih vrhov, in je nastal To morje je v tisočletjih spreminjalo globino. človeškem merilu so na vsakem koraku. z gorotvornim dviganjem med dvema V globljem morju so nastajale usedline vzporednima geološkima prelomnicama. apnenca in dolomita, v plitvejšem pa lapor, Dolina Bele Po mnenju profesorja Seidla ima to pogorje peščenjak in škriljavci. Menjava kamenin je Dolina Bele je nastala ob prelomnici, ki poteka najbolj zanimivo geološko zgodovino od ustvarila raznolikost, ki je značilna poteza iz Bistriške doline preko Presedljaja proti vseh v Savinjskih Alpah. Na jugu se dvigata lučke pokrajine. Tej zasnovi se je v terciarju Podvolovljeku. Ob prelomnici so prišli na dan Kranjska Reber in Kašni vrh, sestavljena iz pridružilo delovanje savinjskega vulkana v nepropustni wengenski skladi, zato po dolini kristalastih škriljavcev iz obdobja silurja. To bližnjem Smrekovško-Komenskem pogorju, teče potok, v kolikor ga mestoma ne prekriva so najstarejše kamnine v lučki pokrajini in so ki je ugreznino vzhodno od Alp, ki jo je še nanos pobočnega grušča. Na takšni podlagi ob prelomnici prišle na površje. Prečni prelom pokrivalo morje, napolnilo z andezitno lavo in so na dan prišli tudi studenci, tako studenec v nato loči Lepenatko, ki je iz dolomita, ima vulkanskim pepelom 700 m debelo. Šibju, Žegnani studenec in Sedem studencev. gladko površje in na vrhu lep pašnik. Zadnji v Profesor Ferdinand Seidl v knjigi Kamniške V ledenih dobah v diluviju so ledeniki grebenu je najvišji vrh Rogatec, pestro zgrajen ali Savinjske Alpe pravi: »Najkrasnejše slike pokrivali površje nad 1500 m, na strmih iz različnih kamnin, vrh pa je piramidast in iz vidimo tam, kjer se dotikata obe nasprotni pobočjih pa so drseli v dolino. V vsej pokrajini apnenca. Rogatec je eden najlepših razglednih krajini. Ondi oživi vsak vtisk ob navzočnosti so dolino dosegli štirje ledeniki. Eden od teh vrhov v Sloveniji. V podnožju Rogatca je kratka nasprotnega, brezkončna menjava v oblikah je polzel z najvišjega površja Dleskovške soteska v Riharskih potokih s slapom Cuc. in barvah izpričuje neizčrpno iznajdljivost planote v dolino Bele in po njej ter jo močno umetnice prirode. Taki kraji vabijo prijatelje preoblikoval. Dolina je danes izoblikovana v Lepote apnenčastega sveta prirodnih krasot z nepremagljivo silo«. štirih nivojih. Med drugim in tretjim nivojem Južni del lučke pokrajine je hribovit silikatni Slap Cuc Takšna je lučka pokrajina. Na severu apnenčasti je skalnata stopnja, skozi katero si je potok utrl svet s površinskimi vodami, rodovitno prstjo, 20 21 V najožjem delu soteske je znamenit skalni spodnji bruhajo vodo iz kratkih žrel, nekateri metrov. Ustvarile so jo podzemne vode, ki večnega snega, ki je zakrival jamo, dolga leta osamelec Igla, ki je nastal tako, da je manjši zgornji pa brizgajo vodo iz skalnih razpok. so pritekale z zakrasele Dleskovške planote. neodkrit. Vhod v jamo se je razkril, ko se je prelom skalo oddvojil od matične stene, Ko stopamo v območje Savinjskih Alp, V njej so našli kosti jamskega medveda, ki zaradi vročih poletij dolgoleten sneg in led kasneje pa je reka po zunanji strani poglobila pridemo najprej na planotast svet na višini so na ogled v Pokrajinskem muzeju v Celju. končno stalil in se je odprl vhod v več kot 20 strugo. Pod Iglo je tudi znameniti Presihajoči okrog 2000 m (Raduha, Križevnik, Veliki vrh, V jami je bogata speleofavna, med drugim metrov globoko ledeno brezno. studenec, eden redkih v Sloveniji, ki prav tako Dleskovec, Deska, Lučki dedec). To pokrajino tudi endemični hrošček Orotrechus lucensis, Leta 1981 so jamo začeli raziskovati člani nakazuje na možnost geološkega preloma. je oblikoval led v ledenih dobah, nato pa zato je jama zaprta z mrežo. Ključ hranijo na Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. V soteski Savinje sta nastali dve daljši voda in nastale so kraške oblike. Le tam, kjer bližnji kmetiji Pečovnik, ogled pa je možen le z Jama je dolga več kot 1300 metrov, od tega podzemski jami, Erjavčeva in Trbiška jama. je podlaga nepropustna, so nastale kotline in jamarsko opremo. je več kot 800 metrov jame urejene za obiske Tudi Snežna jama, ki se danes nahaja na doline in na njih planinski pašniki (Korošica, Pod Trbiško zijalko ob obrežju Savinje so še tri turistov. Zaradi lepot, jamskega mleka, ledenih jugovzhodnem pobočju Raduhe 1556 metrov Loka, Javorje). Planotast apnenčast svet je manjše jame, iz katerih ob močnem deževju skulptur in kapniškega okrasja je obisk jame visoko, je nastala na nižji nadmorski višini in ustvaril raznovrsten mikrorelief, na katerem bruhajo kraški izviri. nepozabno jamsko doživetje. Ogled Snežne se nato s tektonskim gibanjem dvigovala. se je razvila bogata visokogorska vegetacija. jame je možen samo v poletnih mesecih ob Na nasprotnem pobočju Veže prevladujejo Na planini Vodotočnik je majhno jezero, nad Erjavčeva jama predhodni najavi. brezna. Najbolj znan je jamski sistem na oblimi vrhovi pa mogočno kraljuje najvišji vrh Slikovit jamski sistem leži na desnem bregu Ogled jame traja cca 2 uri. Za ogled jame Molički peči, ki je z globino 1100 metrov Ojstrica. Savinje, približno 90 metrov nad strugo reke. priporočamo toplo obleko (tudi rokavice) ter eden najglobljih v Sloveniji. V zgornjem delu Jama je v celoti dolga 599 metrov in globoka primerno pohodno obutev. je v breznih večstometrski pas ledu. Ta jamski Trbiška zijalka 91 metrov, v notranjost pa vodi razvejan sistem sistem zbira vodo z območja od Velikega vrha Kraška jama, ki je zavarovana kot naravni rovov. Nastala je v temnosivem triasnem Savinja do Križevnika, voda pa prihaja na površje spomenik, se nahaja na desnem bregu Savinje apnencu, najverjetneje zaradi stranskega Reka Savinja je od izvira do Ljubnega zaščitena tik nad reko Savinjo v Pečovskih izvirih. Ob ob pohodniški poti, ki vodi do Igle. pronicanja reke Savinje. kot naravni spomenik. V svojem zgornjem močnih padavinah je teh izvirov 25, takrat Jama je dolga 237 metrov in globoka 30 Jama je izredno zanimiva predvsem zaradi bogate speleofavne, razvejanega sistema Lučki dedec rovov in sifonskega jezera. Skozi zunanji del jame vodi stara pešpot med Lučami in Solčavo – ta del jame si lahko ogledamo tudi brez baterijske svetilke. V jami so zanimivi sedimenti, našli pa so tudi kosti jamskih medvedov ter predstavnike redkih hroščev in netopirjev. Velik poševen rov vodi do sifonskega jezera v globini 83 metrov od vhoda. Jama ima status naravne vrednote državnega pomena in je zavarovana kot naravni spomenik. Snežna jama Snežna jama se nahaja na jugozahodnem pobočju Raduhe na nadmorski višini 1556 metrov. Je najvišje ležeča jama v Sloveniji, urejena za turistični obisk. Jama je stara 10 milijonov let. Posebnost jame so večni led v Ledeni dvorani, jamsko mleko – malgonit in lepo kapniško okrasje. Snežna jama Ta biser alpskega krasa je bil zaradi obdobja 22 23 Domačini so jo poimenovali šivankino uho. Lokalna kulinarika Lučko ljudsko moško petje na »treko in Igla Igla spada med najbolj znane, najslikovitejše Kot lučka kulinarična kulturna dediščina se štrto« in največje skalne obeliske v Sloveniji in je prav gotovo šteje obrnjenk. Ta jed iz na suho Ljudsko moško petje na »treko in štrto« je razglašena za naravni spomenik. pražene ajdove ter pšenične moke, prelite z v Lučah (in tudi po vsej Evropi) edinstveno. vrelim mlekom, s smetano ter z maslom in Način petja je sledeč: eden od pevcev začenja Ob vznožju Igle, na levem bregu Savinje, izvira malo soli, je bila včasih z belo kavo glavna naprej, nekaj jih gre čez osnovni napev v in-Presihajoči studenec. To je ena naših najbolj hrana lučkih »vlcerjev« v planini. Danes vam tervalu terce, hkrati spodaj dodajo prvi bas in znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok jo na kmečkih turizmih ponudijo s kislim drugi bas. Ob zaključkih fraz pa dodajajo ok-se spreminja. Njihovo delovanje je navadno mlekom, v kulinarično vrhunsko priznani go- rasek, pri čemer se nekateri glasovi povzpnejo povezano z večjim prostorom v zaledju, ki stilni pa tudi kot gurmansko predjed z ocvir- čez vodilni glas kot tretji glas nad njim (treka) se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po ki, jajčko ter jogurtovo peno. Sicer se v lučki in drugi še čez kot četrti glas nad vodilnim načelu natege. kulinarični dediščini pojavlja še mohot, lučki (štrta). Glasove zelo preprosto poimenujejo masunek ter v celotni dolini znani Zgornje-v svoji logiki in s svojim izrazoslovjem. Pojejo Nad izvirom, ki leži tik ob cesti, se dviga savinjski želodec. Raznolikost gozdnega se- v počasnem tempu in ob zaključkih fraz zelo strmo pobočje. Tod nekje se v globinah ska- stava, travnatih površin z raznimi cvetlicami zadržijo ter dovolijo bogati harmoniji, da se lovja skriva podzemeljska votlina. Vanjo se in s sadovnjaki ter čisto okolje pa nudijo tudi razvije v polni zvok. Glede na to, da je pevcev nataka voda in dokler se ne napolni z vodo, idealno okolje za pridelavo