St. 8.
Poštnina ptatana v gotovlr.L
V Llubiiani, dne 31. lanuarfa
tekala vsako sredo ta petek.
leto V.
Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo
«6
Naročnina:
celoletno ..................Din 20-—
polnlctno....... ........... Din !<>•—
četrtletno..................Din 5'—
Posamezna Številka......... . .... Din !•—
Kmet pomagal si sam, in svole stališče v državi uravnal si sam I
Inseratii I mm inseratnega stolpiča stane zat
male oglase ..................	Din 0-25
aradn« razglase . ..................Din 0*50
reklame po dogovoru
Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ,.Ekonoma".
Volilna borba.
Kmetska misel zmaguje.
NI se še dobro razvila volilna tiorba In že moremo ugotoviti, da zmaguje po vsej deželi kmetska misel. In kar je najbolj razveseljivo, je to, da zmaguje tudi med naštmi nasprotniki, da bo skoraj vse kmetsko ljudstvo Slovenije v njenem taboru.
Vedno bolj spoznava kmetsko ljudstvo, da je suha resnica naše geslo, da ne bo kmetu nihče pomagal, če si ne bo pomagal sam. Sedaj v volitvah je najlepša prilika, da se to geslo tudi uveljavi, zakaj sedaj se mora kmet odločiti, ali pridrži politično moč, ki si jo pribori pri volitvah, v svojih rokah, ali pa lo odda dragim.
Jasno Je, da si bo slovenski kmet popolnoma zadržal svojo politično moč le, če jo vso Izroči v roke one stranke, ki je nastala iz kmetov samih, ki je prva razvila geslo kmetske osamosvojitve in ki je docela v boju za zmago Stare pravde. Taka stranka je edino naša SKS in zato vrši svojo kmetsko dolžnost le tisti, ki voli SKS.
Toda vsaka resnica rabi časa. da 2maga. NI bil v enem dnevu sezidan Rim In stoletja so prešla, da je zmagala krščanska misel. Zato smo pripravljeni na to, da tudi naša kmetska misel ne bo prodrla povsodi nakrat, temveč, da bomo morali prestati Še težke boje In hude napore, da bo iz-vojevana njena popolna zmaga. Toda vsako delo se izplača, vsaka žrtev prinese svoj uspeh in zato bomo nadaljevali s svojim delom in zato bomo vztrajali v boju, dokler popolnoma ne zmagamo.
In ne bo nam težko vztrajati v boju, ker povsodi vidimo, da naša stvar napreduje in da smo vedno in stalno silnejšl. Vrhu tega pa vidimo tudi, kako se oprijema kmetska misel celo naših nasprotnikov in kako se bliža oni čas, ko bo vse kmetsko ljudstvo Slovenije združeno v eni stranki, v eni stanovski organizaciji.
Dogodki preteklega tedna, ki so se odigrali med našimi nasprotniki, so nam živ dokaz za to in zaradi tega tovariši, pogumno In vztrajno na delo, da bo naš cilj preje dosežen.
Vse poljedelsko ljudstvo Slovenije se mora združiti v eni stranki, zakaj vse ljudstvo ima le ene zahteve.
Vsa politična moč podeželskega ljudstva mora ostati v njegovih rokah, zakaj samo tako pride ljudstvo do svojih pravic!
In ko bo doseženo to, ne bo po-rnagano samo poljedelskemu ljudstvu, temveč vsej državi ta vsemu narodu. Ljudstvo je država In če je organizirano ljudstvo, je organizirana država. Zato je državotvoren Ie tisti, ki organizira ljudstvo, da more ono razviti vse svoje moči in vse svoje sile. Niso država tisti, ki imajo državno moč v rokah, temveč država so tisti, ki dajejo državi moč, da se vzdrži.
To povejte vsem tistim, ki toliko govore o državotvornosti, ko so na vladi, pa delujejo tako, da sejejo samo nezadovoljnost.
Iz kmetske misli izhaja delo za državo, ker šele z uveljavljenjem kmetske misli bo država ha oni podlagi, da bo v resnici mati vseh državljanov.
Zmagovito napTeduje kmetska misel in že pišejo o njej tudi klerikalni listi. Ne bo dolgo, ko bo ona v srcu vsega kmetijskega ljudstva in tedaj bo združeno kmetsko ljudstvo, tedaj bo konec kmetskega trpljenja.
Sedanji volilni boj je postaja na poti zmage Stare pravde in zato tovariši, bodite vztrajni v boju, ker le tako boste storili svojo dolžnost do sebe in do naših potomcev.
ZemljoradnikL
Silne skrbi povzroča raznim meščanskim strankam razcepljenost zemljorad-nikovj Da je skrb vseskozi nepristna ni treba posebej povdarjati. Ker pa imajo meščanske stranke močan tisk in so za,-tegadelj v stanu, da bi premotili tudi kakega pristaša kmetske misli, je potrebno, da povemo mi, kako je z zemljoradniki.
Razkol Je v zemljoradnički stranki v resnici obstojal, toda danes je ta spor poravnan. Komadinič, glavni povzročitelj spora je odžagan in danes je z njegovo močjo pri kraju. Avramovič, ki je bil nekoč vodja zemljoradniškega gibanja in ki je povzročil, da Je mogel igrati Komadinič tako vlogo, fe ravno tako izgubil ves upliv in je moral svojo kandidaturo odpovedati Zaupniki Turlanske-ga vo1i'nega okrožja, kjer je bil izvoljen L 1920 Avramovič, so se celotno Izjavili proti njemu in potrdili megnvo izključitev Iz stranke Na vsej črti so torej zmagali pristaši pos1aniške<*a kluba In žemljoradniška stranka bo šla enotna v volilno borbo. Njeni Izgledi so dobri in vse kaže, da bo ena najmočnejših stranfc-Poznavalci razmer dajejo zemijoradni-kom od 50 do fO mandatov. Zato je sigurno, da bo v novi skupščini imel zemljoradnički blok, za katerega so se že izjavili zemljoradniki, vse drugačno veljavo ko dosedaj.
Naš »ustanovitelj« dr. Žerjav.
Po klerikalcih so povzeli tudi naši radikale! Ignorantsko laž, da je ustanovitelj naše stranke dr. Žerjav. Gospodje, n'kar vendar ne hodite mnenja, da je misliti greh. Ce bi namreč samo malo pomislili, bi morda le prišli na misel, da je ustanovitev vsake stranke silno težavna stvar in da pač ni na svetu politika. ki bi ustanavljal stranke — za druge. Ce bi b!l dr. Žerjav v stanu, da ustanovi kmetsko stranko, bi jo pač ustanovil za sebe, saj dokazuje ravno sedanii volilni boj, da so demokratom krogljice na deželi silno potrebne. SKS so ustanovili kmetje sami in prav nihče drug. Dr. Žerjavova »zasluga« je le v tem. da je hotel pristaviti k že ustanovljeni stranki tudi svoj piskrček. Toda ta se Je prevrnil in računi so š'i po vodi. Talca je resnica in tako bo tudi zabe'ežena v zgodovini.
Shod v Poljanski dolini.
V nedeljo ob 3. uri popoludne se je vršil Impozanten shod naše stranke v lepem novem domu tamošnjega Sokola, na katerem je poročal tov. PncelJ o političnem položaju v državi ter o naši kmetski misli. Volilcem se je predstavil tudi kmetski kandidat za okrožja Kranj - Radovljica, tov. AŽman z navdušenim govorom. Shodu je predsedoval tov. Grošelj. Z več, »v bukelcah zapisanimi vprašanji« pa je imel potrebo blamirati se župan obč. Trate, klerikalec Uršič. Ko ga je tov. Pucelj primerno »poučil«, so se zborovalci v glasnem krohotu nad to grozno klerikalno nevednostjo, razšli. Kdor se hoče prepričati o lepo uspelem shodu, naj prečita od zelene zavisti In onemogle jeze polno poročilo »Slovenca« od torka. Kmetska misel gre krepko na plan!
Žrtev »Domoljubove« laži pred sodiščem.
Pred kazenskim sodnikom v Kamniku je stal v ponedeljek klerikalec Franc Pavlič iz Buča št. 3 v Tuhinjski dolini, ker je večkrat zapored grdo obrekoval tov. Puclja In ga obdolžil nepoštenih dejanj. Stal je žalosten, s povešeno glavo, mečkal v roki tri posebno izbrane številke »Domoljuba« ter prosil, da bi rajši »Domoljuba« zaprli, kot pa njega, češ, da je njegova krivda samo v tem, da je siepo verjel »Domoljubo-vim« lažem. Sodnik ga je lepo pod-
učil, da naj z »Domoljubom« obračuni sam, toda za razžalitve proti tov. Puclju odgovarja on sam In zdaj je prilika, da lepo dokaže, kaj je obrekoval ali pa skesano prosi Puclja odpuščanja. Pavlič je skesano priznal. da z dokazovanjem ni nič, da So mu to Že diugi povedali, da so mu »zastonj« hoteli dati ETerikalci sicer advokata, da pa vse skupaj nič ne pomaga in da ni imel nikdar namena žaliti tov. Puclja, katerega niti ne pozna. Podpisal je Iziavo, v kateri obžaluje, da je žalil Puclja in katero mora na svoje stroške priobčiti v »Kmetijskemu listu« tekom 10 dni plačati advokata in vse druge pravdne stroške ter za slepce povrhu v znak kesanja Še 100 kron.
