RAZISKAVA SKLADNOSTI REZULTATOV OBRATOVALNIH MONITORINGOV ODPADNIH VODA IZ INDUSTRIJE Z INŽENIRSKIMI NORMATIVI A SURVEY COMPLIANCE OF INDUSTRIAL WASTE WATER MONITORING RESULTS WITH ENGINEERING STANDARDS doc. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Znanstveni članek Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana UDK: 504.064:628.3 izred. prof. dr. Jože Panjan, univ. dipl. inž. grad. UL FGG Ljubljana, Jamova 2, Ljubljana Povzetek l Obratovalni monitoringi odpadnih voda prikažejo realno sliko onesnaževanja v času izvajanja meritev, če zajamejo vse emisije snovi in toplote v vode iz industrijskega obrata, ki ga kontroliramo. Pri tem moramo upoštevati, da lahko prikaže monitoring realno stanje le za čas izvajanja meritev. To pomeni, da ni nujno, da smo v času izvajanja meritev zajeli vse emisije snovi in toplote v vode. Še večja napaka pa lahko nastane, če le nekaj naključno izbranih meritev upoštevamo pri izračunu letnega onesnaževanja. Vsaka občasna meritev bi morala biti izbrana skrbno glede na tehnološki postopek. Vse občasne meritve morajo biti reprezentativne tako, da čim bolje zajamejo realno letno stanje. Do reprezentativnih vzorcev lahko pridemo na podlagi zelo dobrega poznavanja tehnoloških procesov v obratu in iz tega izvirajočih emisij ali pa na podlagi predhodnih obsežnih meritev in statistične obdelave podatkov. V raziskavi smo primerjali rezultate letnih monitoringov in emisij snovi in toplote na podlagi uporabljenih tehnologij. Pri nekaterih industrijskih objektih smo ugotovili velika neskladja, pri drugih pa dobro ujemanje rezultatov. Summary l Monitoring of the industrial facility's waste water outflows produces realistic and comprehensive results only when all material and heat emissions are measured. The fact that monitoring can show the real state only during the measurement time should also be considered because it is possible that during measurements not all material and heat emissions were taken into account. It is even worse if only some random chosen measurements are considered in the calculation of annual pollution. So every periodic measurement should be chosen with great care regarding technological process. In addition, in order to avoid making false conclusions, the interpretation of the results must take into account sampling inconsistencies that the applied monitoring methodology produced. Furthermore, the exact technological processes active in the industrial facility at the time of the measurement must be accounted for as well. This requires the person in charge of the monitoring to either possess strong technological expertise or, alternatively, it requires an extensive series of measurements coupled with advanced statistical analysis of the results. In this paper, we analyze a series of cases of industrial facility waste water and heat emissions monitoring, where the underlying technological processes varied. We have found out that failure to account for all of the intricacies of the measurement process or the underlying variations in technological processes can in some cases lead to extremely misinterpreted results. Preglednica 1 • Pričakovane obremenitve odpadnih voda iz klavnic in predelave mesa ([ATV, 2000), I [UBA, 1999)) ATV BAT prašiči govedo prašiči govedo količina vode 0,1-0,25 m3/žival 0,4-0,7 m3/žival 1,6-6 m3/t živali 1,62-9 m3/t