medu. Kmečke veliko, se dejansko razvije tudi posebna jakost je presihajoči studenec suh. V trenutku, ko žene svoje jedilnike popestrijo z domačimi petja. Takšen način petja je v Lučah ohranjen se podzemeljska votlina napolni z vodo, se marmeladami, s sokovi ter z zeliščnimi čaji, vsaj stoletje in ponosni smo, da jih tudi danes ta po principu natege pretoči v izvir. Med ob obarah postrežejo različne vrste žgancev, v precej obseženem sestavu lahko slišimo na podzemeljsko votlino in izvirom je ozek, kot sladice pa »bratce ali sestrce« (buhteljni), raznih prireditvah v kraju in po vsej Sloveniji. toku s svojimi pritoki tvori eno od najlepših kolenasti cevi podoben rov, po katerem se krafelce, štruklje, žlinkrofe s sladkim kruho-Ponosni smo, da je ta posebna zvrst ljudske- porečij v slovenskem alpskem svetu. Tok Sa- pretaka voda. V zelo kratkem času se suha vim nadevom, slane (ocvirkovka) in sladke ga petja vpisana v register nesnovne kulturne vinje skozi ozemlje občine Luče označujejo prodnata kotanja napolni do vrha in voda potice … dediščine. številne krajinske zanimivosti. Čista voda reke pod cesto odteče v Savinjo na drugi strani Savinje poleti ponuja možnost ohladitve ter ceste. Takšno stanje traja le nekaj minut, športnih aktivnosti. potem pa se brez očitnega razloga betons- ka kotanja začne prazniti, dokler se spet ne Igla in Presihajoči studenec pokaže prodnato dno. Za ogled pojava je Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini potrebne nekaj potrpežljivosti. Ob normal- živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z nem vodostaju se cikel ponovi vsakih deset eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Sa-do dvajset minut in prav to izviru daje po- vinji pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala seben čar. srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter Presihajoči studenec je zaradi obnovljene tam ostala do danes. ceste vklenjen v votlinico. Le redko lahko vi- dimo njegovo delovanje, saj je odvisno od Ob cesti iz Luč proti Logarski dolini stoji na količine vode. Najbolje je, da si ta izredno levem bregu reke Savinje mogočen skalni redek naravni pojav ogledamo v obdobju, obelisk Igla, ki je nastal z delovanjem erozije ko ni prevelikih padavinskih ekstremov. De-in preperevanja v zgornje-triasnem apnencu. lovanje Presihajočega studenca je podrob-Ta vitek, 50 metrov visok skalni stolp, je ime no opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta dobil zaradi ozke špranje v njegovem boku, 1909. Igla in Presihajoči studenec sodita skozi katero je do izgradnje ceste leta 1894 vomed naše starejše naravne spomenike, saj Lokalne dobrote dila edina pot proti Solčavi in Logarski dolini. sta zavarovana že od leta 1948. 24 25 Priporočljive ture - poletje Rafting Kajaking Luče, gorska vasica v vznožju Raduhe, Rogatca in Veže, ponuja številne možnosti za pohodništvo, od lažjih sprehajalnih poti do zahtevnejših gorskih tur. Nenazadnje skozi območje občine poteka del Slovenske planinske poti, in sicer od Travnika na Ljubnem do Vodol, mimo Javorja na Loko in Raduho, potem pa se transverzala usmeri proti Rogovilcu in proti Robanovi planini naprej na Ojstrico. V našem kraju lahko pravo avanturo doživijo tudi plezalci in ljubitelji gorskega kolesarjenja. Na naslednjih straneh vam želimo predstaviti izbor naših tur … SPREHAJALNE POTI križišča cest, se usmerimo levo navzdol. Kar hitro pridemo do travnika, kjer se odpre Luče–Breznica–Nadlučka pustota-Log–Luče čudovit razgled na pogorje Veže in Rogatca. Sprehod se začne po markirani planinski Zopet se ob levem robu travnika (kolovoz) poti, ki vodi na Loko – ob vstopu v Luče, usmerimo navzdol in pridemo v gozd, med parkiriščem in mostom preko Savinje. kjer se na vseh razpotjih držimo desno, Na začetku poti je strmina, ki pa se kmalu da pridemo v dolino do kmetije v bližini položi in nas vodi po grebenu Breznice. smučišča. Pot nadaljujemo po asfaltirani Potem preidemo v strnjen gozd, ki vodi cesti, prečimo most čez Savinjo in po nasipu do kapelice, kjer je manjše razpotje. Pot desnega brega reke Savinje pridemo v Luče. nadaljujemo desno po gozdni cesti, kjer Pred zaključkom sprehoda si vsekakor pa kar kmalu za ostrim ovinkom zopet privoščimo počitek na jezu ob Vlcerski bajti preidemo na planinsko pot. Po tej poti in etno hiškah. gremo do vznožja travnika, tu pa zapustimo planinsko pot in se usmerimo levo, ob Začetek poti: Luče/pred mostom čez Savinjo skrajnem robu travnika. Kar kmalu pridemo Višinska razlika: 130 m Ribištvo Kanjoning v gozd in pot nadaljujemo po gozdni vlaki. Čas hoje: 1, 45 h Pot se rahlo vzpenja, ko pa pridemo do Zahtevnost: nezahtevna pot 26 27 Tourentipps Sommer Nadaljujemo po poti do gozdne vlake, se po več živalskih vrst, kot so žabe, krastače, pupki njej spustimo do mlina in nadaljujemo v smeri in kačji pastirji. občinske zgradbe. Nadaljujemo po položni poti, ki nas pripelje Pot v nadaljevanju vodi mimo Juvanove hiše, do slapišča ob vznožju Kobilnega grabna. Po-ki je pravi kmečki dvorec. Nato se pot nadalju- tok, ki odvaja vode izpod Kunšperskega vrha, je po mostu preko struge Mlinščice in do nasi- v Repovem grabnu ustvarja 25 metrov visok pa ter vodi po nasipu ob Savinji, preko brvi čez tristopenjski slap. strugo mimo Hiše Raduha nazaj do izhodišča. Od slapu sledimo gozdni cesti do križišča, za- vijemo levo in se sprehodimo mimo kapelice Začetek poti: Hočevarjeva njiva (parkirišče) nazaj do izhodišča. Višinska razlika: 40 m Čas hoje: 45 min Začetek poti: Žagerski mlin (Podvolovljek) Zahtevnost: nezahtevna pot Višinska razlika: 50 m Čas hoje: 20 min Od Žagerskega mlina do Repovega slapu Zahtevnost: nezahtevna, markirana pot Izhodišče poti je v bližini 250 let starega Žagerskega mlina v Podvolovljeku, ki preds- Pečovski most–Erjavčeva jama–Igla Luče z okolico tavlja lepo ohranjen primer tehnično-kulturne V okolici Luč je več krajših in daljših sprehajal-dediščine. nih poti. Ena daljših in lepših je prav gotovo Tik za mlinom nas markacije v obliki kačjega pot od Luč do Kačjeka. Vseskozi sledi strugi Luče–Juvanova pustota–Strelarnica– Luče Začetek poti: Luče (gostilna Matijovc) pastirja usmerijo na gozdno stezico, ki ji sledi- reke Savinje ob njenem desnem bregu. Nekaj Sprehod začnemo v centru Luč. Pri gostilni Višinska razlika: 98 m mo vse do Petkove mlake. Mlako, zgrajeno leta časa hodimo skoraj po sami strugi, že naslednji Matijovc se usmerimo na pešpot med gostilno Čas hoje: 1 h 1996, krasi pester rastlinski svet in je namenje- trenutek pa smo vsaj 100 metrov nad njo, zato in večjo staro hišo. Pot nas vodi po gozdni Zahtevnost: nezahtevna pot na življenjskemu prostoru dvoživk. Tu prebiva ji po razgibanosti in lepoti ni para. Celotna pot poti nad cesto proti Podvolovljeku, kjer med vejevjem občasno vidimo Rogatec, med hojo Preko pet mostov (krožna pot okrog Luč) pa lahko poslušamo šumenje reke Lučnice. Izhodišče poti je na parkirišču ob regionalni Na tretjem razpotju se usmerimo levo in cesti Ljubno–Logarska dolina, tik pred vasjo nadaljujemo pot nad reko. Ko se pot usmeri Luče. Celotna trasa gre čez kar pet mostov oz. nekoliko desno, prečimo manjši potoček in po brvi preko Savinje, Lučnice in struge Mlinščice. kratkem vzponu pridemo na asfaltirano cesto. Od Hočevarjeve njive se pot nadaljuje preko Pot nadaljujemo v hrib po asfaltirani cesti, na savinjskega mostu, levo mimo gasilskega drugem križišču pa se usmerimo proti Hiši doma, skozi park in nato čez most nad Lučnico. sonca na Juvanovi pustoti. Tu se nam odpre Pot nas popelje mimo Delavnice Šlanger, kjer čudovit razgled na okoliške kmetije, Rogatec in si je moč ogledati zelo zanimive izdelke iz lesa. Veliko planino. Od tu se po travniku spustimo Nato se pot nadaljuje po brvi čez Lučnico in ta-mimo vikenda do roba gozda, kjer nas pot koj levo ob Lučnici do prve kapelice. Nasproti zopet vodi skozi gozd. Pridemo do razpotja, kapelice je obrečni klif z razgaljenimi plastmi kjer je na desni strani Strelarnica, mi pa se andezitnega groha. Sledi pot do druge kape-usmerimo levo in po poti nad vasjo prehodimo lice in mimo kotlovnice Biomase do Jerčeta, 300 m. Pred nami se odpira pogled na Raduho, od koder je možen obisk farne cerkve Svetega pod nami pa vidimo vas Luče. Nato pot zaide v Lovrenca. gozd in pridemo do kolovoza, kjer se usmerimo Mimo Jerčeta gre pot do Strelarnice. Od tu desno in pridemo na glavno cesto ob strugo je lep panoramski pogled na Luče, v okolici Mlinščice. Strelarnice pa je urejen dendrološki nasad. Repov slap 28 29 Viseča brv pri Igli Razgled z Lepenatke je tudi označena z zeleno-belimi markacijami. ravnini nadaljujemo vse do viseče brvi pri Igli Za nadaljevanje se moramo spustiti prav v Dolžina: iz Luč do Kačjeka (okrog 6 km) Pot se s ceste Luče–Logarska dolina odcepi (okrepčevalnica). Tu pot nekaj metrov pred jamo, ne globoko, le 15–20 metrov, kjer se Težavnost: lahka pohodniška pot z nekaj po približno 1,5 km, kakšnih 10 metrov pred brvjo zavije strmo