u Gospodarski 
vestnik.
(Urejuje Konrad Žnuderl — Maribor)
Na. naslov ^espoda niiaisira ^m         za socijalno politiko!
;      Ča;op'sje vseh smeri  razglabljain modruje o brezpose!nosti, stavlja kon-kreine in idealne predloge, v!ade vseh idržav ee trudijo,  da bi  stoglavi kači ,,Kriza'' zadale smrtonosen udarcc, aji vsi ti mahljaji, četudi navidez junaški in fzrvito modr, borbeno dovršeni, so judarci v zrak. Z!o tiči po nasem mne-nju, ki sloni na podlagi resnih in ži-vih skušenj — v sistemu samem. Tu se Mveljavlja zopet realna resničnost stare-ga 'reka, da vsaka stara riba pri glavi smrdi. Ta ,,g!ava" je v našem slučaju pogresena prakša pri B o r z j D e 1 a ! .Nešteto je dokazov, da praksa podpor Z3L brezposelne podnetuje delamržnost, '. jpostopaštvo, potepuštvo in druge t.ike pojave, ki so popolnoma odveč. S tem seveda m rečeno,  da se te podpore vedno zlorabljajo, pac pa se o njih ne  vbdi  kontrola.   Prav  tako  n«šteto mnogo je siučajev, da se kakemu delo-.iskalcu ne zljubi de'ati v področju gc-jtove borze dela pa jo maline v s\'et, k drugi borzi dela. Povsod olajšave in potepanje  postane  ž"vljen;sko   pravilo ir^a  skodo  r&nično   potrebnih,   delo 'ljubnih in marljivih, skromnih brezpo-selnikov, kar [t najhuišei Akobivsaka
borza dela vodila točen incleks vseh, katerim se je delo bodisi nakazalo a'i ponudijo, a ga v svoji pr^še.nosti niso hoteli sprejeti bi se uklonilo mnogo zla le tedaj, ako' bi si vsi bofze dela v področjU bancvine medscboj izmenja-vate te indekse (sezname) vseh, ki so
dc!o 'dobili.  —  Pri  podelitvi  zaposle-nja pa bi naj bila mcrodajna lestviCa radi potrebnosti deloiskalca. Ta lestvica naj   bi   bila  opredeljena po kategoriph dela in strokovne izobrazbe; uposteva[o se naj družinska številčnost, otrcci naj-hujše (Udarjenih   starišev,   ki  saimi   ne nrorejo vzdržati trde borbe za vsaKdanji kruh  itd.  —  Posebna štroga odredba naj prepreči trojni in večkratni zaslu-žek in vsako bodisi strankarsko ali rod-binsko protekcijo pri podeljevanju služb in dela. Zasebnim posredovalnicam de-Ia se na^ določi čimvečji delokrog, a energično se naj prepreči vsako zlorab-Ijanje deloiskalca. • Poseben  zakon naj omeji beg od rodne grude s tem, da se stori za kmetijstvo vse, da zadobi selo možncst udobne eks'stence. Mno go |se je že storilo v tem pogledu s šo!anr, tečaji, zadrugami, tiskom in ne-odpustljiv Igreh bi bil, ako bi gospo-darsko-socijalna politika krenila iz te-ga "koloseka. — Kaj je mlamljiva pri-vlačnost mest za otroka selo diugega kot varljiva fatamorgana, varljiv privid ,,zlate' bodočnost', ki se konča v moč-virju razočaranja v duševni in telesni smrti? ! Kmsčki mladini je treba vcepi-ti ponosno samozavest, da je kme^:ki stan pravir v&ega življenja, da je selo
raj,   mer4o   pekel.   Napredna   kmečlca-
mladina  Tio   fahke   nap^avila__\z_ _vri>L
pravi iaj, .alco bomo gleclali nmjo kot na punčico svojega oče-a! Tcda za-šel iseni predaleč, ker to spaJa v po-sebno poglavje in bodi le niimogrede (omen.jeno.  —
Koiično se predlagam, da se nai vsak slučaij dokazane ddimr/.nosti p av eksemplarično kaznuje s pnsilniin jav-nim deloiTi v korist samoupiavnih ob-čin, kamor &o taki t;pi pristojni. Od-kup take kazni z denarjem naj s^ po-polnoma prepove. Preveliko je dost'-janstvo -dela, da bi se izrabljal telesni in duševni delavec o.I delamržnih pa-razitov!
To eo bežni migl;a|i, ki prihaja-jo neposrecino iz naroda in boclo na-rodni poslanci stonli veliko sonjalno delo, ako se lotijo problcma pobi anp brezposelnosti in zlorabljarra žalostne-ga socijalnega stanja po teh prip:ostih, a že preskušenih smernicali. —
Prepričani $mo, dfa bo gospod mi-nister za socijalno politiko storii vsc, da :omili zlo brezposelnosti pa čj t e-ba seči tudi po najstrožjih  s:edstvih!