živali KPK 1400-2200 mg O2/l 1860-3480 mg O2/l 3,22-10 kg O/t živali 4-40 kg O/t živali bpk6 240-750 mg O2/l 1500-3250 mg O2/l 2,14-10 kg O2/t živali 1,8-28 kg Oj/t živali Preglednica 2 • Specifične količine in obremenitve odpadnih voda iz klavnic in predelave mesa I [ATV, 2000), (BAT = Best Available Technology) ATV BAT prašiči govedo prašiči govedo količina vode 0,1-0,25 m3/žival 0,4-0,7 m3/žival 1,6-6 m3/t živali 0,8 m3/žival KPK 1400-2200 mg O2/l 1860-3480 mg O2/l 322-1000 mg O2/l 2000-20.000 mg O2/l bpk6 240-750 mg O2/l 1500-3250 mg O2/l 214-1000 mg O2/l 900-14.000 mg O2/l Preglednica 3 • Preračunana vrednosti iz preglednice 2. Pri preračunu smo upoštevali povprečno I težo goveda - 500 kg, in povprečno težo prašiča - 100 kg [MOP, 1996). parameter enote klavnica predelava mesa KPK mg O^/l 2000-8000 1000-4000 bpk6 mg O^/l 1000-4000 500-2000 Ncel mg N/l 150-500 50-120 Pcel mg P/l 15-50 10-35 masti in olja mg/l 500-2500 200-800 AOX mg/l 0,02-0,1 0,02-0,1 1«UVOD Vsi večji industrijski onesnaževalci odpadnih voda so zavezanci za izvajanje obratovalnih monitoringov. Način in obseg obratovalnih monitoringov je opredeljen z več deset podzakonskimi akti Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 41/04, 20/06, 39/06, 70/08). Glavna podzakonska akta, ki definirata zahteve glede obratovalnih monitoringov, sta Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje [MOP, 2007a] in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo [MOP, 2005a]. Poleg teh osnovnih uredb pa je še več deset specifičnih uredb, ki obravnavajo različne vrste industrije. Kriteriji v teh uredbah so praviloma nekoliko milejši kot v [MOP, 2005a]. Na primer za živilsko industrijo je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnih obratov živalskih stranskih proizvodov [MOP, 2007b]. Obratovalni monitoringi so namenjeni kontroli emisije snovi in toplote v vode. Izvajajo jih akreditirani laboratoriji, ki izpolnjujejo predpisane kriterije. Za izvajanje obratovalnih monitoringov je glavna zahteva, da se uporabljajo ustrezne metode za odvzem vzorcev, terenskih meritev ter laboratorijskih preiskav. Zagotovljena mora biti tudi ustrezna izobrazba izvajalcev obratovalnega monitoringa. Poskrbljeno mora torej biti, da imamo »natančno puško in dobrega strelca«. Če strelec meri v pravo tarčo, pa ni tako pomembno. Zato obstaja velika možnost, da kljub zelo kvalitetnim posameznim meritvam ne dobimo realnega letnega povprečja. To pomeni, da lahko letna poročila o izvajanju obratovalnih monitorin-gov bistveno odstopajo od realnega stanja. Vzroka za odstopanje od realnega stanja sta naslednja: - na odvzemnem mestu ne zajamemo celotnega onesnaževanja, - občasne meritve ne prikazujejo realnega letnega povprečja. Povsem realne rezultate dobimo s kontinuiranimi meritvami na kanalu, ki zajame vse odpadne vode v industrijskem obratu. Do dobrega približka realnemu stanju lahko pridemo tudi z velikim številom občasnih meritev. Če pa želimo le z nekaj občasnimi meritvami zajeti čim realnejše stanje preko celega leta, morajo biti te meritve skrbno izbrane. Skrben izbor lahko bazira na: - statističnem izboru reprezentativnih vzorcev na podlagi predhodnih obsežnih preiskav ali - na podlagi zelo dobrega poznavanja tehnoloških procesov v obratu. Predpisi, na podlagi katerih se izvajajo obratovalni monitoringi, ne upoštevajo tega, temveč