levo navzgor. Zopet dobrih nato na desni zasveti prehod. Strop jame težavnimi odstavki; zahteva dobro telesno pri-mostom preko Savinje. Prvih 100 metrov se 100 metrov grizemo v kolena, za nagrado pa se v rovu zelo zniža, zato jo zapustimo rahlo pravljenost steza strmo pne navzgor, zato pride klopca, ki se nam na vrhu odpre veličasten pogled na sklonjeni. Na izhodu iz jame pa nas čaka še Čas hoje: 3–4 ure se nahaja na prvi kratki uravnavi, še kako prav. skalni osamelec Iglo in sotesko reke Savinje. zadnje presenečenje – v skalo vklesan napis, Najugodnejši čas: od pomladi do jeseni V nadaljevanju je pot veliko prijaznejša. Vijuga Nadaljujemo in kmalu smo na mestu, kjer je ki je zaradi tega, da se ga sploh lahko opazi, Koordinate izhodišča: (pred Pečovskim preko gozda, se komajda dotakne travnika in steza vsekana v skalo. S pomočjo jeklenice je prebarvan zeleno; j669 IHS MR. Po nekaterih mostom): N 46.36577, E 14.73193 nas skoraj po ravnini pripelje do gozdne vlake, zahtevni del poti kmalu za nami. zapisih bi naj to bila letnica in inicialke osebe, ki ji sledimo navzdol do jame, ki jo opazimo na Sledi kratko vzpenjanje, nato z grape zavije-ki je to jamo odkrila davnega leta 1669. Jama LAŽJE POHODNE TURE levi, tik preden se vlaka požene strmo navzgor. mo desno (pazimo na markacije, da nas ne je dolga približno 400 metrov, vendar ogled Vhod v jamo (Trbiška zijalka) je zaprt, vendar zavede kakšna živalska stečina!) in po nekaj in raziskovanje brez izkušenega poznavalca Lepenatka (1425 m) lahko ključ dobimo na bližnji kmetiji. minutah smo na jasi s klopjo, od koder je odsvetujemo. Iz Luč se odpeljemo proti Ljubnemu, kjer po Tu steza zavije z vlake strmo desno navzdol, čudovit razgled v dolino. Prečimo jaso in se s Naša pot se tu bliža koncu. Po gozdnem 1,3 km zavijemo desno čez Rogački most. preči ozko grapico in zopet smo na gozdni skalnega roba spustimo strmo navzdol (ogra-pobočju, vseskozi v rahlem spustu, kmalu Sprva cesta vodi ob potoku Rogačnik, kas-vlaki. Nadaljujemo po njej navzdol, a le ne- ja). Nadaljujemo prečno po gozdu in navzgor pridemo do gozdne vlake, ki nas po minuti neje pa so vsi ključni odcepi označeni in kaj metrov, nato ulovimo nadaljevanje poti z mimo podrtih dreves do skalnega roba. Ko ga hoje po njej privede do ceste Luče–Logarska pot nas pripelje vse do Zgornjega Špeha. vlake proti levi. Ko smo našli nadaljevanje, se obidemo, široka lesena lestev in par metrov dolina. Tu se pot konča. Do izhodišča se Tam je na nadmorski višini 1186 m kapeli-lahkotno sprehodimo vse do nivoja struge jeklenice pripelje na ozko sedlo. Tu se ozka, z najhitreje vrnemo tako, da se že pred ca. Pešpot pa začnemo pri gospodarskem reke Savinje in nadaljujemo po ravnini proti gruščem posuta stezica, spusti strmo navzdol pohodom dogovorimo za prevoz z avtom poslopju opuščene kmetije. Pot nas ob pla-prvemu malce zahtevnejšemu delu poti, kjer in po kakšnih petih minutah spusta se pred nazaj do Luč, ali pa po cesti odidemo navzdol ninskih markacijah vodi kakšnih 40 minut ob s pomočjo ograje obidemo skalno zaporo nami odpre vhod v Erjavčevo jamo. Tu sta (desno) do okrepčevalnice in se preko viseče vznožju Rogatca po kolovozu do Kala (1285 kakšnih 15 metrov nad reko. Na drugi stra- klopci in mizica za počitek, mi pa smo pred brvi vrnemo na pravkar prehojeno pot in se m), kjer se usmerimo levo in po pol ure vz-ni skalnega roba se spustimo navzdol in po najbolj zanimivim delom naše poti. po njej vrnemo na izhodišče. pona po pašniku pridemo na vrh Lepenatke, 30 31 kjer se odprejo čudoviti pogledi na Rogatec, Sledimo označbam in se na razpotjih držimo položi in nas vodi po grebenu Breznice. pa je na levi strani markirana pot, ki vodi Ojstrico, Planjavo, Veliko planino … ter na levo, dokler ne prispemo do koče na Dolgi Potem preidemo v strnjen gozd, ki vodi na planini Arta in Loka. Najprej se prečno Zadrečko dolino. trati, ki pa je večinoma zaprta. Nad nami se do kapelice, kjer je manjše razpotje. Pot vzpenjamo vzporedno s cesto, nato pa pri-Izhodišče: Zgornji Špeh (1164 m) vzpenja vrh Dleskovec. Sestop z Dolge trate nadaljujemo po gozdni cesti, kjer pa kar demo do razpotja Arta–Loka. Nadaljujemo N 46.32006, E 14.75312 je po poti, ki ni markirana, je pa lepo vidna kmalu za ostrim ovinkom preidemo na po desni poti, ki se kar nekaj časa prečno Višinska razlika vzpona: 261 m in označena z možici. Ta nas najprej vodi po planinsko pot. Nadaljujemo po strmi gozd- vzpenja, nato pa nas pripelje do parkirišča Čas celotne ture: 2 uri pašniku navzdol, nato pa po gozdu in nas pri- ni stezi in kar kmalu pridemo ob vznožje pod Loko. Usmerimo se po cesti proti Loki pelje na planino Ravne. V poletnih mesecih strmega travnika. Smerne table nas usme- in po 15 minutah zmernega vzpona pride- Ravne–Lučka koča–Dolga trata–Ravne je v pastirski koči na Ravnah možno dobiti rijo po travniku, mimo dveh kmetij, v pas mo do Koče na Loki, ki stoji sredi obširnega Planina Ravne je zanimiva zaradi visokega kakšno okrepčilo. grmičevja, ki nas pripelje do ceste. Cesto pašnika. izhodišča, saj se lahko pripeljemo z avtom le prečimo in sledimo smernim tablam, ki Na koči si lahko odpočijemo, kaj prigrizne-do nadmorske višine 1500 m. Od koče se po- Izhodišče: planina Ravne (1500 m) usmerijo na pot, ki se zmerno dviga skozi mo, opazujemo vrh Raduhe, če pa imamo damo severozahodno po pašniku, na robu N 46.35006, E 14.69912 gozd. Pot nas pripelje do križišča, kjer na- še kaj moči, se lahko odpravimo na spre- pa pridemo do kolovoza, ki mu sledimo do Višinska razlika vzpona: 450 m daljujemo vzpon v smeri Raduhe. Najprej hod proti planini Javorje ali Arta. markirane steze, ki vodi proti Velikemu vrhu Čas celotne ture: 3–4 ure se kar nekaj časa vzpenjamo po cesti, nato in Korošici. Še naprej hodimo po markirani pa pridemo do ceste, kjer se sredi levega Opisana pot je ena izmed najdaljših poti na poti, kjer sta desno odcepa proti Polšaku in Loka (1534 m) ovinka v desno odcepi širok markiran kolo- Loko. Sicer se lahko do koče povzpnemo od Križevniku. Kmalu prispemo do mesta, kjer Pot na Loko se začne ob vstopu v Luče voz. Pot nadaljujemo po njem, kasneje pa kmetije Radušnik (1,5 ure hoje), z Vodol (1 je nekoč stala Lučka koča. Tu je spominsko med parkiriščem in mostom preko Savinje. se zopet vrnemo na prej omenjeno cesto, ura hoje) ali pa samo s parkirišča pod Loko, obeležje II. svetovne vojne ter miza s klopco. Na začetku poti je strmina, ki pa se kmalu po njej napravimo le nekaj korakov, nato od koder je le polurni sprehod. Razgledi z Raduhe 32 33 z jeklenicami in previdnost pri hoji na tem razgled. Severozahod stene Raduhe je predv-delu poti ni odveč. Na poti lahko opazujemo sem alpinistično zanimiv, prehod čez njo pa kotanjo Korošice ter na drugi strani Robanov omogoča tudi zavarovana pot. kot, Strelovec in Krofičko. Označena pot nas Jugovzhodna stran gore se z vršnih goličav pripelje na vrh Ojstrice, kjer se odpre čudovit prek sprva rušnatih pobočij konča v gozdo-razgled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Z vih nad Savinjo. Na tej strani je več planin vrha se usmerimo proti planini Korošica, kjer (Arta, Loka, Javorje, Vodole). je sestop tehnično manj zahteven, kot je po S parkirišča za Snežno jamo nas smerokaz us-Kocbekovi poti. Od doma na Korošici se us- meri proti planini Arta. Od koče na Arti nas merimo proti vzhodu do Sedelca, kjer nadal- dobro markirana pot pelje po »Krajeh« preko jujemo pot proti Podvežaku. Zelenice, kjer se usmerimo desno in zložna pot nas pripelje na vrh Raduhe, kjer nas Izhodišče: Ravno polje (1440 m)/ parkirišče pričaka lep razgled po krajih Zgornje Savin-pod planino Podvežak jske doline ter vrhovih Kamniško-Savinjskih N 46.33198, E 14.67258 Alp in Karavank. Ob lepem vremenu pa lahko Korošica Višinska razlika vzpona: 910 m vidimo tudi najvišji vrh Slovenije – Triglav. Čas celotne ture: 7–8 ur Z vrha Raduhe se spustimo proti Koči na Loki. Najprej pridemo na Malo Raduho, malce Izhodišče: Luče/ pred mostom čez Savinjo Moličke planine vodi markirana pot naprej Raduha (2062 m) nižje pa pridemo do razpotja, kjer ena vodi N 46.35496, E 14.74806 proti Korošici vse do Sedelca na nadmorski Raduha ima dva obraza, na Solčavsko pada s navzdol proti Koči na Loki, druga pa gre proti Višinska razlika vzpona: 1014 m višini 1900 m. Od tod vodi do kotline Korošica strmo steno, na drugo stran proti Lučam pa Durcam. Tu se zopet lahko odločimo, ali na- Čas celotne ture: 5 ur le še prijetnih 100 metrov spusta. se s širnimi pobočji položneje spušča proti daljujemo pot proti Loki ali pa se usmerimo Možne alternative: tehnično in časovno je jugovzhodu. Savinja jo ločuje od Grintovcev proti Lanežu in Konjski Loki ter od tam proti Korošica (1808 m) podobna pot iz planine Ravne in tako odmaknjena lega omogoča enkraten Koči na Loki. Iz Luč se z avtom odpeljemo po dolini Podvo- lovljek, kjer po petih kilometrih ob smerni ta- Izhodišče: Ravno polje (1440 m)/ parkirišče Raduha bli zavijemo