stev. m «Ljubljani, v petek, dne 15 mala 1908. teto XXXVI. Velja po poŠti: z* celo leto naprej K 26'— zapollet* w „ 13 — za tetrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 1120 za tetrt leta n 11 5*60 za en mesec „ „ i go Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je " Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez _dvorISile nad tiskarno). — Rokopisi se ne vrata jo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. "^C Zbolftonje p Minskih pašnikov. Zadnjič smo pisali o potrebi planinske regulacije. Drugo je izboljšanje lastninskih planin, in o tem se nam piše iz Bohinja: Kakor že omenjeno, so te brez razlike zanemarjene. Bohinjske planine po naravni lepoti ne zaostajajo za švicarskimi, da v mnogem jih prekašajo. Posebno so divjeromantične planine v zgornji dolini. Najlepše, najbolj slikovite so planine: Uskovnica. Praprotnica, Zajamneči, Jelje, Velo polje, za Jezerom, Krstenica itd. in druge so po letu kakor gorske vasi. Ena lepša kot druga. Zajamneči bi smeli imenovati gorsko mesto. Kakor v Radovljici na trgu stoji stan nasproti stanu. Solastniki so Češnjani. Praprotnica je srenjska, Fužinarske planine so visoke planine — »Hochalpen« po večini. Obširne so, z mnogimi imeni. Popasejo jih v razdeljenem času. Planine ob južnem gorovju so spodnje doline. Skaloviteso in senčne. Največja je planina Vogel, last Bistričanov. Planine na Suhi, za Poljanami, Osrešči popasejo prebivalci Bukove doline. Za Lico gonijo večinoma Brojani in Savičani. Planina za Crnogoro je last Ravharjev, za Šavni-koin pa Rovtarjev. Tu je omenjeno le nekaj planin, da se spozna, koliko sveta, koliko življenja je na njih. In ta bogati svet je treba zboljšati. Kakor mora kmet zorati njivo, trebiti travnik, ravno tako je potreba, da otrebi planino in raztrosi po njej gnoj, z eno besedo, skrbeti mora za vzdrževanje in zboljšanje. Nalogo važno, da, socialno delo irna izvršiti agrarna operacija. Za Bohinjske planine se je z vso vnemo zavzel okrajni glavar radovljiški Oton pl. Detela. On je povzročil, da je minolo leto po njegovem navodilu vitez pl. Pantz, referent v kmetijskem ministrstvu, v spremstvu gospodov agrarne operacije in nekaterih domačih pospešiteljev planinstva (župnika Pibra), župana Korošca) obhodil planine: Praprotnico, Uskovnico, Zajamneči in Javornik. Kaj laskavo se je izrazil o lepoti naših planin ter obljubil v obilni meri svojo pomoč. Vsled dopisa okrajnega glavarstva z dne 16. decembra 1906, št. 23.771, so doslej provocirali regulacijo planin: Češnjani, Koprivnikarji, Podjelci za planine: na Velem polju, Zajamneči, Jelje itd. Nadalje je provocirala regulacijo vas Bistrica za Vogel in Rovtarji za planino Šavnik. — Dela na Velem polju vodi agrarni inšpektor g. J. Pressel; pričel je že lansko jesen. Pravne razmere med lastniki planin urejuje gospod agrarni komisar dr. Ver-tačnik. Vsa dela na Velem polju pod Mi-šelem vrhom, Krstenici, Stari Poljani, za Jamniči so proračunjena na 42.000 kron. Treba je na teh planinah popraviti pota, poslopja: hleve, koče. sirarne, korita, lokve ali napajališča itd. Tudi na planini Vogel se bo delo že letos pričelo. Vsa dela so proračunjena na 24.300 kron. Država je obljubila prispevati 60 odstotkov. Upamo, da bo tudi dežela pospeševala to velevažno narodnogospodarsko delo. Z veseljem pozdravljamo, da se je tudi naš deželni odbor že zanimal za to delo. tlajnouelja politična poročila. (Posebna poročila »Slovencu«.) Italija se oborožuje. Rini, 15. inaja. Najvažnejša točka sedanjega parlamentarnega zasedanja je kredit za narodno obrambo (difesa na-zionale). Najprej bo parlament dovolil povišanje rekrutnega kontingenta. Ker od 1. 1860. sem nobena vlada na Italijanskem ni imela tolike večine kakor sedanja, se pri tej priliki od levice napovedane debate o dveletni službeni dobi ni treba bati. Vprašanje o dveletni vojaški službeni dobi še ni zrelo. Gladko bo šla tudi zahteva vojaške preiskovalne komisije, ki parlamentu predlaga, da dovoli 300 milijonov lir v različne svrhe. Parlament bo ta kredit brez dvoma dovolil. Razdelil se bo na 5 let, vporabil pa za topništvo in utrjevanje severovzhodne meje proti Avstriji. — Na ladjedelnici v Muggianu se grade nove podmorke čisto posebnega tipa. katerega jc izumil ravnatelj Lauzenti od sloveče ladjedelske firme »Fiat« v Genovi. Te podmorke nimajo Progastega poprečnega prereza, kakor je dozdaj v rabi, temveč bolj podolgovati, ker imajo te ladje ciga-rasto obliko sedanjih torpedovk. Dolge bodo 42-84 m, široke 4-28, 111, visoke 3-3 111, vsebina znaša 180 ton, sila eksplozijskih