enostavno določijo število in vrsto vzorcev glede na količino odpadne vode. S takšnim pristopom lahko bistveno zgrešimo namen obratovalnega monitoringa. Če na primer v obratu za galvanizacijo, ki ima letno enota vrednost KPK mg O2/l 25-125 BPK5 mg O2/l 10-40 neraztopljene snovi mg/l 5-60 celokupni dušik mg/l 15-40 celokupni fosfor mg/l 2-5 usedljive snovi mg/l 2,6-15 Preglednica 4 • Minimalna emisija snovi v I odpadne vode po BAT iz klavnic in predelav mesa [EC, 2006) domača žival žive teže GVZ/žival povprečna teža [kg) krave oziroma telice, 500 kg 1,0 500 goveji pitanci in voli 1,0 500 biki 1,4 700 teleta, pitanci 0,4 200 mlado govedo, 1 -2 leti 0,7 350 teleta 0,15 75 konji 1,2 600 žrebeta 0,5 250 ovce in koze 0,1 50 plemenske svinje 0,34 170 plemenski merjasci 0,34 170 prašičji pitanci 0,13 65 tekači 0,032 15,5 pujski 0,007 3,5 perutnina 0,005 2,5 Preglednica 5 • Teža posamezne vrste domače živali ter število GVŽ na posamezno žival vrsta obremenitve vsebnost sveže mleko nadaljnja predelava povprečje obseg hladilne vode m3/1000 l mleka 2,0-4,0 odpadne vode m3/1000 l mleka 1,0 2 0,5-5,0 bpk6 m3/1000 l mleka 0,1-2,5 2,5 0,3-5,0 bpk6 mg/l 100-2500 1250 1-50.000 BPK5/KPK 0,69 0,35-0,9 Preglednica 6» Obremenitve, ki nastanejo v fazi predelave mleka [GTZ, 1984) parameter enota vrednost količina odpadne vode m3/1000 kg mleka 0,8-2 BPK5 - obremenitev kg BPK5/1000 kg 0,8-2,0 BPK5 - koncentracija mg Oa/l 500-2000 BPK5/KPK - 1,3-2,2 TKN - Kjeldahl mg N/l 30-50 N - NO3 mg N/l 20-130 bpk5/tkn - 12-20 BPK5/cel. dušik - 3-14 P - celokupni mg P/l 10-100 lipofilne snovi mg/l 20-250 usedljive snovi ml/l 1-2 Preglednica 7 • Podatki o obremenjevanju odpadne vode iz mlekarn [ATV, 2000) 5000 m3 odpadne vode, odvzamemo le en vzorec letno, bomo zadostili predpisom. Ker pa v tem obratu izvajajo dva tehnološka postopka (kromiranje in nikljanje), lahko z enim vzorcem zajamemo le eno tehnologijo. Podobna tedenska in letna nihanja količine in obremenitve odpadnih voda so lahko tudi v živilskopredelovalni industriji. V tem članku smo se omejili le na odpadne vode iz klavnic in mlekarn, kar pa ne pomeni, da ugotovitve ne veljajo za vse industrijske onesnaževalce. Če pogledamo tehnološki postopek običajne klavnice in predelave mesa, lahko ugotovimo velika dnevna, tedenska in letna nihanja onesnaževanja voda. Na primer v času klanja, ki traja običajno le nekaj dni v tednu, nastajajo veliko večje količine zelo obremenjenih odplak kot v času predelave (preglednice 1 do 5). Pri obravnavanih klavnicah so zagotovljeni le najosnovnejši postopki mehanskega čiščenja odpadnih voda (sedimentacijsko-flotacijske naprave), saj odtekajo odpadne vode po predhodnem čiščenju v javne kanalizacijske sisteme, ki se zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami. Podobno velja tudi za odpadne vode iz obravnavanih mlekarn. Pri predelavi mleka nastanejo velike količine zelo obremenjenih odpadnih voda. Razlog za to je osnovna surovina - mleko, ki povzroča veliko obremenitev voda. Z uporabo modernih tehnologij za predelavo mleka se bistveno zmanjša količina in obremenjenost odpadnih voda. Obremenjevanje voda zaradi predelave mleka je različno glede na tehnološko fazo in vrsto tehnologije (preglednici 6 in 7). V mlekarni nastanejo veliko količine obremenjenih odpadnih voda zaradi čiščenja polnilnih linij. Če poteka postopek polnitve nepretrgano