Lelala y slalbl iskalccv zlata in lovcev. Pasje sani in čoln sta zgubila v po.krajinah proti severnemu tečaju veljavo. Lefela se ne poslužUjejo le raziskovalne ekspedicije, ki prodirajo v severne kraje, ampak tudi že iskalci zlata, kovin in petroleja v težko dostopnih krajih Kanade in polutoka Alaska. Zlata polja ob Rdečem jezeru. Najbolj izdatna zlata žila v Kanadi se razprostira po okolici Rdečega je«»ra, ki je oddaljeno 150 zračnih ikm od zadnjega človeškega bivališča. Ko 80 odkrlli to zlato polje leta 1926, se J« raznesla vest o zlatu z bliskavico med prebivalstvom ogromno razsežne Kanade in po državah Severne Amerike. Na tisofie zlata željnih se je podalo v smerl proti Rdečeinu jezeru. Veliko jih je poskusilo dospeti na cilj na smučih, drugi so si nabavili pasje šani. Najhitrejša pasja vprega je rabila 12 dni do RdeČega jezera. Danes preleti aeroplan to razdaljo v eni uri. Zlata žila ob Hudson zalivn. Nekaj let po odkritju zlate žile ob Rdeč. jezeru so naleteli nekateri drznl iskalci Se na večja in bogatejša zlata polja v bližini trdnjave Churchill ob Hudson zalivu, 1000 km od Rdečega Jezera. Zvezo med obema zlatima žilama so vzdržavali s pomočjo pasjih vpreg. Pri najbolj ugodnem vremenu je trajala vožnja cela dva meseca. Kljub nepopisnim potnim težkočam je zraslo ˇ kratkem na novo odkritem zlato vsebujočem polju veliko taborišče. Da bi pa spravili na omenjeni kraj v vsej naglici prehrano za iskalce zlata, dinamit za razstrelbe debelega večnega ledu, orodje in druge potrebščine, je naročila kanadska vlada nekaj letal. Nobeden od teh aeroplanov pa ni prišel na cilj. Vsi so zašli v snežene burje in so morali pristati. Pri prisilnih pristankih so se pokvarili motorji in letala se niso mogla dvigniti v zrak. Odposlali so za ponesrečenimi slovitega pilota Balchena, ki se je udeleževal svojčas voženj znanega amerikanskega admirala ter raziskovalca severnega ler južnega te5aja Byrda. Balchen je vzel seboj na rešilni polet dva mehanika s potrebnim orodjem. Našli so ponesrečena letala in so jih tudi popra,vili za nadaljevanje vožnje. Nato se je lotil Balchen poleta ˇ Hudson zaliv. Vožnja se je posrečila ln Balchen jo je ponovil brez vsake nezgode 15 krat in je preletel v celem 26 tisoč km v najslabših podnebnih prilikah. Balchenovi poleti so navdušili razne zasebne letalske družbe, ki so začel« z aeroplani raziskovati najbolj severno Kanado glede zlata in drugih kovih. Poleg tega so te družbe začele posojati lctala manjšim skupinam iskalcev. Danes kar mrgoli aeroplanov nad onimi ledenomrzlimi pokrajinami, fci so veIjale do prcd kratkem za nedosegljive. Samo dvc letalski nesreči sta se dosedaj pripetili. Septembra leta 1930 sta ponesrečila dva aeroplana, katerih pa niti do danes niso našli. Letalo v službi lovcev. Tudi lovci severne Kanadc in Alaske so se začeli posluževati tehni.nega napredka najnovejše dobe. Poslužujejo sc letal, na katera naložijo kožuhovino, da jo _im prej vržejo na kanadske trge. Zra.ni prevozni stroški pri posebno dragocenih kožuhih kakor od srebrne lislce in bobra ne pridejo niti v-poštev. Letalo in »tekcče zlaic«. V Kaliforniji se jc rnoral iima>kniti iskalec zlata iskalcu petroleja, ki se imenujc dane3 »tekočc zlato«. Vse večjc petrolejske družjje se poslužujejo letal, iz katerih posnemajo letalci pokrajine ter izdelujejo karte, na podlagi katerih se vršijo poznejc vrtanja.