desno z glavne ceste. Na prvem pod planino Podvežak križišču zavijemo levo in se ves čas dvigamo. N 46.33198, E 14.67258 Peljemo se nad kmetijo Planinšek, na nas- Višinska razlika vzpona: 368 m lednjem križišču pa spet zavijemo levo. Pri- Čas celotne ture: 5 ur peljemo se do Ravnega polja na nadmorski višini 1440 m. Potem pa sledimo markacijam GORSKE TURE do planine Podvežak, kjer se odpre lep razg- led na Raduho ter Rogatec. Pot nadaljujemo Ojstrica (2350 m) mimo stanu na Podvežaku, kjer vstopimo na Prvi del poti poteka po isti poti, ki vodi na kraški svet Dleskovške planote. Pot je zložno Korošico. Pripeljemo se do Podvežaka, kjer se speljana preko vrtač, poraščenih z rušjem. začne pešpot najprej proti planini Podvežak, Kakšne pol ure hoje od Podvežaka se spus-potem pa po markirani poti mimo Inkretove- timo v manjšo dolino, potem pa po krajšem ga studenca do Tolstega vrha, kjer nas sme-vzponu gremo mimo studenca Inkret, kjer rokaz usmeri levo proti Sedelcu. Na sedlu previdnost pri hoji ni odveč. se usmerimo desno, po grebenu proti Mali Na razpotju se lahko odločimo za obisk Ojstrici, kjer stoji »mali Aljažev stolp«. Pot Moličke peči. Tu si lahko popotnik oddahne nadaljujemo po markirani, tako imenovani ob kapelici sv. Cirila in Metoda ter ob pastirski Kocbekovi poti, proti vrhu. Na nekaterih de-koči ob vznožju Velikega vrha in Ojstrice. Od lih je pot nekoliko izpostavljena, a varovana 34 35 V osrčju gora docela drugačen pa je strmi, skalnati greben Zg. Jerovčnik. Od tu nas asfaltirana pot vodi Rogatca s tako imenovanim vrhom Veliki Ro- še približno 500 m oziroma do vrha travnikov, gatec ali Speči menih (iz krajev nižje od Luč kjer nas markacija usmeri levo v gozd. Od tu daje videz spečega meniha). je čudovit razgled na vas Luče in tudi na po- Pešpot iz centra Luč se začne v smeri pro- gorje Raduhe ter Podveže. Po gozdu sledimo ti Podvolovljeku, kjer pri prvem mostu markacijam do Jerovčkega vrha, nato pa nas prečkamo Lučnico. Pot nadaljujemo mimo vodi pot po cesti mimo kmetij Hribr, Dražnik, tehnične trgovine po asfaltirani cesti v hrib. Zg. Kliner in Zg. Špeh. Po približno 2 km pridemo do kmetij Sp. in Pri Zg. Špehu zavijemo desno po kolovozu, Pogled z Rogatca na Raduho in Luče Dostop na Raduho je možen z več stra- poti proti planini Ravne. Ko se na levi odpre ni. Z avtomobilom se lahko pripeljemo do prehodno pobočje, zavijemo kar po brezpot-izhodišča pri kmetiji Radušnik, do Rastk, do ju strmo navzgor. Pot ni zahtevna, le prehode parkirišča pod Kočo na Loki ali do parkirišča je treba poiskati med ruševjem. Iz strmine pri Snežni jami. stopimo na vršno planoto zelo blizu Velikega vrha. Na levem robu planote pa je vrh Zele- Izhodišče: parkirišče pri Snežni jami (1500 m) nice (2114 m). N 46.39794, E 14.74471 Višinska razlika: 562 m Izhodišče: Ravno polje (1440 m)/ parkirišče Čas celotne ture: 4–5 ur pod planino Podvežak N 46.33198 E14.67258 Veliki vrh (2110 m) Višinska razlika: 670 m Iz Luč se z avtomobilom, tako kot za pot do Čas hoje: 4–5 ur Korošice ali Ojstrice, peljemo do planine Podvežak. Po 15 minutah hoje pridemo do Rogatec (1557 m) planinskega stanu na Podvežaku in tu se V Lučah se začne dvigovati približno 10 km usmerimo proti Korošici. Ko prehodimo stu-dolgi hrbet, ki se vleče proti jugu in se konča denec Inkret, zavijemo za Črnim vrhom na pri Črnivcu. Od planotastega predogorja Sa-nadmorski višini 1931 m po desni markirani vinjskih Alp ga loči globoka dolina Lučnice, poti proti Molički planini. Po njej gremo na na vzhodu pa ga omejujeta potoka Rogačnik preval Prag na nadmorski višini 1870 m. Od in Kanolščica. Večji del pobočja preraščajo tu gremo proti desni nekaj deset metrov po gozdovi. Kopasti vrhovi ne dosegajo 1500 m, 36 37 kar hitro pa nas smerokaz usmeri desno po Špeh in nato po isti poti sestopimo v dolino, 2.dan: Drugi dan ture je katerakoli pot, ki Lučki Dedec (2033 m), S stena markirani poti proti vrhu. Na poti prečkamo lahko pa se po markirani poti usmerimo proti jo izberemo, tehnično dokaj zahtevna. Pot Čeprav v družbi okoliških dam – Planjave nekaj gozdnih vlak. Vrh je prostorsko do-Riherski jelki, mimo slapu Cuc do kmetije Ri- začnemo zgodaj zjutraj in naš prvi cilj je in Ojstrice – deluje naš Dedec kot pravi kaj majhen, proti Lučam prepaden, je pa her, nato pa po cesti do Luč. Ojstrica (2350 m). Z Ojstrice pa se lahko po- pritlikavec, pa ima v zgodovini slovenskega čudovita razgledna točka, kjer se nam odpre damo proti Logarski dolini ali Robanovem alpinizma posebno, častno mesto. V njem pogled na vas Luče, Raduho, pogorje Veže, Izhodišče: Luče (522 m) kotu. se je odvijala ena izmed najbolj junaških Veliko planino … Sestopimo lahko po isti N 46.35633, E 14.74412 zgodb našega plezalstva. To, kar se je v poti, lahko pa tudi po drugi strani, vendar je Višinska razlika: 1035 m Pot proti Robanovem kotu: dveh jesenskih dnevih leta 1949 dogajalo tu pot zelo zahtevna, na nekaj mestih izpos- Čas celotne ture: krožna pot 5–6 ur Ojstrica–po Kocbekovi poti–Sedelce– v sivih, gladkih ploščah osrednjega stebra tavljena, a varovana s klini. Če se odločimo Molička planina*–Robanova planina* (890 stene, je prava srhljivka, že uvrščena med za sestop po zahtevni poti, pridemo do Kala, Dvodnevna tura m)–Rogovilc (5–6 ur hoje) legende slovenskega alpinizma. kjer se lahko usmerimo levo proti kmetiji Zg. Velika planina, Korošica, Luče, Logarska do- Šlo je dobesedno za glavo. Nenehno lina ali Robanov kot Poti proti Logarski dolini: plezanje na meji padca (včasih tudi preko), Pogled z vrha Ojstrice Ojstrica–z vrha proti Korošici, po 300 m desno dva huda 'poleta', k sreči brez posledic, 1.dan: Iz Luč se odpeljemo proti Podvolovlje-za Škarje–Škarje (2141 m)–koča na Klemenči nenehno tveganje, dva dneva skrajnih ku in skoraj na koncu doline zavijemo v smeri jami (1208 m)–Logarska dolina (5–6 ur hoje) naporov, noč na skopi polički. In nastala proti Kamniku do prelaza Volovljek. Pohod je daleč najtežja smer tiste dobe, lahko lahko začnemo pri gostišču, lahko pa se z av- Ojstrica–z vrha proti Korošici, po 300 m des- rečemo, da je prva resnična slovenska tomobilom peljemo še približno 1 km proti no za Škarje–čez Babe (Lučka Brana, 2244 šestica. Pod njo sta se podpisala Rado Veliki planini do parkirišča ob kamnolomu. m)–Planjava (2394 m)–koča na Kamniškem Kočevar in najboljši in najdrznejši plezalec Od kamnoloma gremo peš po cesti kakšnih sedlu (1864 m)–Frischaufov dom na Okrešlju 100 m, potem pa nas smerokaz usmeri levo (1378 m)–Logarska dolina (7–8 ur hoje) po markirani poti. Najprej hodimo po gozdu, *možnost prenočitve in hrane nato pa po pašniku, kjer nas pot najprej pri- pelje do Črnuškega, nato pa do Domžalskega PLEZALNE TURE doma. Od tu je pot po Veliki planini nezah- tevna, hodimo po pobočju do kapelice Mari- Čeprav v neposredni bližini vasi Luče ni sten, je Snežne, naprej do planine Konjščica (1505 ki bi nudile ravno vrhunske plezalne užitke, m) in naprej na planino Dol (1308 m), kjer je je vredno omeniti nekatere vrhove, v kate- pastirska koča. Od stanu sledimo markacijam rih stenah pa je vendarle preplezanih nekaj v gozd proti severu. Markacije vodijo strmo bolj ali manj zahtevnih smeri. Prevladujejo navzgor proti desni, dokler čez slabo uro ne krajše, do 150 metrov dolge smeri, le v se- pridemo na Rzenik (1654 m). Nato se po vse- verozahodni steni Lučke kope so smeri, ki so kani poti skozi ruševje usmerimo proti vrhu daljše od 300 metrov. Tu so še Rogatec s svojo Konja (1803 m). Z vrha sestopimo po zelo JV steno, Rzenik z manj znano in skorajda ne- zahtevni poti po grebenu na preval Presedl- obiskano SZ steno, že omenjena Lučka kopa jaj (1613 m). Na tem delu poti je priporočljiva (SV stena), Sekalojca (JZ stena), Lastovec (JZ čelada in samovarovalni pas. S Presedljaja na- stena) in Deska s svojo vzhodno steno. Se- daljujemo pot proti Korošici (1803 m), kar je veda pa ne smemo pozabiti na malce bolj cilj prvega dne. oddaljen cilj –Lučki dedec. Tej steni gre prav poseben sloves, saj se je v njej v prvih letih Izhodišče: Volovljek po drugi svetovni vojni odvijala ena največjih N 46.28319, E 14.68841 alpinističnih dram v Savinjskih Alpah sploh. Čas hoje: 7–8 ure Stena pa se za razliko od ostalih ponaša tudi Vertikala z dokaj dobro, če ne kar odlično skalo. 