več dni, ni potrebe po pranju in dezinfekciji polnilne linije. Pranje in dezinfekcija polnilne linije sta namreč potrebna po vsaki prekinitvi in ponovnem zagonu polnilne linije. Pogoste prekinitve in ponovni zagoni imajo velik vpliv na količino in obremenjenost odpadnih voda v vseh proizvodnih procesih. Zato je dobra organizacija proizvodnje ena izmed temeljev za čim manjše onesnaževanje okolja. Nič nam ne pomaga, če imamo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, če ne znamo organizirati in voditi proizvodnje. Iz navedenih podatkov je razvidno, da lahko nastanejo v proizvodnih obratih zelo različne količine in obremenitve odpadnih voda. To je odvisno od konkretnega tehnološkega postopka v določenem obratu in načinu obratovanja. 2 • METODE Pri raziskavi smo zajeli vse večje industrijske onesnaževalce v Sloveniji, ki so zavezanci za izvajanje obratovalnih monitoringov odpadnih voda. Pregledali smo njihovo onesnaževanje v obdobju 2000-2007 z vidika letnih poročil obratovalnih monitoringov odpadnih voda, njihovih tehnologij in obsega letnih proizvodenj. Najobsežnejši del raziskave je obsegal zbiranje podatkov o tehnoloških postopkih z 3 * PREISKAVE Pri vseh treh obravnavanih klavnicah poteka klanje in predelava mesa. Klanje poteka nekaj delovnih dni v tednu, ostale dni pa se vrši predelava mesa. V sobotah in nedeljah potekajo v glavnem le nekateri postopki predelave. Vse tri obravnavane klavnice imajo čistilne naprave za predhodno čiščenje odpadnih voda na bazi sedimentacijsko-flotacijskega postopka. Ena izmed obravnavanih klavnic pa ima še biološko stopnjo čiščenja. Pri ostalih klavnicah se vrši dokončno čiščenje odpadnih voda na komunalnih čistilnih napravah. Podatki so prikazani v preglednicah 8 do 11. Pri klavnici 1 so prisotna nekatera neskladja med rezultati obratovalnega monitoringa in izračunanimi vrednostmi na podlagi normativov ATV. Letna količina odpadne vode, ki je navedena v obratovalnem monitorin-gu, in izračunana vrednost na podlagi normativov ATV se ujemata. Pri vrednostih KPK in BPK5 pa prihaja do znatnega odstopanja pri odplaki iz klavnice, medtem ko je pri predelavi mesa zelo dobra skladnost. Pri obeh odplakah je veliko odstopanje pri količini težkohlapnih lipofilnih snovi in AOX. To je v glavnem posledica mehanske flotacijsko-sedimentacijske čistilne naprave, ki odstrani precejšni delež teh snovi. Vrednosti ATV v preglednici flotacijsko-sedi-mentacijskega postopka ne upošteva. Če pa bi vzeli vrednosti ATV po flotacijsko-sedimentacijskem postopku, bi dobili vse vrednosti bistveno nižje. Pri nobeni od klavnic namreč ne deluje popolni flotacij-sko-sedimentacijski postopek, saj se ne dodajajo flokulanti. vidika normativnih vrednosti onesnaževanja okolja (ATV, VDI in BAT). V članku smo se omejili le na klavnice in mlekarne. Vendar pa je tudi na tem področju nekaj deset obratov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in so zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa. Za potrditev svoje teze smo izbrali tri klavnice in mlekarne, ki so dovolj velike, da je možna primerjava z normativi ATV, VDI in BAT. Pri majhnih, slabo opremljenih obratih je stanje še bistveno slabše. Pri polovici od obravnavanih industrijskih objektov smo sodelovali pri neposrednem izvajanju obratovalnih moni-toringov in pri pisanju letnih poročil. Vsi preskusi v okviru