Tov. Puceli mu je pod temi pogoji odpustil. Pavlič pa se je jezil, da ga je »Domoliub« po 24 letnem pridnem čitanju tako grdo in v tako veliko škodo nalagal.
Tovariš!, vsakega klerikalnega obrekljivca in iažnjivca pred sodišče, pa bo kmalu konec klerikalnih lažij!
»ŠpuktrigelJ« ali »Domovina«
fe vzela v roke »fano« proti nam. Sicer se ponuia zastonj na vse kra'e in naše somišljenike nadleguje, da bi ji pošilialf iz volilnih imenikov naslove vseh napredkih ljudi, katerim H do volitev rada brezplačno razlagala svojo modrost, vseeno pa je pričela po nas krenko udarjati. Med tem, ko nas je hvalila, dokler je bilo kaj upanja. da bi služili za stolček njenemu voditeliu, ko je tiho čakala, če se bomo konečno le usmi'i'i milih prošenj in zdihljajev dr. Kukovca in dr. Žerjava, ie pa sedaj, ko ni iz teh računov nič. zagrabila za kol in lopnila po nas. Začetek je prav razveseljiv in mora marsikateremu omahUivcu na deželi odpreti oči. V uvodniku skuša lj'ibl?anskim frakarjem dokazati, da je kmetska politika za S'ove-nijo največfa nesreča, pravi blagoslov božji za te kraje pa bi bila le trl-neresna deteta: Dolfe. BertI ln Gregor. Ker jih ne maramo, praviio na tretji strani. d?» so strašno hudi. V omaki A ln Ribnikar mečno ooalje-ni svinjetini čitamo, da se gotovega nič ne ve, ampak takole se re''ai kuha med generali SKS in dr. £ušter-šičem. da imata Puceli ln Pašič skupne zasluge, katerih Dolfe nima, od druge strani pa se zatriuje, da so nekateri voditelji od SKS v Ljubljani v veliki odvisnost od nekega bančnega podietja (Ubo^e »Jutrove sirotke«! Še v soanju jih preganjajo bančni strahovi!) Pravzaprav na šoekulira g. Pucelj samo na to. kako bi zopet postal minister (če bi kateri od gorenje deteljice tako lahko kot Pucelj. ne bi »šrniktrlgelj« tako blju-val!) In da deloma Iz bojazni, deloma Iz prevzetnosti ne bi videl rrd poleg sebe nikogar, ki ali takoj za-dremlje aH pa samo kašlja. Nato z žalostio konštatira razjokani »Šnuk-trigelj«. da je še v ponedeljek Žerjav milo prosil, da pa je tov. Pucelj ponudbo končno in odločno odbil, kakor rečeno, zaradi šnekulacij, ki iih bomo še le videli. Tukaj se je nečedni gospodi ki prosi, a ko ne dobi, pa sirovo preklMa, zgodila mala nedoslednost. O Žerjav namreč v pismu na Puclia pravilno konštatira, da so sieer njihovo ponudbo že odbili okrožni odbori, da pa on vseeno še poskuša. Clankar pa je to pozabil in vali vso krivdo na tov. Purl|i in meri po sebi »špekulacijo«. Naj zaupamo brezglavim klevetnlkom to le: Ne v načelstvu, ne v okrožnem odboru v Ljubljani, ne v Mariboru, se ni našel ni en glas, ki bi bil za zvezo z vami. Strašna je ta resnica, zato !e klevetajte!
Bridka žalost me prešine,
Ko se spomnim »Domovine«.
(S. Jenko.)
Kaj si upa napisati »Slovenec«?
»Slovenec« z dne 30. januarja se je povzpel do sledeče gorostasne laži: » Njej (to je klerikalni stranki), nI za strankarsko nadoblast, ampak za splošno blaginjo vseh.«
Ljudje božii, ali še veste, kako so delali nekoč. Kdor je bil klerikalec, ta je dobil nagrado, kdor je bil njihov nasprotnik, ta pa je bil preganjan. In danes? Vse delo SLS je posvečeno edinole Interesu stranke ln če bi mogli zavladati, bi se zvezali tudi s hudičem. Ali mar niso bili on? tisti, ki so se zvezali s komunisti? Ali niso bili oni tisti, ki so bili dve let? dolgo najvernejši zavezniki radikalov? Velika je nesramnost »Slovenca«, da si noa po vse tem. kar je zagrešila SLS. gornje besede. Toda zato bo tudi dne 18. marca ljudstvo s tem ne-sramnežem obračunalo!
Proti radikalnemu teror'zmu
se silno repenči »Slovenec«. Toda nepristen In lažnjiv je njegov protest, da ne more biti bolj. Ali se Še snoml-nja »Slovenec«, kako ie dr. Brejc prepovedal naši stranki S"'oh vsak shod? Alt to nI bil terorirem? In vpraša naj »Domoljuba«, kako je pisal z ozirom na upokojitev Ribnikar-ja? AH r! de?al »Domoljub«, da fe prav, da je Ribnikar kaznovan? Zato lepo molčite, gospodje klerikalci, o terorizmu, zakaj takoj b? ga uganjali, samo če bi ga le mogli!
»Kranjci — magarcl«.
Veliki gromovnik In 1'ubltelJ kmetskih zastm? prinesenih klobas in ?unk. gosnod Radič, je imel v Zagrebu shod. ki ie dokazal, da Radič silno i"<mbl»a pristašev. To čuti menda tudi Radič sam in zato je bil hud na vse. ki mu nočejo verjeti. Zlasti pa «o ga jezili Slovenci, katere je zato Javno nazval kot »kranice — mi-trnree.« Naj gosood Radič samo psm-je. vseeno ne bo deb?l na Kranjskem t*"*stfh th3t?rcev. ki bi mu verova1? vše. kar on pripoveduje. Zato i« psovka Padiča Slovencem le v čast!
Republika — kralfca.
Takole irovre Padičevskj nri**a-riači: »MarHa Terezija Je bila kralil-ca. na zakaj ne bi moMa biti zato kraljica tudi naš^ republika?«
Ponižni go?po''Je komunisti.
Tako so včasih grmeli naš? komunist proti režimu ln tako zelo so govorili o revoluciji, da se je že vse treslo. kd*i da izbruhne svetovna revolucija. Pa z njo nI bito nič in naši komunisti so lepo nosoravill svoja revn'uci?onama n-es?a in oos+all so mn?hnl in nedolžni državljančkl. kakor vsi drugi In tako srro dofiveli te dni slaven dan. ko je obiskal vo-dlte'i slovenskih komunistov notranjega ministra Vujič?ča, enega najbolj IzrazIMh nosilcev režima in mu pripovedoval, da slovenski komunisti niso tako nevarni kakor srbski, da nimajo ž njimi nobene zvere ln da n^J zato nustl. da kandidirajo komunist v Sloveniji samostojno. Gospod minister je to tudi n-Postno dovolil In tako bodo komunistični poslanci 1'voljenl z ministrskim dovoljenjem. Enotna fronfa proletarljata na Je dobila tedaj globoko razpoko in delavstvo bo plačeval račun za komunistično posete ministrov. Ampak re-voluciionarH so komunisti vseeno!
FRAN TRCEK:
Češko kmetijske zadružništvo.
IV.
5. Nadaije so prekršili Cehi demokratična načela s principom, da štej na-čelstvo gospodarsko skladiščnih zadrug samo tri člane. Praviloma mora biti udeleženih pri vodstvu zadruge čimveč
Članov, da se tako na eni strani delo bolj razdeli in poglobi, na drugi strani pa člane zadruge čimbolj pritegne k dejanskemu sodelovanju; kajti zadruge so udruženja dela in ne udruženja kapitala, zato bi morali v zadrugi vsi člani sodelovati tudi pri vodstvu, ne pa gledati od strani, kakor se to godi pri kapitalističnih podjetjih, kjer večina članov dostikrat ne ve, če dotično podjetje v resnici obstoji. Dasi torej princip treh članov načelstva, katerim Je prepuščeno vodstvo zadruge, ne odgovarja zadružnemu duhu, kar Cehi dobro vedo, pa je vendar koristen in so ga izsilile praktične potrebe. Čeprav Je res, da več glav več ve in da je povsod potrebna kontrola, vendar to ravno v trgovini večkrat škoduje kakor koristi, kajti pri trgovini je treba delati hitro in zato največkrat ne dostaja časa za dolgo pariamentarteiranje in čakanje, da se ljudje, ki o stvari odločajo, zberejo k sejam, pri katerih se navadno mnogo govori, toda malo stori.
Dasi se s temi načeli ne moremo povsem strinjati in bi jih v naših zadružnih organizacijah ne mogli, pa tudi ne smeli dosledno izvajati, imajo vendar toliko dobrega na sebi, da jih m o -ramo upoštevati, če hočemo pripraviti naše gospodar, zadruge do uspešnejšega delovanja in hitrejšega razvoja. Pritrd!ti mi mora vsak, kdor pozna naše 7admžn!štvo pobližje, da najbolj ovirajo nicov razvoj stvari, ki so jih odstranili Cehi z uvedbo tipa gospodarsko skladiščnih zadrug.