38 39 prve povojne generacije – Ciril Debeljak, tanka špranja, polna klinov, ki ti pomagajo stena. nepozabni Cic. čez prvi strmi del stene (VI/VI+). Skromno Dostop je kot za planino Podvežak. Pri od-Vse ostale smeri v Dedcu (in ni jih malo) so stojišče si urediš pod previsom, na koncu cepu markirane poti za Korošico (parkirišče) kar nekako v senci stebra, pa čeprav nobe-poči. Pet metrov levo po plošči (V+) in na nadaljujemo še naprej do konca ceste pri na od njih ni ravno lahka. Dedčeva stena manjšo lusko. Plošča nad lusko že pomeni lovski koči. Krenemo po potki navzgor skozi je izredno monolitna, strma in ne dovolju-VI. stopnjo. Po dvajsetih metrih je stojišče gozd (približno 150 višinskih metrov) in na je nobenega prehoda pod V stopnjo, med sredi plošč. Po kratkem izletu v zajedico travniku levo z grebena. Dalje gremo skoraj plezalci današnjega časa pa je prav zaradi na levi se vrneš v plošče nad stojiščem in vodoravno po pobočju pod steno Lastovca. teh lastnosti izredno priljubljena. Stena je v naskočiš ključno mesto. Gre za nekaj metrov Od lovske koče je približno 30 minut. neposredni bližini Korošice, tako da je dos- rahlo previsne črne stene, ki jo preplezaš na Z vrha smeri sestopimo po stezi po grebenu topa le za dobrih 10 minut. Tudi sestop je le konicah prstov (VI+), nato pa se lotiš opor- (mimo odcepa pod steno) do lovske koče (15 stvar minut. ne poči z odličnimi prijemi (V-), ki se izteče min). V steni so zaenkrat samo 3 smeri, je pa Omeniti je potrebno tudi, da je v neposredni na udobno polico. Čez previs nad polico po še veliko možnosti za nove. bližini urejeno prav prijetno in vzorno oprem- tanki poči (VI+) v globoko votlino (»orlovsko ljeno plezališče, ki je razdeljeno v več sektor- gnezdo«). Nad njo te čaka še zadnji previs Rzenik (1833 m), SV stena jev. Primerno je tako za popolne začetnike (VI), zgoraj pa zaviješ levo in uloviš žlebič, ki Plezalcem je večinoma poznana Rzenikova (nad in desno od doma na Korošici), kjer so se izteče skoraj natančno na vrh Dedca. zahodna stena, le redki pa vedo, da ima tudi smeri, ocenjene od III. do IV. težavnostne SV steno. Ta je seveda mnogo nižja, saj ne stopnje, kot tudi za večje mojstre (pod kočo). Deska (1970 m), V stena presega 100 metrov višine, je pa tudi neko- Tam so ocene od 6a do 7c. Skala v plezališču Deska je nepomemben vrh z zanimivo ste- liko manj krušljiva kot zahodna. je odlična in nudi vrhunske plezalne užitke v no, a je zaradi odmaknjenosti malo obiska- Dostop: Iz Luč se usmerimo po cesti po do- prečudovitem okolju. na. Dostop je kot za planino Podvežak. Na- lini Podvolovljek do odcepa za dolino Lučke daljujemo po poti proti Korošici, po strmini Bele. Tu zavijemo desno in po ozki dolini na-Centralni steber: VI+/V+ in IV, 140 m, 2–3 ure navzgor do Sedelca in še naprej do prve vzgor do odcepa poti na Korošico (od asfalta Le z obilico domišljije je mogoče osrednji večje uravnave. Tukaj levo po dobro vidni 5 km). Nadaljujemo poševno levo navzgor del Dedčeve stene imenovati steber. V res-lovski stezi navzgor do vzhodne stene. Od po lovski stezi pod steno Rzenika. Od odcepa nici je to nepretrgan niz navpičnih, gladkih, parkirišča na Podvežaku je 1 ura hoje. ceste je 30–45 minut hoje. na videz neprehodnih plošč. Šele ko potipaš Sestopimo po stezi desno na Sedelce, nato Sestop je precej zapleten. Ker pa je stena skalo, odkriješ tu in tam kak prijem in stop. desno navzdol pod steno in dalje v smeri precej poraščena, je najbolje, da se po vrvi Povezati te razčlembe v plezalno smer je bila dostopa na markirano pot. Po njej navzdol na najprimernejšem mestu spustimo nazaj naloga, ki je leta 1949 od največjih mojstrov je do ceste 45 min. pod steno in se v smeri dostopa vrnemo na terjala poseg na mejo mogočega. V steni sta le dve smeri. Prva smer je nastala cesto. že davnega leta 1938, druga pa je novejšega V steni so 4 smeri, je pa še ogromno prostora Oglejmo si torej steber, kakršen je danes. datuma (2018) in je opremljena s svedrovci, za nove. Čeprav se je Cicovim in Radovim klinom ki pa so navrtani precej vsak sebi. Za ponav- pridružilo še kar nekaj kilogramov železja, ljanje rabimo metulje in zatiče. Lučka Kopa (1758 m), SV stena je še vedno težaven! In zelo lep. Plezanje Lučka kopa je na prvi pogled nezanimiv vrh, poteka v popolni izpostavljenosti. Skala je Lastovec (1841 m), JZ stena ki se dviguje nad Presedljajem in nekako za- trdna, vse za plezanje potrebne razčlembe, Lastovec je grebensko pobočje v neposred- pira dolino na njenem koncu. Njegova stena tudi stojišča, pa so skope, vendar je smer do- ni bližini Vodotočnika, za katerega pravijo, je bila nedotaknjena vse do leta 1980, ko jo bro opremljena in današnjim plezalcem ne Skica Centralni steber da je najbolj romantično jezerce pri nas, saj je odkril Stane Poljak. Dostop je po isti poti pomeni več skrajnih težav, zato je še vedno ima značilno srčasto podobo. kot za Rzenik, le da nadaljujemo po poti pro- izredno priljubljena. nega kamina (desna smer). Približno 15 m Z vzhodne strani je pobočje poraščeno s ti Korošici. Na mestu, kjer pridemo do grape Opis: Na 'steber' vstopi smer z desne. pod njim vstopiš na levi v plošče, ki obliku-travo in z ruševjem, na jugozahodno stran (Šibje), zavijemo levo navzgor pod steno in Vznožno skrotje preplezaš v padnici des-jejo zaobljen, neizrazit raz. Vanj je zarezana pa pada strma, kakšnih 130 metrov visoka gremo nato desno pod njo do gruščnate 40 41 rame. Od ceste je 1 ura hoje. V plezališču je opremljenih 53 smeri različnih Sestopimo tako, da se med ruševjem po- težavnostnih stopenj. Prevladuje plezanje vzpnemo na vrh in nato gremo po grebenu po navpičnih in previsnih ploščah in počeh. navzdol na pot in na Presedljaj. Od tu nadal- Najprimernejši čas plezanja je od maja do jujemo pod steno navzdol in v smeri dosto- oktobra. Po močnejših nalivih so nekatere pa nazaj v dolino Lučke Bele (1,5 ure). smeri dalj časa mokre. Parkirišče je urejeno V steni z ne ravno prvovrstno skalo je 8 sme- pri okrepčevalnici ob glavni cesti. Zaradi ri, ki pa prav tako kot smeri v Rzeniku skoraj večje preglednosti je plezališče razdeljeno niso obiskane. na sektorje. Pozor! V gozdu so klopi. V sektorjih C, D, E in Sekalojca, JZ stena H je treba paziti, da se ne ruši kamenje na Sekalojca je pobočje z izredno zanimivo ste- cesto. no nad dolino Lučke Bele. Odlikuje jo odlična skala. Opazimo jo kmalu po vstopu v dolino Plezališče Zavratnik na desni strani. Je pa Sekalojca eno redkih Plezališče v neposredni bližini kmetije Sp. znanih gnezdišč sokola selca v Sloveniji, Zavratnik je še v nastajanju, vendar je v zato velja za zaščiteno območje. Morebitne njem že urejenih več kot 20 smeri. Trenutne plezalce zato naprošamo, da ne plezajo na ocene so od 4b do 7b. Odlikuje ga odlična tem območju od januarja do konca julija. Le Veliki Rogatec Športni plezalec skala in prijeten ambient. Predvidevamo, da tako lahko pripomoremo k preživetju ene od bo ob dokončanju v njem 150–200 smeri. najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu. Ker je plezališče na privatnem zemljišču, je Pozor! Poleti se v zgodnjih dopoldanskih spomladi in še pozno jeseni. Luč proti Logarski dolini, drugo pa v bližini potrebno paziti, da se ob obisku ne ovira urah pod steno rade zadržujejo kače. Dostop: Luče–Zg. Špeh (opis relacije pri lažji kmetije Sp. Zavratnik. Dostop je v nekaj mi- običajnega dela na kmetiji (parkiranje!). Dostop je po isti poti kot za Rzenik. Približno pohodni poti Lepenatka–Kal) nutah. Na pašniku, preko katerega vodi pot, so po 1 km makadamske ceste se nam na desni Pod steno pridemo kar naravnost navzgor večino časa domače živali, zato je treba odpre pogled na ostenje Sekalojce. Pod njo (desno od markirane poti na Rogatec) skozi Plezališče Igla zapirati prehode za živino, da ta ostane na pridemo po strmem gozdu po slabih 200 gozd (10 min). Sestopimo levo navzdol po Če se odpravimo iz Luč proti Logarski dolini, pašniku. Najprimernejši čas plezanja je od višinskih metrih. S ceste je 20 min hoje. markirani poti do sedla Kal (15 min) ali desno nas po 3,5 km na desni preseneti izrazit, 50 marca do novembra. Vsaka smer je tudi v Sestop je možen po obeh straneh stene, po na vrh in po lahki, vendar strmi in pogosto metrov visok osamelec, imenovan Igla. največji vročini del dneva v senci. gozdu navzdol do vznožja in v smeri dostopa spolzki poti, do kmetije Zgornji Špeh (1 ura). nazaj do ceste (30 min). V steni je trenutno 7 smeri različnih Sektor A: Sektor B: Sektor C: Sektor D: V steni so 4 smeri, ki pa so zaradi težavnosti težavnostnih stopenj, vendar nobena ni prav 6 smeri; 6a–6c+ 8 smeri; 5b–6c+ 4 smeri; 6a–7a+ 7 smeri; 5a–7b primerne le za dobro natrenirane plezalce. V posebej lahka (od V. stopnje naprej). Zaradi Dolžina: 16-90 m Dolžina: 10–12 m Dolžina: 16–18 m Dolžina: 11–24 m podstavku pod glavno steno pa je še več kot slabe opremljenosti je potrebna popolna 10 krajših, 15–80 metrov visokih smeri, ki so alpinistična oprema (za smer Vrnitev so pot-Zaenkrat so športno op- sicer opremljene s klini, vendar so le-ti sta- rebna tudi stremena in specialčki). remljene le tri, za ostale je ri in le na redko posejani, zato pazljivost ni potrebno imeti popolno odveč. V nekaterih se najde tudi kakšen sve- ŠPORTNO PLEZANJE alpinistično opremo. drovec, a so tudi ti sumljive kvalitete. Poleg sten, v katerih lahko uživate v Veliki Rogatec (1557 m), JV stena alpinističnih vzponih, je na območju Luč tudi Sektor E: Sektor F: Sektor G: Sektor H: Kratka, a strma stena Velikega Rogatca kaže nekaj nižjih sten, v katerih sta urejeni dve 7 smeri; 6a–6c+ 1 smer; 7a+/7b 1 smer; 6b 18 smeri; 4a–6c svoj obraz proti Gornjemu