obratovalnih monitorin-gov so se izvajali po akreditiranih metodah, ki so predpisane v pravilniku. Uporabljeni podatki so sestavni deli letnih poročil o izvajanju obratovalnih monitoringov. Pri podajanju rezultatov raziskav smo se omejili na leto 2005, s tem da smo za mlekarno št. 1 prikazali tudi mesečne emisije KPK in BPK5 za obdobje 2005-2009. povprečje min max letne količine izračun ATV 10.200 m/leto 10.33118.080 m3/leto nerazt. sn. (mg/l) 457 310 630 / used. sn. (ml/l) 3,85 3,5 4,5 4663 kg KPK (mg O2/l) 1419,6 1120 1600 14.480 kg 20.400 kg/leto BPK5 (mg O2/l) 832,0 530 1100 8487 kg 10.200 kg/leto AOX (mg/l) 0,0918 0,083 0,99 1 kg 204 kg/leto amonijev dušik (mg N/l) 8,0 6,4 9,1 81 kg težkohlapne lip.s. (mg/l) 120,6 88,5 164,8 1230 kg 5100 kg/leto Preglednica 8* Emisije v vode iz klavnice 1 v letu 2005 (zakol 17.185 govedi, 2.203 telet, I 25.179 svinj, 150 konj in 63 žrebet) v primerjavi z normativi ATV povprečje min max letne količine ATV količina odpadne vode 12.744 m3 nerazt. sn. (mg/l) 437 190 700 5565 kg used. sn. (ml/l) 4,27 2,5 6,0 / KPK (mg O2/l) 2033 1150 2650 25.913 kg 25.488 kg/leto BPK5 (mg O2/l) 877 450 1500 11.172 kg 12.744 kg/leto AOX (mg/l) 0,62 0,26 0,90 8 kg 254 kg/leto amonijev dušik (mg N/l) 4,2 3,8 5,0 54 kg težkohlapne lip. s. (mg/l) 20,5 7,1 43,5 262 kg 2549 kg/lato Preglednica 9* Emisije v vode iz predelave v klavnici 1 v letu 2005 v primerjavi z normativi ATV povprečje min max letne količine ATV količina odpadne vode 30.921 m3/leto 10.00025.000 m3/leto nerazt. sn. (mg/l) 671,3 470 780 20.758 kg used. sn. (ml/l) 3,67 2,0 6,5 / KPK (mg O^l) 1973 1600 2350 61.017 kg 61.842 BPK5 (mg O2/l) 1023 720 1450 31.642 kg 30.921 AOX (mg/l) 0,37 0,27 0,50 12 kg 618 celotni fosfor (mg P/l) 17,37 12,4 20,0 537 kg amonijev dušik (mg N/l) 18,70 17,1 19,5 578 kg težkohlapne lip. s. (mg/l) 87,7 39,0 170 2705 kg 15.460 Preglednica 10 • Emisije v vode iz klavnice 2 v letu 2005 (zakol 100.000 prašičev l) I v primerjavi z normativi ATV povprečna min max kg/leto ATV količina odpadne vode 61.921 m3 15.00037.500 m3 nerazt. sn. (mg/l) 10 10 10 310 used. sn. (ml/l) 0,1 0,1 0,1 / KPK (mg O2/l) 30 22 46 1370 3000 BPK5 (mg O2/l) 4,0 3 7 196 15.000 AOX (mg/l) 0,29 0,02 0,89 18 300 celotni fosfor (mg P/l) 2,0 2,0 6,02 124 celotni vezani dušik (mg N/l) 9,3 5,0 17,0 573 amonijev dušik (mg N/l) 2,0 1,0 4,0 85 težkohlapne lip. s. (mg/l) 5,0 3,0 20,0 155 7500 Preglednica 11 • Emisije v vode iz klavnice 3 v letu 2005 (zakol 150.000 prašičev) v primerjavi I z normativi ATV parameter enota ATV ATV (83.851.555 l) letno poročilo 2005 količina odp. vode m3/1000 l mleka 0,8-2 67.081-167.702 m3 281.200 m3 bpk6 g O2/m3 0,5-2 42.926-167.702 m3 266.609 kg KPK g O2/m3 0,65-4,4 54.503-368.944 kg 393.026 kg kpk/bpk5 1,3-2,2 1,47 TKN - Kjeldahl g N/m3 30-50 2516-4193 kg 11.605 kg N - NO3 g N/ m3 20-13 1677-10.901 kg P - celokupni g P/m3 10-100 839-8395 kg 3458 kg lipofilne snovi g/m3 20-250 1677-20.963 kg 36.437 kg usedljive snovi ml/l 1-2 83.852-167.703 l 500.536 l vrednost pH 9-10,5 6,9 Preglednica 12 • Emisije v vode iz mlekarne 1 v letu 2005 (predelava mleka 83.851.555 l) I v primerjavi z normativi ATV Pri klavnici 2 lahko ugotovimo dobro skladnost pridobljenih rezultatov na podlagi obratovalnega monitoringa in izračunanimi vrednostmi na podlagi normativov ATV. Odstopata samo vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi in AOX, ki se v veliki meri odstranita na mehanski flotacijsko-sedimentacijski čistilni napravi. Rezultati obratovalnega monitoringa odpadne vode v klavnici 3 so neustrezni, saj v celoti odstopajo od tehnoloških normativov. Pri zakolu 150.000 prašičev ne bi smela nastati tako velika količina odpadnih voda. Nizke vrednosti KPK in BPK5 so verjetno posledica mehanskega in biološkega čiščenja ali pa neustreznega monitoringa. V obratovalnem monitoringu piše, da ima klavnica mehansko in biološko stopnjo čiščenja. Tako nizke izmerjene vrednosti so nenavadne tudi za biološke čistilne naprave, posebno še, ker je voda relativno slabo razgradljiva. Razmerje KPK/BPK5 je neugodno. Pri obratovalnem monitoringu so od štirih meritev izmerili trikrat prekoračeno vsebnost AOX ter enkrat prekoračeno vrednost strupenosti za vodne bolhe. Nobena od treh obravnavanih mlekarnah ni imela leta 2005 ustrezne stopnje predhodnega čiščenja. V mlekarni 1 so ustrezno stopnjo predhodnega čiščenja postavili lansko leto, v mlekarni 2 jo nameravajo postaviti letos, v mlekarni tri pa jo šele načrtujejo (preglednica 12). Rezultati obratovalnega monitoringa v mlekarni 1 so za leto 2005 skladni z izračunanimi vrednostmi na podlagi normativov ATV. Nekoliko prekoračene so le težkohlapne lipofilne snovi in vrednost pH. Povišane vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi pri obratovalnem monitoringu za leto 2005 so posledica neustreznega predhodnega čiščenja. V letu 2008 so postavili ustrezno čistilno napravo za predhodno čiščenje, ki je bistveno znižala vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi in tudi KPK in BPK5. To je razvidno s slike 1. Zadnji vrednosti za KPK in BPK5 na sliki sta iz preiskave februarja 2009. Pri mlekarni 2 je dosežena popolna skladnost izmerjenih vrednosti iz letnega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda in izračunanih vrednostmi na podlagi normativov ATV (preglednica 13). Pri mlekarni 3 je relativno slaba skladnost letnega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda s preračunanimi vrednosti na podlagi normativov ATV (preglednica 14). V letnem poročilu je za 20-30 % večja količina odpadne vode, kot bi jo pričakovali na podlagi normativov ATV. Za približno takšna deleža sta tudi večja KPK in BPK5. Še nekoliko večja od pričakovane pa je količina težkohlapnih lipofilnih snovi (masti in olja). Vzrok za to je odsotnost ustrezne stopnje predhodnega čiščenja. Čeprav smo ugotovili pri mlekarni 3 določeno neskladje med letnim poročilom in normativi ATV, smo mnenja, da predstavlja letni monitoring realno stanje. Takšni rezultati so pričakovani glede na stanje tehnologije in načina vodenje proizvodnje. Normativi ATV in BAT namreč veljajo za relativno moderno tehnologijo in ustrezno vodenje proizvodnje. Slika 1 • Prikaz izmerjenih KPK in BPK5 za posamezne meritve, letna poprečja ter izračunanega povprečja KPK in BPK iz normativa ATV za obdobje 2005-2009 parameter enota ATV ATV 61.300.000 l mleka letno poročilo 2005 količina odpadne vode m3/1000 l mleka 0,8-2 49.040-122.600 m3 77.102 m3 bpk6 g O^/m3 0,5-2 30.650-122.600 m3 56.729 kg KPK g O^/m3 0,65-4,4 39.845-269.720 kg 96.915 kg KPK / BPK5 1,3-2,2 1,7 TKN - Kjeldahl g N/ m3 30-50 1839-3065 kg 3095 kg N - NO3 g N/m3 20-130 1226-7969 kg P - celokupni g P/m3 10-100 613-6130 kg 1008 kg lipofilne snovi g/m3 20-250 