Trgovska politika
gospodarsko skladiščnih zadrug še nI cotna in tudi ne ravno idealno zadružna, a zato praktična in se usmerja na zlato srednjo pot med načelom svobodne (1'beralne) in med načelom vezane (sociia'ne) trgovine. Kakor ima sicer škodljivo in dostikrat naravnost pogu-bonosno rače'o popolne gospodarske svobode ali gospodarskega liberalizma svo!e dnbre strani, s prezranjem katerih je na jvečkrat vsak uspeh že vnaprej onemogočen, tako ima tudi načelo vezanega aH v našem slučaju idealnega zadružnega gospodarstva, ki je teoretično najbolje svoje senčne strani, katere so mnogokrat vzrok ponesrečenih poH-usov zadružnega gospodarstva.
S tem, da so ubrali Cehi srednjo pot med obema skrajnostima, so združili na eni strani dobre strani obeh gospodarskih. oziroma trgovskih načel, na drugi strani pa odstranili slabosti prvega kakor drugega. Prvotno so sicer priče1! bo1} na levici, kajti načelno so sprejel vetano zadružno trgovino, kateri so puščali samo za uspešno delovanje nujno potrebno svobodo: pozneje pa, ko se je to slabo obneslo, so krenili bolj na desno in se postavili na stališče svobodne trgovine, katera je vezana samo v pogodbeno določenih slučajih in samo pod gotovimi okoliščinami. Ta zadnji način se obnaša zelo dobro in ga ime-nuiejo »limitni všzanost«, kar pomeni toliko, kakor omejena svoboda. Tako morajo n. pr. prodajati in kupovati člani pri zadrugi in zadruga pri Osrednji zvezi tedaj, kadar so cene pri zadrugah enake onim pri privatnih trgovcih ali pa, če bije zadruga ali Osrednja zveza s privatnimi trgovci konkurenčni boj za obvladan ie trga za ta ali oni predmet. samo da v zadnjem slučaju negle-de na to, so-li cene višje aH nižje.
S to trgovsko politiko si je češko zadružništvo že do danes priborilo odločilni vpliv na trgovino s poljskimi pridelki ln umetnimi gnojili in se bije tre-notno že za nekatere druge predmete.
Kmetijski pouk na deželi.
Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici februarja t L sledeče poučne tečaje ln predavanja:	$
Na Svečnlco, dne 2. februarja:
1. V Vačah pri Litiji, po prvi malh O izobrazbi in o samopomoči kmeta, o po«
Ako še n!s! član ,JugosIovenske, Matice«, tedaj pristopi k temu prepotretmemu obrambnemu druStvo*
Ijedelstvu (pomočnik pkr. ekonoma Jereb).
2.	V VavtavasI po prvi maši V šoli: o vzgoji in režnii trt, (okr. ekonom Ka-fol).
3.	V Gorenji Straži ob 13. uri v vinogradu g. Dularja, tečaj o pravilni rež-nji trt, (okr. ekonom Kafol).
4.	V Primskovem pri Kranju, v šoli ob 10. uri, o izboljšanju hlevov in gnojišč, o gnojenju in uporabi umetnih gnojil, (pomočnik okr. ekonoma Hlad-nik).
5.	V Božiakovem v Belikrajini, v šoli ob 13. uri: o sadjereji, (pomočnik okr. ekonoma Konda).
6.	V Petrovčah pri Vodeniku ob 9. uri: o umni svinjereji, (pomočnik okr. ekonoma Hiadnik).
V	nedeljo, dne 4. februarja:
1.	V Hotiču pri Litiji, po prvi maši v šoli: o ravnanju z gnojem, o gnojenju, o izboljšanju hlevov, (pomočnik okr. ekonoma Jereb.)
2.	V Radovljici, v šoli ob 10. uri: o glavnih opravilih v A—Ž panju, (čebelarski potovalni učitelj Okorn.)
3.	V Smledniku ob 7. uri v Ljudskem domu: o umni živinoreji, posebno z ozirom na mlekarstvo, (pomočnik okr. ekonoma Hiadnik.)
4.	V Zapogah ob IT. uri: isto predavanje, (pomočnik okr. ekonoma Hiadnik).
5.	V Rak! v šoli ob 7. uri: o živinoreji In poljedelstvu, (pomočnik okr. ekonoma Ambrož).
6.	V Gorenjlvasl, okraj Logatec, razprava o regulaciji in osuševanju močvir* nih travnikov, (pomočnik okr. ekonoma Matjašič.)
7.	V Laškem, v šoli ob 9. uri: o reji plemenjakov, o napravi gnojišč in o travništvu, (živ. inštruktor Zupane.)
8.	V Marenbergu: o pospeševanju Živinoreje in sadjarstva, (okr. ekonom LWernIg.)
V	nedeljo, dne II. februarja:
1.	V Tržišču po ma$l v šoli: o živinoreji in o ureditvi gospodarskih stavb, (živ. inštruktor Gregorc).
2.	V Žaljni pri Višnjigori po prvi sv. maši v šoli: o sadjarstvu in o živinoreji, (pomočnik okr. ekonoma Jereb).
3.	V Podbrezju v šoli ob 10. uri: o zvišanju dobičkanosnosti čebelarstva, (čebelarski potovalni učitelj Okorn).
4.	V Vogljah v šoli ob 10. uri: o umni živinoreji, o ureditvi gnojišč in hlevov, (pomočnik okr. ekonoma Hiadnik).
5.	V Šenčurja v šoli ob 11. uri: pouk za gospodinje o prašičjereji, o molži in o ravnanju z mlekom, (pomočnik okr. ekonoma Hiadnik).
6.	V Stari cerkvi, okraj Kočevje, v Soli ob 14. uri: o sadjarstvu in travništvu, (pomočnik okr. ekonoma Zdolšek).
7.	Na Breznicl ob 15. uri: o govedoreji z ozirom na planšarstvo in sirar-stvo, (okr. ekonom Sustič).
8.	V Dragatušu po prvi maši v šoli; o kmet. izobrazbi, o gnojenju, (pomočnik okr. ekonoma Konda).
9.	V Rogatcu po rani maši pri špor-nu: o kletarstvu, (pomočnik okr. ekonoma Štamberger).
10.	V Št. Iiju pod Turjakom: o gnojenju krmnih rastlin, o uporabi umetnih gnojil in o oskrbovanju živine, (okr. ekonom Wernig).
Darila za tiskovni skSacf SKS.
Na zaupnem sestanku v Novem mestu je nabral tov. Globevnik 2001 krono.
Tov. Ivan Zakotnik, Stari dvor — 500 kron.
Krajevni odbor SKS v Cvem 400 K
Neimenovani iz Škofje Loke je dal mesto za dva litra vina za tiskovni sklad 90 kron.
Na domači zabavi pri tov. Jožefu Pelca v Dragotincih je bilo nabranih 220 kron, katerim sta dodala tovariša Alojz KegI ln Jože Kupljen po 80 kron, skupaj torej 380 kron.
Na volilnem sestanku v Bohinjski Bistrici je bilo nabranih 240 kron.
Krajevni odbor SKS na Iga je poslal 1210 kron.
Na volilnem sestanku v Borovnici je bilo nabranih 900 kron.
Neimenovan je dal 40 kron.
Na sestanku v Tomišljn je bilo nabranih 460 kron.
Tov. Franc Ševar, Vransko Je dal 120 kron.
Sestanek na Vrhniki je dal 208 kron.
Na volilnem sestanku v Kranja je bilo nabranih 1780 kron.
Skupaj 7829 kron.
Tovariši! Čast vaši požrtvovalnosti, ki je najlepše merilo naše moči. Toda pomnite, da smo šele v začetku volilnega boja in da bodo nasprotniki zlasti tik pred volitvami podesetorili svoje »delo«. Vso deželo balo preplavili s svojimi lažnivimi letaki in zato je naša dolžnost, da poskrbimo pravočasno za protiukrepe.
To pa bomo dosegli le, če bo naš tiskovni sklad mogočen.
Zato tovariši! Z vso silo na delo za naš tiskovni sklad, z vso vnemo na delo za naš tisk!
Pokrajinske vesti.
(Volitve v pokojninski zavod.) Poživljamo vse tovariše, katerim smo pisali radi volitev v pokojninski zavod, da nam nemudoma odgovore, oziroma pošljejo glasovnice. Zadnji rok za vložitev glasovnice je dne 5. februarja in sicer do 12. ure. — Tajništvo SKS.
(Po krškem okraju) se je vršila pretekli teden cela vrsta lepo uspelih naših volilnih sestankov, ki so dokazali, da bo krški okraj trdno stal za kmetsko misel. Sestanki so se vršili v Radečah, Čatežu ob Savi, na Raki, v Krškem in Cerkljah. Na vseh sestankih je poročal tov. Raj ar. Njegova izvajanja so bila povsodi sprejeta z največjim navdušenjem.
(Za župana v Ljubljani) je bil izvoljen socialist dr. P e r i č, ki je dobil 33 glasov od 46 oddanih. Za podžupana pa je bil izvoljen klerikalec dr. Stanovnik, ki je dobil od 46 glasov le 31. Dva socialista sta bila torej vendar še sramežljiva.
(»Jutranje novosti«), glasilo narodno radikalne stranke, je pričelo izhajati. Na številki se dobro vidi, da je to volilna številka in da je »Jutranjim novostim« usojeno le kratko življenje.