Gradu. Stena je plezališči, ki sta lahko dostopni. Plezališči Dolžina: 10–40 m Dolžina: 30 m Dolžina: 30 m Dolžina: 15–50 m Potek f mest erate Č oma ešk pora koča. aščena in ponekod krušljiva. (eno se še vedno opremlja) sta v bližini vasi Zaradi ugodne lege je preplezljiva že zgodaj Luče. Prvo je pri Igli, dobre tri kilometre iz Število smeri in težavnost po sektorjih (plezališče Igla) 42 43 Priporočljive ture - zima Pogled na Ojstrico in okoliške vrhove GORSKO KOLESARSKE TURE pon) ali nadaljujemo s potiskanjem kolesa po gozdni poti (0,5 km) do ceste na drugi Koča na Loki strani hriba. Sledi spust v dolino Podvo- Kolesarski izlet začnemo v centru Luč v lovljek, kjer je možno na kmetiji Selišnik smeri proti Solčavi. Na prvem križišču za-poizkusiti domače suhomesnate izdelke. vijemo desno. Ob smučišču se začne pot Zanimive točke: Razgled na Luče in vzpenjati. Ko se pripeljemo do kmetije okoliške vrhove, Žagerski mlin, cerkev sv. Nadlučnik, nas čakajo lepi razgledi na Ro- Antona Puščavnika, možnost degustaci- gatec, Lepenatko, Vežo … Nadaljujemo je Zgornjesavinjskega želodca na kmetiji do naslednje kmetije, kjer za kmetijo za-Selišnik. POHODNIŠTVO Oprema: zimska oblačila, rokavice in zims- vijemo levo v hrib. Z asfalta zavijemo na ka obutev, priporočljive so tudi dereze in makadamsko cesto za Kočo na Loki, ki je Celotna razdalja: 25 km (12 km asfalt, 12,5 Raduha cepin. najvišja točka vzpona. V dolino se vrnemo km gozdna cesta, 0,5 km planinska pot) Na vrh se lahko odpravimo z dveh stra-po smeri vzpona. Višinska razlika: 950 m ni. Lažja pot poteka z južne strani, kjer se Rogatec Čas ture: 4 ure pripeljemo do kmetije Radušnik v zaselku Kljub svoji relativno nizki nadmorski višini Celotna razdalja: 22 km (11 km asfalt, 11 GPS: www.tic-luce.si/mtb2 Strmec, nato pa peš naprej mimo planine predstavlja resen zimski problem, saj km makadam) Loka. Pot s severne strani pa se začne pri njegova strma pobočja, pokrita s snegom, Višinska razlika: 1100 m (vzpon) Razgledi s kolesa najvišje ležeči slovenski kmetiji Bukovnik v pogosto presenetijo marsikaterega Čas ture: 3,5 ure Solčavi, od tam naprej pa peš nadaljujemo gornika. Na vrh vodita dve poti. Lažja pelje GPS: www.tic-luce.si/mtb1 mimo planine Grohot. Ta pot je tehnično s Špehovega vrha in spada med srednje nekoliko zahtevnejša, saj doseže naklonina zahtevne. Veliko bolj drzen pa je vzpon po Pod Rogatcem preko sedla Durce okrog 35 stopinj. Z vrha južnem grebenu, ki se začne na planini Kal Kolesarski izlet pričnemo v Lučah. Usme-se nam odpre lep razgled na najvišje vrho- in spada med zelo zahtevne. Ker je Rogatec rimo se proti Podvolovljeku in še v Lučah ve Kamniško-Savinjskih Alp ter na Peco, nekoliko odmaknjen od centralnega dela za prvim spustom zavijemo levo čez most Uršljo goro, Olševo, Travnik in Komen, Gol- Kamniško-Savinjskih Alp, se z njegovega reke Lučnice. Peljemo se mimo trgovine te ter na večino vrhov nad osrednjim de- vrha odpre prekrasen razgled širom s tehničnim materialom, nato pa strmo lom reke Savinje. naokrog. Lepo so vidni sosednji vrhovi: v hrib. Za nadaljevanje poti je potrebno Lepenatka in Velika planina, osrednje slediti GPS koordinatam. Na najvišji točki Težavnost: lahka tura, primerna za vsako- Kamniško-Savinjske Alpe, kjer izstopata vzpona (1240 m) lahko turo podaljšamo s gar, ki je navajen zimske hoje. Ojstrica in Planjava, proti severu pa kot na pohodom na Lepenatko (30-minutni vz- Trajanje ture: 3–5 ur dlani vidimo Raduho in pod njo dolino reke 44 45 Planjavo in Ojstrico. Smuka poteka po Podrobnosti: enakomernem travnatem pobočju po Obdobje: november–maj, odvisno od poti pristopa in spada med lažje turne snežnih razmer smuke. Primerna je tako za nevešče turne Zahtevnost: lažji turni smuk z naklonino smučarje, kot tudi za tiste, ki bi radi do 25º enostavno in hitro okusili naš gorski svet. Trajanje ture: 1,5–2 uri Zimski razgledi Savinje. Na vzhodno stran se nam odpre na ravnem terenu pripravimo na smuko. obširen razgled na Štajersko, proti jugu Smer spusta si sproti prilagajamo, pa v bližini vidimo Menino planino, ki predvsem je odvisno od smučarskega se dviga nad Gornjim Gradom. znanja in seveda od snežnih razmer. Turni smuk je primeren za začetnike in Težavnost: primerno za srednje tudi za zahtevnejše smučarje. izkušene gornike Trajanje ture: 2,5–3,5 ure Podrobnosti: Oprema: zimska oblačila, rokavice in Obdobje: november–maj, odvisno od zimska obutev, priporočljive so tudi snežnih razmer dereze in cepin. Zahtevnost: lažji turni smuk, na voljo je veliko različnih možnosti. TURNI SMUKI Trajanje ture: 3–5 ur Oprema: kompletna turno smučarska Dleskovec oprema Z avtom se pripeljemo do kmetije Planica v zaselku Podveža. Tu si nadenemo Lepenatka smuči in se po cesti odpravimo proti Lepenatka je večinoma travnat gorski planini Ravne (1500 m). To je idilična vrh, ki se nahaja v bližini gore Rogatec. gorska planina s pastirsko kočo, kjer Nanjo se s smučmi odpravimo s kmetje že stoletja pasejo svojo živino. Špehovega vrha, preko planine Kal, nato Pot nadaljujemo proti planini Dolga nadaljujemo južno proti vrhu. Tu se nam trata, kjer se vzhodno odpira pogled začne odpirati lep razgled na Rogatec, proti Kamniškim Alpam, južno pa sta Golte, Menino planino, Kranjsko vidna Rogatec in Lepenatka. Naš cilj reber ter proti osrednjim Kamniško-dosežemo po južnem grebenu, kjer se Savinjskim Alpam, kjer najlepše vidimo Turno smučanje z Deske 46 47 Oprema: kompletna turno smučarska verjetno tudi bolj priljubljen dostop pa vodi PLEZANJE – ZALEDENELI SLAPOVI IN ZIM-Tobogan oprema iz Luč, kjer se z avtom odpeljemo do kmetije SKI VZPONI WI 3/30° - 75°, 120 m, 1 ura Planica, nato pa preko planine Podvežak Dostop: je sorazmerno dolg in zapleten. Ojstrica proti Korošici. Hoja postane bolj zanimiva, ko Na območju Luč so preplezani štirje Najlažje pridemo do njega, če z vrha sla-Na Ojstrico, za mnoge najlepši vrh Kamniško- pridemo nad Podvežak (po 40 min hoje), saj slapovi. Vsi se nahajajo v dolini Podvolov- pu Cuc nadaljujemo po strugi potoka Savinjskih Alp, se lahko povzpnemo z dveh pričnemo prečiti čudovito planoto, s katere ljek. Slapovi so v zgornjem delu doline, navzgor. Držimo se glavne grape, ki nas smeri. Zahtevnejši pristop vodi iz Logarske so vidni Veliki vrh, Deska, mogočni Lučki eden pa v stranski dolini Lučke Bele. pripelje do vznožja slapu, ki je povsem na doline. Pot vodi mimo Klemenče jame, kjer dedec in Planjava. Ko dosežemo Korošico, levi strani strme skalne zapore. Iz doline je se nam začne odpirati prečudovit razgled. nas čakata še dve uri strmega vzpona proti Slap Cuc od 1,5 do 2 uri hoje. Sestopimo v obratni Južno lahko vidimo Logarsko dolino, vrhu. Smer spusta si lahko sproti prilagajamo, WI 4-, 85°/60° - 75°, 100 m, 1 ura smeri dostopa. vzhodno pa Planjavo, Skuto, Tursko goro in odvisno od snežnih razmer. Dostop: Iz Luč se odpeljemo po cesti pro- Rinke. Pot nadaljujemo mimo sedla Škarje, ti Podvolovljeku (odcep iz glavne ceste Slap Rep kjer počasi dosežemo vršno piramido. Na Podrobnosti: je pri cerkvi) do kmetije Riher (tabla). Za- WI 2-3/30° - 75°, 40 m, 30 min tem mestu si običajno snamemo smuči, Obdobje: december–maj, odvisno od vijemo levo čez most, malo po cesti na-Dostop: je enak kot za slap Cuc. Od kme- saj nas loči do vrha le še 15 minut strmega snežnih razmer vzgor (približno 200 m) in nato po poti tije Riher se peljemo naprej po cesti vse do in izpostavljenega terena (35º–40º). Spust Zahtevnost: primerno je za izkušene pod slap (15–20 min). Slap ni pretirano table za slap Rep (približno 6 km iz Luč). lahko opravimo po poti pristopa, ki je srednje smučarje, saj je sprva naklonina pobočja zahteven, ima pa močan vodni tok, zato Gremo levo po stranski cesti do mesta, zahteven (večinoma do 30º), ob ugodnih večinoma okrog 30º. le poredko v celoti zmrzne. Z vrha sesto- kjer ta zavije ostro levo proti kmetiji. Tu snežnih razmerah pa se lahko spustimo mimo Trajanje ture: 7–10 ur pimo po poti do vznožja in nazaj v smeri nadaljujemo v strugo potoka ter po in ob Erjavčkega vrha skozi Grlo. Vendar ta spust Oprema: kompletna turno smučarska dostopa do ceste (25 min). njem do slapu. Od ceste je 10 min. Sesto- velja za zahtevnega (deloma 35º+). Lažji in oprema pimo desno ali levo ob slapu navzdol do Ojstrica v večerni zarji 48 49 peljemo po dolini Podvolovljek do odce- Koči na Loki pod Raduho) do prve grape. pa stranske ceste, ki vodi v dolino Lučke Nadaljujemo levo po njej navzgor do žleba Bele (približno 5,5 km). Po dolini, ki pozi- (od kmetije 30 min). Sam žleb ni zahteven, mi ni prevozna, nadaljujemo še dobrih 5 vendar nas lahko ob majhni količini snega kilometrov navzgor do odcepa poti, ki čez v njem preseneti kakšen zoprn skalni skok Šibje vodi na Korošico. Po njej gremo do (do III). Ko se grapa prvič razcepi, gremo grape, kjer se pot odcepi desno v strmo po levem, pri drugem odcepu nekaj višje pobočje. Pot nadaljujemo še malo naprej pa po desnem kraku navzgor vse do me-po grapi do