1226-15.325 kg 12.182 kg usedljive snovi ml/l 1-2 61.300-122.600 l 901.600 l vrednost pH 9-10,5 6 Preglednica 13 • Emisije v vode iz mlekarne 2 v letu 2005 (predelava mleka 61.300.000 l) I v primerjavi z normativi ATV parameter enota ATV ATV 152.976.903 l mleka letno poročilo 2005 količina odpadne vode m3/1000 l mleka 0,8-2 122.382-305.954 m3 398.936 m3 bpk6 g O;/m3 0,5-2 76.488-305.954 kg 463.295 kg KPK g O;/m3 0,65-4,4 99.435-673.099 kg 1.349.967 kg KPK/BPK5 1,3-2,2 2,9 TKN - Kjeldahl g N/ m3 30-50 4589-7649 kg 32.559 kg N - NO3 g N/m3 20-130 3059-19.887 kg 120 kg P - celokupni g P/m3 10-100 1529-15.297 kg 6895 kg lipofilne snovi g/m3 20-250 3059-38.244 kg 107.555 kg usedljive snovi ml/l 1-2 152.977-305.954 l 366.540 l vrednost pH 9-10,5 9,2 Preglednica 14 • Emisije v vode iz mlekarne 3 v letu 2005 (predelava mleka 152.976.903 l) I v primerjavi z normativi ATV 4 • REZULTATI IN DISKUSIJA Pri klavnicah smo ugotovili precejšnja neskladja med letnimi količinami in obremenitvami odpadnih voda, ki smo jo dobili iz normativov ATV in letnih poročil obratovalnih monitoringov. Največje neskladje smo ugotovili pri klavnici 3. Rezultati takšnega monitoringa so povsem neuporabni. Pri klavnicah 1 in 2 pa so rezultati v mejah pričakovanj glede na obstoječi način izvajanja obratovalnih monitoringov. To ne pomeni, da smo lahko z rezultati povsem zadovoljni. Pomeni pa, da smo »streljali« v pravo tarčo. Rezultati obratovalnih monitoringov pri vseh treh mlekarnah so bistveno skladnejši z normativi ATV. Razlog za to je večje število izvedenih meritev ter delno tudi dvojna kontrola obremenjevanja odpadnih voda. Pri vseh mlekarnah predstavljajo stroški za čiščenje odpadne vode velike finančne postavke za upravljavce čistilnih naprav. Zato so zainteresirani za čim večje vrednosti KPK in BPK5. Upravljavci KČN tudi sami merijo obremenitve iz mlekarn na dotoku odpadnih voda v javno kanalizacijo ali pa na pritoku kanalov z odpadnimi vodami iz mlekarn na čistilne naprave. Obravnavane vode iz mlekarn so zato med najbolj kontroliranimi industrijskimi odplakami. Zato ni čudno, da obstaja relativno dobra skladnost med rezultati monitoringov in izračunanimi vrednostmi na podlagi normativov ATV. Nekoliko večje vrednosti obratovalnega monitoringa pri mlekarni 3 od normativov ATV so pričakovane. V tej mlekarni je najbolj zastarela tehnologija od vseh treh mlekarn. Normativi ATV in BAT veljajo za relativno moderne tehnologije. V verodostojnost obratovalnega monitoringa lahko podvomimo takrat, ko dobimo na zastareli tehnologiji bistveno ugodnejše rezultate, kot jih dopuščajo normativi ATV in BAT. Rezultati raziskave kažejo na to, da ne moremo pri tehnoloških odpadnih vodah iz industrije v celoti zaupati rezultatom obratovalnih monitoringov. Kadar je izvedeno večje število meritev in po možnosti še dvojna kontrola, dobimo relativno dobro skladnost med rezultati monitoringov in izračunanimi vrednostmi na podlagi inženirskih normativov (ATV, VDI, BAT). Rezultati obratovalnih monitoringov pa se lahko bistveno razlikujejo od realnega stanja in so zato povsem neuporabni. V takšnih primerih je bolje upoštevati izračunane vrednosti na podlagi normativov. Projektanti običajno bolj verjamemo inženirskim normativom kot pa obratovalnim monitoringom. Izhajamo iz tehnoloških postopkov ter vrste in obsega proizvodnje. Pri projektiranju