(»Dragim bratom Slovencem«) so napisali radikalci dolgovezen volilni proglas. Če pogledamo maso natiskanega papirja, ki ga izdajajo radikalci in če pomislimo na silno majhno število glasov, ki jih bodo pri volitvah dobili, potem že priznamo, da so za radikalce bratje Slovenci — dragi.
(Bistvena beseda, ki manjka.) »Jutranje novosti« pišejo, da more samo močna državotvorna stranka prinesti rešitev iz sedanjih težav. Bilo bi pra* vilno, če bi se glasilo močna in dobra državotvorna stranka. K sreči se je pri radiklacih vendarle v zadnjem hipu še našel košček sramežljivosti.
(Čisto nepotrebne skrbi) si dela radikalna »Samouprava«, ko ugiba kdo je kmet, kdo more biti naš pristaš in kako se bomo mogli mi enkrat zvezati s Komadiničem ali pa Radičem, kar da je predpogoj ustvaritvi vsedržavnega zemljoradniškega bloka. Da bo rešena skrbi glede prvega in drugega vprašanja, svetujemo »Samoupravi«, da prebere naš program in naš organizacijski red in potem bo morebiti, če bo namreč opustila zofisterijo in zavedno po-tvarjanje zmisla, razumela, kako da je s temi stvarmi. Da pa bo pomirjena tudi glede 3. vprašanja, pa ji povemo sledeče: S Komadiničem nismo nikdar iskali, niti ne želimo sedaj, prav nobene zveze. Pretemna je zgodovina tega gospoda in tudi njegovo slovito demagoštvo tega dejstva ne more prikriti. V zadnjem času pa so spoznali srbski kmetje, da ima gospod Komadinič sumljivo dobre zveze z radikali in to je zadostovalo, da je danes gospod Komadinič popolnoma odžagan, ko tudi njegov svak, gospod Avramovič. Na tako dobrem glasu je namreč med srbskimi kmeti radikalna stranka, da je vsak takoj ob ves kredit, samo če je sumljiv dobrih zvez z radikali. Gospodom okoli »Samouprave« svetujemo, da sprejmejo gospoda Komadiniča v svojo sredo. Kakor kažejo namreč radikalne metode v Sloveniji, zbirajo radikalci s posebno slastjo vse smeti in ostanke iz drugih strank.
(Na svoj naslov) piše gospod Sajo-vic, ko piše o nehvaležni deci. Nekoč je bil namreč gospod Sajovic zelo vnet pristaš naše SKS, ki mu Je storila marsikatero dobroto. Sedaj pa zabavlja čez našo stranko, kjer le more. Gospod Sajovic! Bogme, da ni naša krivda, če ste jo polomih pri »Ekonomu«, če pa čisto ne verjamete, pa smo radevolje pripravljeni obnoviti vso stvar. Vseeno vam ml nikdar ne bomo očitali nehva-ležnosti, ker je prvič neumnost pričakovati v politiki hvaležnosti, drugič smo pa prav zadovoljni, da smo vas rešeni. Tudi radikalci se bodo še oddahnili, ko vas bodo dne 18. marca rešeni, kajti niti ena vaših njim danih obljub ne bo izpolnjena.
(Najbolj debelo laž) je napisala »Samouprava«, ko je dejala, da se radikalni listi razvijajo sami od sebe, le s požrtvovalnostjo radikalcev in brez vseh fondov. Gospod Lenard, če dobite v vsej državi le eno tiskarno, ki vam natiska v upanju na požrtvovalnost radikalcev, le en sam letak, pa smo pripravljeni vse preklicati in še voliti za radikalce.
(Zakaj treba voliti radikale?) To pereče vprašanje je pojasnil na Dolenjskem nek visok radikalski gospod sledeče: »Vsi morate voliti radikalno stranko, ker je to najmočnejša stranka v državi. In najmočnejša bo tudi v bodoče, ker z nami radikali sta — Bog in kralj!« — Slab mora biti radikalski bog, da zmaga šele tedaj, če mu pomaga kralj. Še slabša pa mora biti radikalna stranka, če si pomaga s takimi neslanostmi
(»Taborove« fraze.) Mariborski »Tabor«, ki je glasilo klike, katera se mora sramovati svojega imena in stranke ter dosedanjega nedela, in ki se mora zato nanovo maskirati, da vsaj še enkrat ulovi pod novo firmo nekaj nesrečnih volilcev imenuje kmetsko misel — frazo. Zveriženi in sesvedrani slog odkriva sled do tistega konfuznega advokata, katerega smatrajo za pravo politično nesrečo celo njegovi najožji somišljeniki Po tem »Taborovim« zasmehovanjem kmetske misli se bomo še večkrat pečali in zato za danes to samo konstatiramo.
(Kdo bo izvoljen?) Zlasti sedai v volilni borbi in pod patronanco dr. Ku-kovca postaja »Tabor« od dne do dne bolj smešen. Zato se ni čuditi, če je tako hitro in seveda točno rešil vprašanje, kdo da bo izvoljen. »Tabor« oziroma njegov varovanec pravi namreč, da za izvolitev kandidata ni treba drugo, ko da kandidira v velikem okraju. Tako bo na Štajerskem izvoljen demokratski kandidat v mariborskem okraju, ker je to največji volilni okraj. Prihodnjič torej ne bomo šteli glasov volilcev, temveč samo prebivalce. In ker je to za demokratsko stranko v resnici najbolje, pričakujemo, da bodo demokrati v tem zmislu popravili volilni red. Seveda izvoljeni vseeno ne bodo, ker se bo pojavil ljubljanski eksem-pel.
(Ponatis lz »Domoljuba«.) Domišljavost in požrešnost poslanca Sušnika sta enako veliki. In take ljudi imajo klerikalci za svoje voditelje. (Str. 38, vrsta 25, prva kolona.)
(Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani) Selni pismonoša od poštnega urada v Škofji Loki, Anton Grims po imenu, smatra kot svojo glavno nalogo, da agitira za klerikalno časopisje. Častimo prepričanje vsakogar in tudi Grimsu ne bi dejali niti besede, če bi agitiral le na postaven in dovoljen način. Toda kar dela Grims, to presega vse mere in zato zahtevamo, da ga me-rodajna oblast kaznuje. Ko raznaša namreč pošto, prigovarja redno vsakomur, da naj odpove napredni list in da se naj naroči na »Domoljuba«. Tako je dejal nekemu posestniku (ime na razpolago), ko .mu je prinesel »Kmetijski list« sledeče: »Tega lista pa že ne boste naročili! Kar v ogenj ga vržite!« Neki posestnici je dejal: »Kar nazaj pošljite ta ničvreden Ust in jaz Vam bom naročil »Domoljuba«! — Takih in slič-nih primerov bi lahko navedli še cele kope in zato vprašamo poštno ravnateljstvo v Ljubljani: Ah plačujemo davkoplačevalci pismonoše zato, da agiti-rajo za klerikalno stranko ali pa da redno vrše svojo službo? Prosimo, da se nas o ukrepih poštnega ravnateljstva obvesti.
(Ihan.) Klerikalna nestrpnost. V Ihanu je umrl Franc K e p e c, načelnik in ustanovitelj prepotrebnega gasilnega društva. Nobenega drugega namena nima gasilno društvo* kp da je v vsaki priliki bližnjemu n^ pomoč. Vseeno je mogoče, da tudi taxo koristno društvo ni našlo milosti pri klerikalcih. Ko so namreč pokopali dne 25. januarja pokojnega Kepeca, so hoteli iz-pregovoriti člani gasilnega društva na grobu par poslovilnih besedi svojemu pokojnemu načelniku. Toda župnik Alojz Železny je to prepovedal, pa čeprav Je Sokolom to svoječasno dovolil. Ljudstvo je bilo vsled tega župniko-vega nastopa silno ogorčeno in tudi najbolj pobožne žene so glasno obsojale nekrščansko župnikovo postopanje. Svojemu načelniku pa so kasneje zavedni gasilci vseeno izpregovorili globoko občutene besede in spomin vrlega gasilca je sedaj še bolj trdno ohranjen med ljudstvom.
(Lovski ples v Kamniku.) Lovsko društvo v Kamniku priredi na debeli četrtek, dne 8. februarja svoj običajni lovski ples v Društvenem domu v Kamniku. Svira godba Dravske divizije. Vabijo se prijatelji lova in narave.
(V Vevčah) je umrl posestnik in gostilničar tov. Anton B a r 1 i č. Rajnki je bil občinski odbornik ln naš zanesljiv in zvest pristaš. Bodi mu ohranjen blag spomin.
(Novo mesto.) Naša samostojna kmetijska stranka je takoj soglasno na prvi seji izbrala svoje kandidate za okraj Novo mesto ln sicer zavednega, splošno priljubljenega kmeta Antona Klin ca iz Gorenjega Polja, kot namestnika pa obrtnika Filipa O griča iz Novega mesta. Zloglasna dvo-peresna deteljica od SLS v Novem mestu pa vsako stvar lažnivo zavije in prav po črno pobarva. Tako je poročala, da je seja potekla burno, da so ljudje sejo zapuščali in da smo izbrali za kandidata Ogriča, za namestn. pa Klin-ca. Torej, čisto narobe! Ne povedo pa, da se vodi v njihovih vrstah hud boj za kandidate-koritarje SLS — in da se na neštevilnih sejah niso mogli zaradi kandidature zjediniti. Kmetje bi radi kmeta, zaradi tega, ker ga imamo tudi mi, obrtniki bi pa radi svojega kandidata. Ker je učena gospoda pri stranki
v večini se ta poteguje za kandidata gospoda profesorja Sušnika. To pa zategadelj, ker da Zvezarji niso dovolj inteligentni* da ne znajo govoriti in da bi jim kot poslanci delali sramoto! To je čista resnica, ker take pogovore vodijo njihovi zaupniki med seboj in so vsled tega zelo ogorčeni. Zato zape-ljanci-kmetje izpregledajte in volite kandidate SKS! Če niso kmetje dosti dobri za kandidate, pa tudi ne iščite kmetskih glasov. — Kmet, bivši zve-zar.