prvega ledenega odstavka v sta, kjer jo zapre širok, previsen kamin. Tu levi od dveh grap, ki vodita levo navzgor. se usmerimo v levi žleb, po njem hodimo Iz doline Podvolovljek je 2–3 ure hoje. 100 metrov, nato pa nadaljujemo po na- Najtežje mesto nas čaka prav na vrhu, kazanem prehodu desno in mimo votline kjer je slikovita, dobrih 15 metrov visoka na široko, strmo snežišče. Z vrha snežišča sveča. Težavnost je v veliki meri odvisna gremo naravnost v neizrazito grapico, po od količine ledu, tako da je lahko raztežaj njej do konca, malo navzdol in navzgor preko navpične stene tudi nekoliko lažji. po razbiti odprti steni (večinoma kopno, Tudi sestop je dolg in orientacijsko zahte- do III) na ozek raz. Po njem nadaljujemo ven. Na vrhu sveče zavijemo desno po desno in preko ruševja do poti, ki nas nato grapi do skalne zapore, nato gremo levo vodi na vrh Raduhe (2062 m). na poraščen raz in po ruševju navzgor Sestopimo po stezi mimo Koče na Loki. na pot. Po njej nadaljujemo levo do prve Od tu imamo več možnosti, nazaj do grape, navzdol po njej do poraščenega re-izhodišča pa pridemo le po poti iz Loke bra in po njem navzdol na pot ter v smeri proti Snežni jami. Od koče gremo navzdol dostopa nazaj v dolino Podvolovljek (2–3 proti Lučam. Pri parkirišču za kočo zavije-ure). mo desno po cesti in gremo po njej do Gre za zahtevno turo, ki terja dobro te- odcepa markirane poti. Po njej navzdol lesno pripravljenost. Zaradi zapletenega pridemo do kmetije Račnik – Stakne. Od dostopa in sestopa priporočamo najem koče je 1,5 ure hoje. lokalnega vodnika. Zaradi vetroloma je pot zelo slabo vidna, zato se je o poteku dobro prej temeljito Veliki žleb pozanimati! II-III, 30° - 60°, 1200 m, 4-5 ur Veliki žleb je velikopotezna tura, ki nas po SANKANJE slikoviti grapi v Raduhi pripelje na njen vrh. Najboljše razmere bomo, kakor tudi Sankaška proga poteka nad prelepo v vseh slapovih, našli od sredine januarja gorsko kmetijo Planica nad Lučami. Pro-do začetka marca. Grapa je zelo izpostav- ga je dolga približno 1800 metrov in po- ljena plazovom, zato jo obiščemo le v za- teka po panoramski gorski cesti, deloma res dobrih razmerah. pa tudi po pašnikih. Na cilju, ki je nepos- Gajstni slap Dostop: Iz Luč se odpeljemo proti Logar- redno pri kmetiji, se ogrejemo s čajem ali ski dolini mimo Igle do table za kmetijo kuhanim vinom. Sankanje se izvaja v sku-Račnik – Stakne (na levi je gramozna jama pini od 4 do 8 ljudi. Potrebujemo zims-vznožja in v smeri dostopa nazaj do ceste Slapovi Bele in spomenik). Tu zavijemo desno po cesti ka oblačila, rokavice in zimsko obutev. (15 min). Slap je zelo primeren tudi za po- WI 5, 90°/45° - 75°, 200 m, 2 uri do kmetije. Nadaljujemo peš mimo kme- Sankanje je možno v organizaciji Doline polne začetnike. Dostop: je dolg in zapleten. Iz Luč se od- tije po gozdni vlaki (markirana pot proti avantur. 50 51 Alternative ob slabem vremenu Etno hiške Zanimivost pri mlinu je to, da ne deluje Gre za zbirko osmih lesenih hišk ob ves čas z isto hitrostjo, saj se količina Savinji, v katerih so predstavljene stare, vode nenehno spreminja, zato se vsake že skoraj pozabljene vaške obrti z 2 minuti spremeni tudi hitrost vrtenja orodji in predmeti, ki so jih uporabljali mlinskega kolesa. Mlin stoji ob cesti včasih. Ogledati si je mogoče krojaško, Luče–Podvolovljek. čevljarsko, mizarsko in kovaško delavnico, črno kuhinjo, kmečko hišo s krušno pečjo, Cerkev Sv. Lovrenca mlin ter lekarno. Ob večjih dogodkih te Prvič se omenja leta 1426, v sedanji obliki stare obrti zaživijo, sicer pa je voden pa izvira iz 17./18.stoletja. Cerkev je leta ogled možen po dogovoru. 1897 poslikal Fantoni mlajši. V obeh svetovnih vojnah so bili cerkvi odvzeti Žagerski mlin zvonovi, v 80. letih 20. stoletja pa so Je edini še delujoči mlin na vodni pogon bili nameščeni odlični Grassmayerjevi v Zgornji Savinjski dolini, zgrajen je bil zvonovi. V cerkvi so tudi orgle iz leta 1982. okrog leta 1750 in se prvič omenja že Poleg cerkve se nahaja staro župnišče in v katastru Marije Terezije. Vpisan je v pokopališče, ki velja za posebnost, saj se Register nepremične kulturne dediščine. nahaja sredi vasi, kar je redek pojav. Mlin so po II. svetovni vojni zapečatili, Etno hiške zato je mlin propadal, leta 1996 pa Cerkev Sv. Antona Puščavnika ga je obnovil domačin Jože Kaker. Nahaja se v zadnjem delu Podvolovljeka. Prvič je v zapisih omenjena leta 1631. posode, podstavki, okrasni elementi … Cerkev je v jedru srednjeveška, baročni Mojstra in izdelke si lahko ogledate v oltar pa je bil v 20. stoletju predelan njegovi delavnici, v spodnjem delu vasi v neorenesančnem slogu. V 90. letih ob desnem bregu reke Lučnice. prejšnjega stoletja je bila obnovljena tako zunanjost kot notranjost cerkve. Kmetija Spodnji Strmčnik Kmetija je znana po mlečnih izdelkih, kot Juvanova hiša so mleko, jogurt, mladi sir, skuta. Pri njih Je ena izmed najstarejših in največjih hiš lahko dobite sveže izdelke, prav tako pa v Lučah, zgrajena naj bi bila v 18. stoletju, si lahko ogledate predelavo mleka. Ogled razglašena je za kulturni spomenik je možen po predhodnem dogovoru. lokalnega pomena. Na fasadi je ohranjena in obnovljena baročna poslikava. Hiša Kmetija Selišnik ima v starinskem slogu obnovljene tudi Kmetija se nahaja v Podvolovljeku in je notranje prostore in opremo. Ogled je poznana po pridelovanju Zgornjesavin-možen po predhodni najavi. jskega želodca, ki velja za geografsko zaščiteno kulinarično specialiteto in je Delavnica Šlanger zato posebnost naše doline. Njegova iz- Je prostor, kjer iz lesa umetniško ustvarja delava zahteva veliko pazljivosti, truda in Jože Strmčnik. Za svoje lesene skulpture časa. Gre za suhomesnati izdelek, sušen uporablja les z grčami in napakami, ki na zraku. Na kmetiji nudijo degustacijo, Žagerski mlin sicer ne bi imel vrednosti, pod njegovimi ob nakupu pa prejmete tudi ustrezne na-rokami pa nastanejo velike umetnije: potke za uporabo in skladiščenje izdelka. 52 53 Dostopnost Mobilnost v kraju ÖSTERREICH Volkermarkt Klagenfurt Bleiburg Mežica Dravograd Eisenkappel Črna na Koroškem Logarska Dolina JEZERSKO Luče Velenje Kranj Šmartno ob Maribor Celje Paki Kamnik Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Ljubljana SLOWENIEN LASTNI PREVOZ veriti vozni red na spletni strani https:// V Lučah se lahko peš sprehajate po urejenih rati ob občinskih cestah. Pri tem je potrebno www.nomago.si/avtobusne-vozovnice/ javnih površinah. Izven naselja so urejene paziti, da se ne ovira promet na cesti, in Luče je vas v Zgornji Savinjski dolini, vozni-red. planinske in pohodniške poti. Za izlete s upoštevati, da se ceste uporabljajo tudi za do katere je možno z osebnim vozilom kolesi je možno najeti gorska kolesa pri tovornjake z lesom. dostopati iz treh strani. Iz Ljubljane je Avtobusna linija Luče–Ljubljana–Luče lokalnih ponudnikih. možen dostop preko Kamnika in nato Avtobus vozi na relaciji Luče–Ljublja-Pod Loko preko prelaza Volovljek. Iz Celja je možen na–Luče (preko Mozirja) v času šolskega PARKIRIŠČA Ob občinski cesti (N 46.40344 E, 14.75743) dostop po Savinjski dolini, iz avtoceste pouka štirikrat tedensko. Podroben vozni je možno parkirati osebni avto. Od tu je – izvoz Šentrupert preko Mozirja in na- red je dostopen na spletni strani https:// V centru vasi je precej javnih parkirišč, izhodišče za planinske ture proti Raduhi. prej po dolini do Luč. Iz Avstrije je možen zgornjizavratnik.com/studentje-dijaki-vendar je za daljše parkiranje bolje izbrati dostop preko Pavličevega sedla, nato vozni-red/. parkirišče na vhodu v vas – Hočevarjeva Podvežak skozi Solčavo in v Luče. Najbolj priljubl- njiva (N 46.35478, E 14.74860). Ob občinski cesti (N 46.33205, E 14.67230) jeno prevozno sredstvo med turisti je Letalo je urejeno parkirišče. Od tu je izhodišče za avtomobil, med poletnimi meseci pa tudi Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je od Center Luč planinske ture proti Ojstrici. motor ali kolo. Luč oddaljeno 42 km. Z letališča do Luč V središču kraja (N 46.35629, E 14.74406) ni direktne avtobusne povezave, obstaja je urejeno osrednje parkirišče ob občinski E-polnilnica JAVNI PREVOZI povezava letališče–Ljubljana, kjer je v na- stavbi pred TIC-om. Na vstopu v Luče iz sme- V centru Luč (N 46.35600 E 14.74388) je za daljevanju možno koristiti javni prevoz. ri Celja (N 46.35478, E 14.74860) je urejeno goste lokala postavljena E-polnilnica za Avtobusna linija Luče–Celje–Luče Na letališču se lahko najame avto ali tak- parkirišče, ki je namenjeno daljšemu parki- osebne avtomobile in kolesa. Avtobus na relaciji Luče–Celje–Luče vozi si, ali pa se po predhodnem dogovoru or-ranju in je tudi izhodiščna točka za gorske večkrat dnevno. V času šolskega pouka ganizira transfer preko lokalnih agencij. ture proti Raduhi. V izgradnji je še ena javna E-polnilnica za so povezave pogostejše kot v preostalem osebna vozila (N 46.35433 E 14.74417), ki bo letu, zato je potrebno predhodno pre- Na izhodiščih planinskih tur je možno parki- postavljena predvidoma do konca leta 2019. 