komunalnih čistilnih naprav upoštevamo primarno inženirski normativ (1 PE = 60 BPK/dan), šele nato monitoringe o količini in obremenjenosti odpadne vode v kanalizaciji. Obratovalne monitoringe odpadnih voda, ki se izvajajo na podlagi obstoječih predpisov, je treba obravnavati kot precej natančne, ampak zelo nezanesljive podatke. Država skrbi z akreditacijo izvajalcev monitoringov zato, da imamo »natančne puške in dobre strelce«. Ni pa zanesljivo, da »streljajo« v prave tarče. Zato je prav, da obratovalne monitoringe primerjamo tudi z izračunanimi vrednostmi na podlagi inženirskih normativov (ATV, VDI, BAT). Pri raziskavi smo ugotovili velika neskladja med rezultati monitoringov in izračunanimi podatki na podlagi proizvodnje pri vsaj 30 % zavezancev za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda. Na primer za eno izmed velikih kemičnih tovarn smo ugotovili, da je vrednost enega izmed problematičnih parametrov za 400 % nižja od pričakovane vrednosti po BAT. Podoben primer je tudi obravnavana klavnica 3, pri kateri je monitoring povsem zgrešen. Nerealni rezultati monitoringa so posledica interesa onesnaževalcev, da prikažejo čim manjše obremenitve, ter preslabo definiranega načina izvedbe. Popolnoma pravilno je, da lahko izvajajo monitoringe samo akreditirani laboratoriji. Na ta način je zagotovljena ustrezna natančnost meritev. Zagotoviti je treba tudi reprezentativnost vzorcev glede na dnevno, tedensko in letno onesnaževanje. To pa je možno na podlagi poznavanja tehnoloških postopkov in poteka proizvodnje. Vsako letno poročilo bi moralo vsebovati kot prilogo podroben opis tehnologije z dnevnikom proizvodnje. Za referenčnost vzorcev bi morali biti zadolženi tehnologi, za pravilnost in natančnost izvedenih meritev pa analitiki. 5 • LITERATURA ATV, Handbuch, Industrieabwasser Lebensmittelindustrie, 4. Auflage, Ernst & Sohn, 2000. Balannec, B., Gesan-Guizion, G., Chaufer, B., Rabiller-Baudry, M., Daufin, G., Treatment of dair process waters by membrane operations for water reuse and milk constituents concentration, Elsevier Science, 2002. BMLF, Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Gesetzliche Begrenzung von Abwasseremissionen aus der Schlachtung und Fleischver arbeitung, BGBI. II. Nr.12/1999, BMLF IV/2A/HEFLER, 1999. EC, European Commission, Integrated Pollution Prevention and Control, Reference Document on Best Available Techniques in the Food, Drink and Milk Industries, avgust 2006. Gray, N. F., Water Technology, Arnold, 1999. GTZ, Deutsche Gesellschaft für technische Zusammenarbeit GmbH, Abwasser-technologie, Springer-Verlag, 1984. Luckert, K., Handbuch der mechanischen Fest - Flüssig - Trennung, Vulkan-Verlag GmbH, 2005. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 74, 2007a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47, 2005a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47, 2005b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnih obratov živalskih stranskih proizvodov, Uradni list RS, št. 45, 2007b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, Uradni list RS, št. 68, 1996. UBA, Umwelt Bundes Amt für Mensch und Umwelt, Integrierte Vermeidung und Verminderung der Umweltverschmutzung, BVT Merkblatt zu Tierschlachtanlagen/Anlagen zur Verarbeitung von tierischen Nebenprodukten (VTN), mit asgewählten Kapitteln in deutsche Übersetzung, 2003.