(Šmihel pri Novem mestu.) V tukajšnjem samostanu nimajo menda nune drugega opravila, kakor da vzgajajo gojenke v bodoče tercijalke. Če je katera učenka drugega mišljenja, takoj mora to občutiti na svoji koži. V sedanji volilni borbi tudi močno agitirajo,' seveda v samostanu. Tako so zadnjič izpraševale učenke VIII. razreda pri katerih društvih da so včlanjene in če telovadijo tudi pri Sokolicah. Iz strahu pred preganjanjem so se naravno vse prizadete potuhnile. Sestram svetujemo, naj raje uče učenke ljubezni do domovine, mesto da uganjajo klerikalno politiko! Svarimo jih odločno pred vsakim nasiljem nad poverjenimi jim otroci. — Prizadeti očetje.
(Krška vas.) 14. t. m. se je v naši vasi ustanovilo že toliko zaželjeno in neobhodno potrebno »Prostovoljno gasilno društvo«. Potrebo tega društva je občinstvo že davno uvidelo, vsled ma-louvaževanja prizadetih faktorjev pa se društvo do danes ni moglo ustanoviti. Požar, ki je v preteklem mesecu uničil v tukajšnji vasi dvema posestnikoma stavbe in skoraj vso premičnino in ogrožal celo vas, kar je pa hvalevredna požrtvovalnost brežiških gasilcev preprečila, je vzbudil smisel za to organizacijo v ljudstvu, ki je sedaj na lastno pobudo ustanovilo društvo. Društven odbor je takoj po ustanovitvi pričel nabirati prispevke za nabavo potrebnega gasilnega orodja in je dosedaj nabrana že precejšna vsota, ki pa še ne zadostuje za dosego namena. Da bi si društvo čim preje moglo nabaviti brizgalno, se obračamo tem potom na občinstvo, zlasti na okoličane z vljudno pfošnjo za denarno pomoč.
(Iz Savinjske doline.) Na volilnem shodu SKS v Žalcu, kjer je bil postavljen tov. Franc Piki kandidatom za volilni okraj Celje-Vransko, se je povdar-jalo, da bodi volilni boj dostojen ter da se ne blatijo po časopisih politično v ospredju stoječe osebe katerekoli stranke. Tega stališča se je držala doslej SKS. »Slov. Gospodarju« pa politična žilica ne da miru. V ^ svoji zadnji številki se je že lotil v svoji »krščanski miroljubnosti« našega Aandidata, češ da »farba ljudi«! Nadalje napada »Gospodar« tudi tov. Pi-k 1 a glede' dobro obiskanega protestnega shoda zaradi krivičnega postopanja davčnih oblasti pri odmeri dohodninskega davka. Ta napad je nastal samo zato, ker je pač bilo na shodu več savinjskih županov, ki doslej še niso poljubovall Koroščevih rok. Dobro se zavedamo, da je takozvana Kmečka zveza, ki jo vodijo duhovniki, v zadregi glede določitve okrajnega kandidata za naš okraj, ker nima kmeta-strokovnjaka, ki bi odtehtal količkaj tovariša Piki a. Odtod že sedaj vsa jeza, ki pa je za nas le prazna pena. Vemo tudi, da prireja dr. Korošec sistematične shode po hribovskih občinah. kjer natveza svojim ovčicam stvari, ki našega kmeta niti najmanj ne zanimajo, kajti našega gospodarskega vprašanja on sploh ne pozna. Zato se ljudstvo zanj tudi ne more ogrevati. — Naše gospodarske težnje more zastopati le tisti, ki med nami živi, ki je sam izkušen hmeljar, ki živi v središču hmeljske produkcije in to je naš pravi kmetski kandidat, tovariš Franjo Piki Iz Žalca.
Politične vesti.
(Vse notranje politično življenje) je
osredotočeno v volilni berbl Priznati treba, da znajo radikalci vladni aparat naravnost mojstrsko uporablja v svojo korist. K sreči pa so se že razmere tako zboljšale, da se s pritiskom ne da dosti opraviti in da navadno povzroči pritisk le še večji in zdravejši odpor. Da smo pa popolnoma objektivni, je treba priznati še to, da niso za nasilje tako radikalni prvaki ko pa njih majhni trabanti, katerih je posebno v Sloveniji dosti.
(Ameriško posojilo.) Izplačilo drugega obroka Bleerovega posojila je od-godeno do spomladi v kar je naša vlada pristala.
(Solunsko pristanišče.) V najkrajšem času bo sklenjen poseben dogovor med nami in Grki, po katerem dobi naša država posebne pravice v solunskem pristanišču.
(Iz seje ministrskega sveta.) Ker so se pojavile v južni Srbiji zopet številne komitske čete, so bili sklenjeni posebni ukrepi proti vpadom komitašev. Skle-
njeno je bilo, da se razširi postaja na Bakru in ona na Sušaku, ki bosta v kratkem glavni luki za našo prekomor-sko trgovino. Iz državnih gozdov se bo prodalo za 6 milijonov dinarjev drv. Zlasti mnogo se bo prodalo iz državnih gozdov v Sloveniji.
(Amnestija za vojaške pregreške.) Vsem, ki so bih od vojaških sodišč obsojeni na šestmesečno ječo, se kazen odpusti. Onim pa, ki so bili obsojeni na enoletno ječo, tem se pa kazen zniža na polletno ječo.
(Boj med Francijo ln Nemčijo.) Nemška vlada je izdala vsem svojim uradnikom stroge odredbe, da ne smejo poslušati francoskih ukazov. Francozi so zato več uradnikov zaprli in jih kaznovali Zaradi tega so delavci in železničarji stopili v stavko, ki se je pa le delno posrečila. Nemški kapitalisti skušajo na vso moč naslikati vso stvar tako, ko da bi šlo za interese vsega nemškega naroda. Zaradi tega-hujskajo povsodi z vso vnemo, pa vseeno nimajo onega uspeha, ki so ga pričakovali
(Računi nemških kapitalistov.) Kd
so v začetku dobavljali Nemci iz gotov-ljene industrijske izdelke Franciji, so se nemški industrijalci naravnost trgali kdo da prejme naročilo. Reparacijska komisija v Parizu je namreč plačala vse po zlati pariteti in nemški industrijalci so pri tem zaslužili ogromne svote. Vse sirovine so tedaj kupovali nemški industrijalci s papirnatimi markami, izdelke pa so dobili plačane v zlatu. Lepi časi so bili tedaj za industrijalce. Sedaj pa bi morali ti dobavljati tudi sirovine in njih prekomeren dobiček bi šel po vodi In v tem je bistvo odpora, ki ga nemški fabrikanti kažejo Francozom. —« Nemški fabrikanti računajo dalje, da se jim posreči izigrati nacionalistične ideje Nemcev in z njimi zakriti svoje prave namene. S tem pa je dana nevarnost, da bi se z nova porodila vojna med Francozi in Nemci. Kakor pa se razvijajo stvari sedaj, lahko rečemo, da te nevarnosti ni, ker so se delavci izrekli po večini proti industrijalcem.
(Glas čeških delavcev.) Za presojal nemško-francoskega spora je zelo poučno stališče čeških socijalno-demokra-tičnih delavcev. Tako piše »Pravo Li-du« med drugim sledeče: Velikanski del Francije in skoraj vsa Belgija sta od vojne opustošena. Da popravi to škodo, je Francoska izdala že milijarde denarja. Nemčija pa, ki je vso to škodo povzročila, noče plačati ničesar. Francoska Je življenjsko interesirana na tem, da dobi odškodnino. Če te ne dobi, potem je vse francosko gospodarstvo na tleh. Zato mora Francija gledati, da dobi svojo odškodnino in Nemčija, ki v vojni ni trpela, ki je nasprotno izvlekla iz Francije in Belgije ogromne vrednosti, mora plačati. Zato so češki delavci proti nemškim industrijalcem in zato podpirajo v tem boju Francoze.
(Angleška) je izdala naredbo, da se iz od Francozov zasedenega ozemlja Izgnani nemški uradniki ne smejo naseliti na angleškem ozemlju. Odredba je pomenljiva, ker kaže, da Anglija še ved« no podpira Francosko.
■■ --
Propaganda naših
vin.