54 55 Partnerski gostinski objekti in koče Apartmaji BBI Gostilna Pr' lampi Luče 83, 3334 Luče Luče 34, 3334 Luče +386 41 621 971 in info@bbi.si Počitniška hiša Brložnica, Podvolovljek www.bbi.si +386 3 584 41 47 +386 70 847 639 info@gostilna-lampa.si Apartmaji Metul www.facebook.com/gostilnalampa Krnica 34, 3334 Luče +386 40 745 745 Apartmaji Savinja tomas.robnik@gmail.com Krnica 36, 3334 Luče apartma-metul.si +386 3 838 42 42 +386 41 965 832 apartmaji.savinja@gmail.com Turistična kmetija Stoglej www.apartmaji-savinja.si Podveža 3, 3334 Luče +386 31 494 196 +386 3 838 40 31 kmetija.stoglej@gmail.com www.stoglej.eu Koča na Loki pod Raduho (1534 m) Športna agencija Dolina avantur d.o.o. N 46.409449, E 14.759037 Luče 103, 3334 Luče Turistična kmetija Zgornji Zavratnik Planinsko društvo Luče +386 51 606 410 Raduha 49a, 3334 Luče Odprto: od junija do septembra, maja in ok- +386 51 606 420 +386 3 838 41 60 tobra ob vikendih info@adventurevalley.si +386 41 334 531 Ležišča: v sobah – 45, skupna ležišča – 40, www.adventurevalley.si info@zgornjizavratnik.com +386 41 968 022 zgornjizavratnik.com kocanaloki@gmail.com www.facebook.com/kocanalokipodraduho Sobe in apartmaji Guesthouse S Luče 87, 3334 Luče Domačija Koklej / Vintage Vacation +386 41 455 420 Podveža 10, 3334 Luče Kocbekov dom na Korošici (1808 m) info@guesthouses.si +386 31 413 057 – trenutno v fazi obnove www.guesthouses.si navrhu@gmail.com N 46.355651, E 14.639763 www.koklej.si Planinsko društvo Celje – Matica Odprto: od 15. junija do 15. septembra, v Hiša Raduha primeru ugodnega vremena do 15. oktobra. Luče 67, 3334 Luče Juvanova hiša Ležišča: v sobah – 32, skupna ležišča – 69, +386 3 838 40 00 Luče 40, 3334 Luče zimska soba – 10 +386 31 64 57 58 +386 41 240 314 +386 8 2800 961 info@raduha.com +386 31 611 708 +386 41 380 176 www.raduha.com juvanova.hisa@gmail.com pdcelje@siol.net www.juvanova-hisa.si www.planinsko-drustvo-celje.si 56 57 Pomembni naslovi Zemljevidi in vodiči Grintovci, 1 : 25 000, Planinska zveza Slovenije Občina Luče Zasebna zobna ambulanta Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 25 000, Sidarta Luče 106, 3334 Luče dr. Patricija Šuler Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50 000, Planinska zveza Slovenije Tel.:+386 3 839 35 50 Luče 106, 3334 Luče Kamniško-Savinjske Alpe, Izbrane pohodniške poti, 1 : 50 000, obcina@luce.si Tel.: +386 3 838 40 40 Logarska dolina d. o. o. www.luce.si patricija.suler@siol.net Luče, Karta občine, 1 : 35 000, Občina Luče Turistično-informacijski center Luče Dolina avantur d.o.o. Planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe. Luče 106, 3334 Luče Organizacija športnih aktivnosti V. Habjan, J. Drab, A. Poljanec, A. Stritar. Planinska zveza Slovenije, 2004. Tel.:+386 3 839 35 55 Luče 103, 3334 Luče Planinski vodnik Slovenska planinska pot. info@tic-luce.si +386 51 606 410, +386 51 606 420 A. Poljanec, M. Arnejšek - Prle. Planinska zveza Slovenije, 2012. www.tic-luce.si www.adventurevalley.si Plezalni vodnik Repov kot, Kamniška Bela, info@adventurevalley.si T. Golnar, S. Morojna, B. Pollak. Planinska zveza Slovenije, 2015. Planinsko društvo Luče PREDSTAVITEV LOGOTIPA Plezalni vodnik Robanov kot. Luče 115, 3334 Luče Planinsko društvo Luče BBI, d.o.o. – Lučka trgovina S. Babič, T. Golnar, R. Supin. Planinska zveza Slovenije, 2002. Tel.: + 386 41 783 647 INSKO DRUŠTVO N LU LA þE Luče 83, 3334 Luče P Tel.: +386 41 577 783 Tel.: +386 3 5844 039 planinsko.luce@gmail.com lucka.trgovina@gmail.com Planinsko društvo Celje – Matica KEA – trgovina Luče Stanetova 20, 3000 Celje Luče 105, 3334 Luče Tel.: +386 3 492 48 50 Tel.: + 386 3 839 43 10 Tel.: +386 51 338 358 www.planinsko-drustvo-celje.si Pekarna Rednak pdcelje@siol.net Luče 10, 3334 Luče Tel.: + 386 3 838 40 14 Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka Tel.: + 386 41 390 115 Luče 95, 3334 Luče Tel.: +386 51 421 811 Pošta Luče zgornjesavinjskiakrinka@pzs.si Luče 1, 3334 Luče www.akrinka.org Tel.:+386 3 839 30 40 Gorska reševalna služba Celje Izposoja koles Stanetova ulica 20, 3000 Celje Avtokamp Šmica pdcelje@siol.net Luče 4, 3334 Luče Tel.: +386 3 584 43 30 Gorska reševalna služba Kamnik Perovo 20, 1241 Kamnik Izposoja e-koles + e-polnilnica info@grs-kamnik.si Guesthouse S Luče 87, 3334 Luče Zdravstveni dom Luče Tel.: +386 41 455 420 Luče 106, 3334 Luče Tel.: +386 3 838 41 33 sa.luce@zd-mozirje.si 58 Impresum, fotografije in literatura Varna pot v gore Izdajatelj: Občina Luče, 1. Vsako turo moramo izbrati glede na telesno pripravljenost in gorniško izkušenost vseh udeležencev. Pri Priprava tekstov: Klavdij Strmčnik, Andreja Urh, Bojan Germelj, Sonja Strgar, Samo Supin, Ana Kaker, tem smo še posebej pozorni na otroke in starejše udeležence. Planinarjenje pogosto zahteva trden in varen Marko Vršnik, Boštjan Pahovnik, Andrej Šiljar, Aneta Šiljar korak ter odsotnost vrtoglavice. Uredila: Andreja Urh Prelom in oblikovanje: Primož Šenk 2. Vsak pohod naj bo podrobno načrtovan na podlagi opisov in zemljevidov planinskih poti. Pri načrtovanju Lektura: Simona Funtek vam bodo v največjo pomoč predstavniki lokalnih planinskih društev, gorski reševalci in oskrbniki planinskih koč. Fotografije: Matevž Lenarčič S 6, 10, 13, 14, 19, 26, 32, 43, 46, 60 3. Za vse aktivnosti v gorah je potrebno uporabljati ustrezno opremo in oblačila. Za planinske pohode potre-Arhiv TIC Luče: S 1, 17, 24, 42, 51, 53 bujete predvsem močne, visoke čevlje s kvalitetnim podplatom. Vreme se lahko v gorah hitro spremeni, zato Arhiv PD Luče: S 20, 34, 36, 44 je zelo pomembna zaščita pred dežjem in mrazom. Za hojo po zelo zahtevnih zavarovanih poteh, feratah in Arhiv Občine Luče: S 17 vse plezalne ture je nujna varovalna oprema in čelada. V zimskem času pa ne pozabite na plazovni trojček: Marko Vršnik: S 42 žolna, lopata in sonda. Samo Supin: S 37, 38, 41, 48 Dolina avantur: S 24, 45 4. Pred odhodom na turo sporočite družinskim članom, prijateljem, oskrbniku planinske koče ali osebju Tomo Jeseničnik: Vse ostale fotografije nastanitve, kakšen je vaš cilj, kje boste hodili in kdaj se nameravate vrniti. Tisk: Grafika Gracer d. o. o. 5. Hitrost hoje naj bo prilagojena najšibkejšim članom skupine. Predvsem na začetku ture hodite počasneje. Naklada: 2000 izvodov Izdaja: 1 izdaja 6. Nikdar ne zapuščajte označenih poti. Posebna previdnost je potrebna pri hoji po trdih meliščih in mokrih Leto: september 2019 travnatih pobočjih. Še posebej nevarno je prečkanje strmih snežišč. Literatura: 7. Pazite, da pri hoji ne prožite kamnov, saj lahko s tem poškodujete druge planince. Mesta, kjer obstaja Ficko, Peter. 1993. Kamniške in Savinjske Alpe: planinski vodnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. nevarnost padajočega kamenja, je treba prečkati posamično, hitro in brez ustavljanja. Stritar, Andrej. 2003. Kamniško-Savinjske Alpe. Ljubljana: Sidarta. Strojin, Tone. 2009. Zgodovina slovenskega planinstva: Slovenska planinska organizacija SPD – PZS: 8. Kadar se v gore odpravite s psom, bodite še posebej pozorni na druge obiskovalce in živali, ki se pasejo na 1893–1948–2003. Radovljica: Didakta. visokogorskih pašnikih. Na ozkih poteh in v bližini živine naj bodo psi na vrvici. Viri: 9. Če se vreme nenadoma spremeni, če pot postane pretežka ali je v slabem stanju (poškodovana), se je Golnar, Tone, in Babič, Silvo, in Supin, Robi. 2002. Plezalni vodnik. Kamniške in Savinjske Alpe. Robanov najbolje odločiti za povratek. To ni sramotno, temveč je znak razumnosti. kot. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Mihelič, Tine, in Zaman, Rudi. 2012. Slovenske stene. Radovljica: Didakta. 10. Če se zgodi nezgoda, ohranite mirno kri. V nekaterih primerih si lahko pomagate sami. Če to ne gre, Kladnik, Darinka. 1994. Sto slovenskih krajev. Ljubljana: Prešernova družba. pokličite pomoč prek mobilnega telefona na številko 112. Po najboljših močeh poskrbite za poškodovanca Badovinac, Bogdan, in Kladnik, Drago. 1997. Savinjsko, Celje, Velenje A-Ž priročnik za popotnika in poslo- (nudenje prve pomoči) in ostanite v stiku z gorskimi reševalci. vnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. Krušič, Marjan. 2009. Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 11. Gore so tukaj za vse. Ohranjanje narave in skrb za čistočo sta dolžnosti vsakega planinca. Varujte živalski in rastlinski svet ter smeti odnesite s seboj v dolino. KLIC V SILI: 112 Luče Ginzling im Zillertal Mauthen Großes Walsertal Ramsau bei Berchtesgaden (D) Grünau im Almtal Region Sellraintal Gschnitztal Schleching - Sachrang (D) Hüttschlag im Großarltal Steinbach am Attersee Jezersko (SL) Steirische Krakau Johnsbach im Gesäuse St. Jodok, Schmirn- und Valsertal Kreuth (D) Tiroler Gailtal Lesachtal Val di Zoldo Lungiarü (I) Vent im Ötztal Lunz am See Villgratental Mallnitz Weißbach bei Lofer Malta Zell/Sele Matsch (I) Ob letu 2019 www.bergsteigerdoerfer.org/luce