V zadnji seji vinarskega in sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru (13. januarja 1923), kot one institucije v Sloveniji ki se največ briga za interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo izvoliti pododse^ za propagando naših vin v tu- in inozemstvu ter ustanoviii v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni »propagandni fondk, Propagandni pododsek ima predvsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznamenitejših vinskih vrhov ter najznamenitejših vrst naših vin, s slikami glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlepših objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd. Brošurica, namenjena tujcem, predvsem vinskim kupcem in drugim vinskim interesentom, bi naj bila nekak vodnik po naših vinorodnih krajih in moi» tare; vsebovati vse, kar bi služilo propagandi naših vin, torej tudi natančne naslove vseh znamenitejših vino-gradarjev, vinarskih društev in zar drug ter vinskih trgovcev. Tiskati se bo morala zato v več jezikih, predvsem v češkem in nemškem jeziku ter % večji nakladi
Nadalje je odsek sklenil prepustit! kot temelj imenovanemu propagandnemu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 dinarjev.
Ker se pa s tem zneskom nikakor ne bo moglo doseči postavljenega si cilja, se obrača odsek tem potom na vse korporacije in na vsa društva, ka* kor tudi na posamezne vinogradarjfl in druge osebe, ki jim je prospeh ta procvit našega vinogradništva na srca« s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za ustanovljeni propagandni fond«
J
m pfr van^ nrttflri tiifrmTitffff tirlf^* -QatYKiiftrirwr i™™*^^	1

I
Razširjajte vedno ln povsod ideje, ld jih zastopa ^SaMci^
*
Naloga propagandnega pod odseka bo nadalje, da skrbi tudi drugače za reklamo za naša vina, potom reklamnih člankov po tu- in inozemskih časopisih, potom lepakov itd, sploh, da podvzame vse korake, ki bi služili boljšemu spoznavanju vin in nam dovede novih kupcev za naše vinske produkte. Čim več-I bo propagandni fond, tem več se bo lahko storilo na tem polju.
Vinarski in sadjarski odsek Maribor.
Gospodarstvo.
(Rok za vložitev dohodninskih napovedi in naznanil o izplačanih službenih prejemkih.) Davčni zavezanci se opozarjajo, da finančna delegacija še m Objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil za leto 1923, ampak da izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. 1. šele te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej ne poteče, kakor prejšnja leta že koncem januarja, ampak šele koncem februarja 1923.
(Zemljiški davek.) Pri vsakem davčnem uradu se nahajajo posestni listi vseh davkoplačevalcev, ki posedujejo »emljiške parcele v območju dotičnega davčnega urada. Za vsakega posestnika imajo pri davkariji posestni Ust, v katerem so vpisane vse njegove parcele. Parcele so klasificirane po kategorijah in pri vsaki parceli je ugotovljen letni Cisti donos v kronski veljavi. Zemljiški davek se pobira takole: Plačati je 20 odstotkov od štirikratnega čistega donosa. Od tako odmerjenega zemljiškega davka je od dne 1. avgusta 1922 do 31. julija 1923 pobirati 150 odstotni državni pribitek in pa avtonomne, to je občinske, cestne, okrajne in druge doklade. Na primer: če daje parcela št. 90 12 K letnega čistega donosa, se izračuna zemljiški davek takole: 12 KX4=48K. Od 48 K je plačati 20 odstotkov davka, torej 9 K 60 v. Vsoti je še pribiti 150% državnega pribitka, to je 14 K 40 v. Potemtakem znaša zemljiški davek za gornjo parcelo 26 K brez občinskih in drugih avtonomnih doklad.
(Davčno zavarovanje pri uvozu in Izvozu blaga.) Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Carinarnice pobirajo ob izvozu in uvozu blaga poleg rednih izvoznih in uvoznih carin še po 2 odstotka od vrednosti uvoženega ali izvoženega blaga kot davčno zavarovanje od vseh onih, ki ne predlože dokazov, da so svoje izvozne oziroma uvozne obrte prijavili ta odmero davkov ter davek tudi plačali. Uvoznik, oziroma izvoznik, ki se hoče ogniti plačilu tega zavarovanja, mora povodom zacarinjenja blaga predložiti carinarnici potrdilo pristojnega davčnega urada, da je od obrti ali opravila, v katero spada uvoženo oziroma izvoženo blago, plačal davek za prejšnja leta in za vsa pretečena četrtletja tekočega leta. Potrdila, ki jih izdajo davčni uradi izrecno v ta namen, so koleka prosta. Pobrane zneske odpošljejo carinarnice takoj davčnemu uradu, v čigar okolišu ima uvoznik ali izvoznik svoje bivališče. Le zneske, katere plačajo Inozemci, odpošiljajo carinarnice naravnost glavni državni blagajni v Beograd. Davčni urad zaračuna tuzen-cem varščine na račun njim predpisanih davkov tedaj, če so vse davke že poravnali. V tem primeru ima plačnik pravico prositi za povračilo plačane varščine v gotovini Vendar je pa taka prošnja umestna le takrat, kadar je z varščino krit ves še ostali davčni predpis za dotično leto in preostaja znaten znesek še za račun prihodnjega leta. Prošnje, ki so kolka proste, je vlagati pri pristojnem davčnem uradu. Varščine Izvoznikov in uvoznikov, kateri niso zavezani davku, odnosno kateri svojega podjetja ali opravila še niso prijavili na obdavčenje, zaračuni davčni nrad kot izredni dohodek na račun
splošne blagajniške uprave, to je v prid
države in ne v prid plačnikom. V prid plačnikom se torej varščine zaračunijo le v primeru, da je uvoznik ali izvoznik svoje podjetje ali opravilo pravilno prijavil za odmero davka. V teh primerih pa je v interesu plačnikov varščin, da pazijo, da se jim plačani zneski res tudi zaračunijo na račun davkov pri davčnem uradu. Carinarnice zaradi večkrat pomanjkljivih naslovov plačnikov ne morejo odpremiti plačanih zneskov na pravi davčni urad in je pogosto treba posebne opozoritve, da ne gre plačani znesek davkoplačevalcu v izgubo. Primerili so se slučaji, da je založena varščina šla preko Narodne banke in drugih za sprejem nepristojnih blagajnic nad leto dni, predno je dospela na reklamacijo plačnika na pristojni davčni urad. Ker gre večkrat za izdatne zneske, je na strani interesentov gotovo na tnestn pazljivost, da se plačane predmetne varščine pravilno zaračunijo.
(Mariborski živinski trg.) Cene živini so znatno narasle in so bile sledeče: Debeli voli od 38 do 43 K, polde-beli voli od 30 do 37 K, plemeski voli od 25 do 30 K, biki za klanje od 24 do 30 K, klavne krave od 30 do 34 K, pleni, krave od 18 do 28, krave za klobasarje 18 do 22 K. Molzne in breje krave 20 do 28, mlada živina 24 do 34 K. Prignalo se je 2 bika, 129 volov in 213 krav, skupaj 344. Temu primerno so že prejšnje dni poskočile cene tudi mesu. Vkljub visokim cenam, se je razprodala skoro vsa živina, večinoma za izvoz.
Tedensko poročilo z žitnega trga.)
Iz Zagreba poročajo: Prošli teden je so cene radi padca valute narasle. V četku tedna je bilo povpraševanje po moki za izvoz v Avstrijo. Pšenica se je v početku prošlega tedna tržila po 450, potem je narasla na 500 ter koncem tedna nazadovala na 475—487.50 postavno vtovorna postaja. Ječmen se je tržil po 350—375, rž pa okoli 400, oves po 295—300, stara koruza 290—320, posušena 290—300, začasno suha, prompt-na dobava, 235—250, april 270—275 Din. Prvovrstna moka se je tržila v početku tedna po 7.50' postavno mlin. V sredi in koncem tedna je trgovina z moko slabo uspevala.
(Tedensko poročilo z žitnega trga.) Iz Zagreba poročajo: Prošli teden je vladala na živinskem tržišču velika čvrstost. Cene so zelo narasle. Kupcev je bilo mnogo z Dunaja, Nemčije in Francije. Ker je v Francijo zabranjeno uvažati živo živino, Se ta zakolje na meji v Nemčiji in v mrtvem stanju prevozi. Predvsem so narasle cene svinjam. Koncem tedna so na zagrebškem trgu notirali za kg žive teže v dinarjih: voli
I.	11 do 12.5, II. 8—9, III. 5—6; krave
II.	5—6, svinje I. (debele) 24.5—25.5, svinje mesnate 26. Svinjska mast se je tržila po 38—39, salo 36.5.
(Graškl živinski trg.) Gradec, dne 25. januarja. Prignanih je bilo na trg 182 volov, 28 bikov, 87 krav in 40 telet. Cene so bile sledeče (v tisočih avstrijskih kron): voli od 8 do 13.50, izjemoma do 14, (prejšnji teden od 7.50 do 13), biki od 8 do 12 (preje v 7 do 12), krave od 7 do 11 (preje od 6.5 do 11), teleta od 8 do 12.5 (preje od 7 do 12) ln krave za klobase od 4 do 7 (preje od 4 do 6) tisoč avstrijskih kron. Cene živini so torej narasle.
(Praški trg.) Praga, dne 27. januarja. Na trgu je bilo 190 telet, 182 domačih svinj, 115 jugoslovanskih svinj, 102 madžarskih svinj in 300 delov govejega mesa. Kupčija je bila mlačna in so bile dosežene sledeče cene: teleta od 8 do 12, domače svinje od 16 do 18, jugoslovanske svinje od 15 do 17, madžarske od 14.50 do 17, goveje meso, volovsko sprednje od 8 do 12, zadnje od 10 do 13, bikovo meso od 9 do 12,
kravje sprednje od 7 do 9, zadnje od 9
do 11, goveje tuje meso sprednje od 8.50 do 10 in zadnje od 10 do 12 čeških kron.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 440 do 448 kron, angleški funt šterling od 2140 do 2148 kron, francoski frank do 28.80, češka krona do 13.24 in laška lira 21.20 kron. Avstrijska krona 6 desetin vinarja, nemška marka nekaj nad 1 vinar in madžarska krona 17 vinarjev,
(Mestna hranilnica v Mariboru) bo
od 1. januarja 1923 dalje obrestovala hranilne vloge po 5 %, večje in stal-nejše pa po dogovoru tudi višje. Opozarjamo na današnji inserat
Raznoterosti.
(Stoletnica Pasteurja.) Dne 27. decembra L 1922 je minilo 100 let, odkar se je narodil eden največjih dobrotnikov človeštva, veliki zdravnik Pasteur. Rojen je bil kot sin preprostega usnjarja. Po dovršitvi gimnazije v Dijonu (Di-žonu) je študiral na univerzi v Strass-burgu, kjer se je poročil z hčerko rektorja. Prvo njegovo delo je bilo odkritje takoimenovane prostorne kemije. Prostornost vsakega telesa je enako važna njegovemu notranjemu ustroju. Nato je odkril povzročitelje vrenja in glivo kvasivko, ki se nahaja v velikanskih množinah v zraku. To odkritje je povzročijo, da moremo danes obvarovati vino, mleko, pivo in druge tekočine pred pokvarjenjem. Zato se imenuje način, kako se s segretjem tekočin do gotove stopinje obvaruje tekočine pred pokvarjenjem pasteurizacija. Leta 1866 je razsajala silna kuga med svi-loprejkami, ki je povzročila ogromno narodno-gospodareko škodo. Pasteurju se je posrečilo zatreti to bolezen, ker je našel glivico, ki jo je povzročala. V tem času je zadel Pasteurja mrtvoud, ki pa se je omejil le na polovico telesa. Na podlagi Pasteurjevih zaključkov so kasneje našli znanstveniki sredstvo proti gnojenju ran. Zadnje veliko delo Pasteurja je bilo odkritje glivice, ki povzroča vranični prisad in pasjo steklino. Ko je divjala silna živinska kuga na Francoskem, je bil zopet Pasteur tisti, ki je našel sredstvo proti njej. Od tedaj se je pričelo s cepljenjem živine in sicer z največjim uspehom. Vse te bolezni niso danes vsled Pa-steurjevega dela več nevarne. V Parizu je ustanovljen poseben zavod za pobijanje nalezljivih bolezni, ki se imenuje »Pasteurjev« zavod. Takih zavodov imamo tudi v Jugoslaviji 4. Leta 1888 je zadel Pasteurja v drugič mrtvoud in tedaj je ohromel popolnoma. Vseeno je še do svoje smrti, ki je nastopila dne 28. septembra 1895 vzpodbujal svoje učence, da nadaljujejo njegovo delo. Velikanske zasluge si je pridobil Pasteur, zato bo njegovo ime zapisano na večne čase z zlatimi črkami v zgodovini človeštva.
(Velika nesreča) se je dogodila te dni v Berlinu. V sedmem nadstropju palače časopisnega podjetja Mosse so gradili zimski vrt, da bi se mogli uslužbenci podjetja med odmorom osvežiti na čistem zraku. V ta namen so nasuli veliko peska, ki pa je bil še vlažen in pomešan z ledom. Poslopje je svoječasno silno trpelo od pouličnih bojev leta 1919, ko so si hoteli špartakovci s silo osvojiti tiskarno, ki je v poslopju. Tega peska je bilo preveliko, in ko so bili vsi pri delu, se je udri strop. V par zaporednih sekundah so bili skoro prebiti od vedno naraščajoče peze vsi stropi in vse uslužbenstvo, kar ga je bito na tistih mestih, je bilo podsuto. Nad 40 ljudi je bilo podsutih, od katerih je bilo 13 mrtvih.
^niiiiiiiiiHitiMtiiHnDninimiiinmnniinnniniiii
1 Obrtnik, i
iiiiiiiNiiiiiiiiiiiiuiiuitimniHiiiniiiiiHinuniiniiiisinnauiiHiiiu
SKS in obrtniki.
V svoji gonji za obrtniškimi glasovi so naši demokrati udarili par-krat tudi temeljito preko meje. Niso se zadovoljili le s tem, da bi hvalili svoje »delo« za obrtnike, temveč mislili so, da je dobro, če udarijo tudi po nas, ki da seveda za obrtnika ničesar storili nismo. Tako smo med drugim brali v sladkobni »Domovini« retorično vprašanje: »Kaj pa je storila SKS za obrtnika?«
Naj podamo torej odgovor na to vprašanje.
Bistvo vsega obrtniškega vprašanja leži v politični in gospodarski osamosvojitvi obrtniškega stanu. Le osamosvojen obrtnik, le čisto na svojih nogah stoječ in od vsakogar neodvisen obrtnik more z uspehom braniti svoje interese in si izboljšati svoj položaj. •
Politična in gospodarska osamosvojitev obrtnika pa je mogoča le, če je obrtnik samostojno organiziran, če je združen v neodvisni in samo obrtniški organizaciji. Jasno ko beli dan je, da ne bo skrbel za obrtnika nihče, če ne bo skrbel obrtnik sam za sebe. Zato je vsako izboljšanje obrtniškega stanja mogoče le, če je obrtnik krepko organiziran. Obrtniška organizacija, stvorjena v namenu popolne politične in gospodarske osamosvojitve obrtnika, je torej bistvo vsega obrtniškega vprašanja.
Vprašamo sedaj: Katera od obstoječih političnih strank pa je podr pitala obrtnika, da doseže ta svoj najvišji cilj. Ali nismo stalno in vedno videli, kako so poznale vse stranke le onega obrtnika, ki je njihov slep strankarski pristaš in še tega le pred volitvami.
Edino SKS je bila tista, ki je od vsega početka naglašala potrebo popolne osamosvojitve obrtništva in njeno glasilo »Kmetijski list« je teden za tednom vedno znova opozarjal obrtnike, da se morajo organizirati in sicer v lastni in popolnoma neodvisni organizaciji.
Tako izdatno je bilo v tem oziru delo SKS., da lahko skoraj rečemo, da bi bila še danes obrtniška misel brez pomoči SKS nepoznana.
Prva in glavna zasluga SKS ie, da je obrtniška misel vstala, da je vsak dan močnejša in da je njena zmaga prav tako neodvrnljiva, kakor je neodvrnljiva zmaga kmetske misli.
Brez vsega je jasno, da ni bilo misliti, da bi obrtniška misel komaj porojena, že tudi zmagala. In to je bilo vzrok, da so se borci za zmago obrtniške misli naslonili na SKS. in da so nastopali ž njo, ki je sprejela njihov program in ki je bila tudi vseskozi na braniku obrtniških koristi.
In tako pridemo do praktičnih zaslug SKS za obrtniški stan.
Na prvem mestu stoji tu oprostitev malega obrtnika od plačevanja davka na poslovni promet. Ta oprostitev je edino zasluga SKS, zakaj demokratski finančni minister je bil, ki se je upiral tej naši zahtevi, ki pa je končno vendarle moral odnehati."
In samo mi smo bili tisti, ki smo se borili, da odpravimo premije za ovaduhe v davčnih vprašanjih. Po hudem boju smo uspeli tudi v tej zadevi.
Najtežja krivica se godi obrtniku v davčnem oziru. Bremena, ki jih mora tozadevno prenašati obrtnik, so naravnost nezaslišana. Zato je hotela SKS od vsega početka, da to
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje povodom smrti naše preljube žene, sestre, svakinje, sinahe in tete, gospe
MARIC
izrekamo najsrčnejšo zahvalo znancem in ostalim, kateri so jo spremili na poslednji poti posebej še darovalcem cvetja ter pevcem v Št. Juiju ob Ščavnici in vsem tistim, ki so jo na drug način počastili
Ljubljana — Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 27. januaija 1923.
Žalujoči rodbini:
Kettc-Ivanjšič.
Lanene tropine
domačega Izdelka, prodaja
Alojzi! Trampuš,
izdelovalen lanenesa oda GOLOBRDO št. 28., p. Medvode.
III!
TRGOVINA
sena. slame, drv, krompirja, sadja In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c. it. 57; telefon it. 88.

Redni brzovoznl In poitnl parnlkl is
Amsterdama in Cherboursa
v Južno Ameriko,
RIo de lanelro, Santos, Montevldeo In v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila daje:
Kraljevski Holandski Lloyd. : Glavni zastopnik za Jugoslavijo: : 22
JOGOSUKVEHSKA BAKRA D. D., ZAGREB, B-Cesta it. 33. Brzojavni naslov: Realloyd Zagreb. Telefon 24-65.
0» >N 0) "O
ID
S
* -I <2.2
C fea
S B4
Z' a e
"Is
C Vi
O
S?
* »r
XI
O
%
E
£ 03 U
■s ro
O
a g
davčno vprašanje popolnoma preuredi in sicer v tem zmislu, da se pla-čujejo po vsej državi isti davki, da pa so premožni obdavčeni bolj ko revni. Zato smo stavili kot pogoj svojega vstopa v vlado, da se sprejme izenačenje davkov v delovni program vlade in naša zahteva je bila sprejeta. Ce pa ni bila tudi izvršena ni naša krivda, temveč krivda onih, katerim je strankarstvo več ko vse drugo in ki so zaradi tega razbili vladno koalicijo.
V zvezi z davčnimi razmerami je vprašanje cenega obrtniškega kredita. Opetovano smo zato opozarjali na to vprašanje in s svoje strani sten rili vse, da to vprašanje rešimo. In potem zadrug se nam je posrečilo v dostih slučajih to vprašanje ugodno rešiti in naša Zveza slov. zadrug je danes tista, ki plačuje svojim članicam najvišje obresti in zahteva od njih najmanjše obresti. Toda ne-, oprostljiv greh demokratov in klerikalcev je, da kljub svojim številnim in bogatim bankam ter posojilnicam, niso ničesar storili za osamosvojitev obrtnika, temveč da so bili le posluJU ni sluge velikega kapitala, ki je na|* večji škodljivec obrtnika.-
Bolniška blagajna je nadaljna ra» na obrtnika. Vedno večje premije je treba plačevati, korist od njih pa imajo le nekateri. Na konec pa je bil prenešen še ves denar v Zagreb in udarjeni niso bili s tem le obrtniki, temveč vsa Slovenija. In da so na* stale take razmere v bolniški blagaji ni, so krivi i klerikalci i demokrati, ki so imeli tako dolgo vso moč v deželi. Zlasti pa so v tem pogledu kriv! demokrati, ki so imeli ves čas minit strstvo za socijalno politiko v svo-i jih rokah.
Vso draginjo povzročajo velik! trgovci in denarni mogotci. Kako pa se je pri nas pobijala draginja? Male so obešali, velike so pa izpuščali. Ob* činska sodišča so v tem pogledu živ dokaz in samo naša zasluga je, dal je ta krivica padla.
In sedanji pravilnik gospoda 2ern java, ki je dal neštetim obrtnikom denarno in zaporno kazen, ki pa Jimi ni prinesel niti najmanjše dobrote. Ali morejo iti obrtniki preko tega mirno na dnevni red?
In klerikalno psovanje vsakega obrtnika, ki se je drznil boriti se za svoj stan! Kakšne psovke so že letele na tovariša Puclja, ki si je drznil to »gorostasnost«, da je kot mesar, postal minister in sicer dober mini* ster! Kako je psovala novomeška »Sedanjost« obrtnike, ker so branili svoje interese! Ali morejo obrtniki to pozabiti?
In vse brezštevilne intervencija v korist posameznih obrtnikov? Kdo pa se je tako zavzemal za obrtnike ko SKS? Nikdar nismo nikogar vprašali, kateri stranki da pripada in ved-, no je bilo merodajno le to, da je obrtnik, ki je v sili in kateremu se zato mora pomagati.
Mirne vesti polaga SKS račun o svojem delu za obrtnike in z lahkim srcem pričakuje sodbo obrtnikov.
Povdarimo pa eno! Vsako gospod darsko zboljšanje je mogoče le s po* litično močjo. Dne 18. marca bodo imeli obrtniki priliko, da se odločijo* komu da dajo politično moč v roke.
Vprašanje je samo eno: Ali tistim, ki so za osamosvojitev obrtnika, al! pa tistim, ki so jej nasprotni? Samo o tem se je treba odločiti!
In tudi zato zre SKS z zaupanjem na volitve._
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol?, Trganje? Odrečejo večkrat mišice ia živci? Prijetno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišne sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosme-tikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 D; 36 dvojnatih ali 12 špect-jalnih steklenic 208 D in 5 % doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 344 Hrvatsko.
Družba
91
AIIIIII1II ILIRIJA"
Ljubljana, Kralja Petra trg it 8
telefon «. 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
Kdor hoče svojo družino dobro obuti naj kupi usnje na sejmuKrško, Žužemberk, Metlika, Št. Jernej, Zagorje, Grahovo na stojnici
Franc Perko.
9023534823485323234848532353485348482348
5323485348535348482348485391534848535353235348485323235323489123485353482348534853485348
5353485348534823535323532348535348485348532323232348235353485348532323532353232353485348
na ten^e«) l^cnco in cd 3 m dolžine naprej l^upi u^al^c množine fronto
uagco krenj5H'b pc^toj: Sentjanški
[j-Dolenjsko.

mmm line
Najhitrejši parniki sveta. Direktni potniški, tovorni in ekspr. promet Iz HAMBURGA In CHEBBOURGA n v AMERIKO In KANADO.
4 dimniki, 5 in pol dni. Lastne I kabine za potnike ID. razr. Potnike spremljalo izkušeni uradniki do luke ukrcania, ki so fim med pot;o v vsakem pogledu v [ pomoč. Pojasnila: Cunard line.
Gla 10 zastaristvo za Jugos sviju: 21
1 Junoslavans;(a banka i i Zagreb.
Brzojavni naslov: ,.Cunard" LJubljana. Glavno zastopstvu za Sloraijo:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
IIIIIHIIIIII
Perilo Je pri sedanji draginji nenadomestljivo. .Ali uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali uporabljaš
<§> »GAZELA"-MILO? <§>
Najboljši dolmeitlnsbi partland cement
iz splitske to-pIp^M^-^ csrednla soipo-varne oddala CKUlflUlTI, darska zadruga X v LJUBLJANI fčOLODVOfžSščA ULICA št. 7 :-:
K. & 13. JEŽEK, MARIBOR
t*3elje štev. 103
Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev,
kakor: ptnsre, brane, valje, kultiva-torie, seialne stroie, oknpafe, ko-silne stro|e, mtatiinice za ročne, vitelnf In motorni pogron, motorje na bencin In sesa ni plin, parne lo-kontoblle, slamoreznice, reporez-niče, drobllne mline, koruzne rob-karje, sadne mline, žitne Čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, s e s a I k e, kotle, parllnike i. t. d.
mirni
armature za krožne reči In sploh vse dele transmisij tovarne.
Lastna lo^ema livarna Mm in kovin. Csne zmerne I ••••••
Zahtevajte prospekte in ponore.
Umsfnii In narauno bosansko In francosKo mlinsko kamenje.
14 • •
»*»••	i c'»fesi ' ■ 'f •...
Hajboljše peči sedanjosti sa emajlirane
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri
F. P. VIDIC & KOMP.
trgovina stavbenega materijala Prešernova ul. LJUBLJANA Prešernova ul.
Sotesk pomočnike in gojence
sprejme pri polni oskrbi v hišo Franjo RepiC, sodarski mojster, Ljubljana-Trnovo.
•«••001
Uinogrodnibi pozor!
Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi večjo množino necepljene bele šmarnice in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rip-Portalis in GOthe
St 9. Cena po dogovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Fr. Slodniak, trtnar.
Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Jurilnd.
Za pismen odgovor priložite znanike.
Primešaj
„MASTIN"krmi!
Enkrat na teden eno psst
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite pf) pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se Jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftoi-mazflo)
uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila veljt po pošti 20 kron.
Lekarna Tmkocl
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovie
»••••••I

LHMimMBiMMtl«
Lepe njive
v izmeri 34 tisoč m* na ljubljanskem polfu blizu Sv. Križa so skupno al v malih parcelah poceni
naprodaj.
Naslov pove upravništvo »Kmetijskega lista".
Najbolj varno naložite Saše prihranke
ker jamči za vloge mesto MARIBOR z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru.
Mestna hranilnica je pupflarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: MARIBOR, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in DOLNJA LENDAVA. Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od
38 na 75,000.000 kron.
Od 1. januarja dalje bode obrestovala vloge po
,Ekonomtf
osrednja gospodarska zadrugo
Ljubljana Kolodvorska ulica št. 7
ima r zalogi:
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko mast,
po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.
o0
9
večje In stalnejSe pa po dogovoru tudi višje.
■•'■h- /.•■■.. v v;X-.,:"	»■'•• »'•'■'1 j
'ie ISTe
Transatlantiflue, Francoska linija
najkrajšo in najuiSofenejša režnja d flMERIRO
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Slavensha banisa d.d.y Zagrebu
Vozne listke In tozadevna pojasnila dale:
luan Rpoher, zjstopnii d Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 41.




i«oe*d
V LJUBLJANI • IVolfova ulica štev. 1.
Poštni predal 74.
Telefon 355).
E
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte preračun!
Točna postrežba!
o
C9 @©0I
«®©i

T n


PODRUŽNICE:
□
Maribor Hovo mesSo Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
op
Selenburgova ulica štev0
(PRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din
Izvršuje vse ban&ie posle najfoc-== neje in najkulantneje.
Drzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 140, 450
EECSPOZSTURE:
Konjice
Meža-Dravogrsd Ljubljana Sme-niainlca v Kole* dvorski ulici)
wmimamsm
'S SJ? IU}S9M
VNvnann

GD a ' 0
% Moieujsg ■
0 0 0
GUIAOSJI ^fSlp^JUO)!
laiiuitutuminuiniiniiiiuiiiittiiuniiiiiuuiuujurcuiiimiuuuiimi.tt
Urednik: Jakob Kušar,
Natisnila »Zvezna tiskarna« v LjuL.. -i.