motorjev za vožnjo na morski površini 750 HP, za podmorsko vožnjo pa razvijejo elektromotorji 150 HP. Hitrost na morski površini bo znašala 15, pod morjem 7 milj. Posadka = I častnik, 14 mož. Primerjane z avstrijskimi podmorkami, so nove italijanske boljše. Dve teh podmork bodo stacionirane v Benetkah, druge v Jakinu. Nove kroglje. D u naj, 15. maja. Od vojaške strani se poroča: Sedanje kroglje naših repe-tirk niso v stanu prebiti oklepov, s katerimi se utrjujejo infanterijske pozicije v vojski. Zato je tehniški vojaški urad sedaj sestavil novo krogljo, ki prebije vitko-viške oklepe od 3 rnm na 1100 m daljave. V bližini bo v stanu prebiti tudi 20 mm oklep. Bjornson v Pragi. Praga, 15 .maja. Bjornson pride v kratkem za tri dni v Prago. Osnoval se je odbor, da ga slovesno sprejme. Nova stranka na Ogrskem. Budimpešta, 15. maja. Minister Košut snuje novo stranko. Sedanja neodvisna stranka s svojo brezplodno politiko ljudstva ni zadovoljila; zato na Ogrskem od dne do dne bolj narašča socialna demokracija. Nova stranka, ki pa jo bodo sestavili zopet neodvisneži, bo v svojem programu naglašala predvsem gospodarske točke. Povdarjala bo: Podržavljenje pouka, reformo magnatske zbornice, reformo tiskovnega zakona, delavsko zakonodajo in reformo borze. Skupnost armade, zunanjega zastopstva in nedotakljivost delegacij se bo priznavala. — Razumni ljudje vidijo v teh težnjah čisto navadni mažarski hokus-pokus. Cesar je baje ta program že potrdil. Hrvaščina — notranji uradni jezik v Dalmaciji. Zader, 15. maja. Novi jezikovni zakon za Dalmacijo je že izdelan in se je že od namestništva predložil osrednji vladi v potrjenje. Slednje je baje le formalnega značaja, ker je načrt izdelan v sporazumu z vlado. V glavnem določa načrt, da je v vseh uradih po celem Hrvaškem notranji uradni jezik hrvaški. Kar se italijanščine tiče, se bodo italijanske vloge reševale v italijanskem jeziku, drugih koncesij Italijani ne dobe nobenih. V nemškem jeziku se bode uradovalo le z osrednjo vlado. Cesar se zanima za bosanske razmere. Dunaj, 15. maja. Včeraj je sprejel cesar v avdijenci novega sarajevskega pomožnega škofa dr. Šariča. Pri tej priliki se je cesar informiral o razmerah v bosanski škofiji in sploh kazal zelo veliko zanimanje za razmere v okupiranih pro-vincijah sploh. Občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. u Ljubljani. V četrtek, 14. t. m., se je vršil občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. v društvenih prostorih. Predsednik br. Podlesnik otvori sejo in pozdravi navzoče brate telovadce. Povdarja, da je bilo preteklo leto za naš odsek in telovadsko organizacijo v obče velike važnosti. Ko je prebral zapisnik lanskega občnega zbora, je v tajnikovem poročilu našel stavek, v katerem naznanja tajnik, da obstojata poleg ljubljanskega telovadnega odseka že dva druga odseka. Letos pa deluje že 23 telovadnih odsekov. To omenja zato, ker si sme ljubljanski telovadni odsek šteti v največjo zaslugo, da so ti telovadni odseki delovali po istih načelih, kot si jih je začrtal prvi telovadni odsek. Ljubljanski telovadni odsek je pošiljal svoje vaditelje po drugih odsekih in tako je delo napredovalo. V lanskem poročilu izreka tajnik željo, da bi se prejšnje število podesetorilo. On pa izreka željo, da bi se to delo v prihodnjem letu ne podesetorilo, ampak vsaj podvojilo. Lahko rečemo, da danes, ko bratom telovadcem podajamo račun, da je bilanca našega dela povoljna. Vsi funkcionarji so bili na svojem mestu. Da bi obstojalo to še nadalje, kliče krepek »Na zdar!«. Nato poroča tajnik br. Puc sledeče: Telovadni odsek ima 43 rednih izvršujoči!). 28 podpornih članov. Poleg teli je imel odsek 10 rednih članov (starejših gospodov), ki so telovadili enkrat na teden v petkih. Pristopilo je v preteklem letu 23 rednih izvršujočih članov, izstopilo pa 20. Nekaj jih je šlo k vojakom, nekaj zopet drugam. Velika večina teh. ki so prenehali telovaditi, pa je gotovo bila taka, da ni spadala zraven in bi morali gotovo izstopiti prej ali slej. V odsekovi telovadnici je imel svoje vaje tudi posebni borilni klub petih gospodov, ki so telovadili proti gotovi odškodnini. Odsekov odbor je imel redno vsak teden v torkih sejo. Vseh sej je bilo v preteklem letu 41. V celi dobi svojega obstanka pa 60. Precej po lanski majski javni telovadbi smo izgubili telovadnega načelnika br. Perdana. Mesto njega je bil izvoljen podnačelnik br. Voj-teh .leločnik. Dne 7.. 8. iu 11. avgusta so zborovali slovenski in hrvaški dijaki v Zagrebu. Pozdravili smo jih brzojavno. Pri letnem zborovanju S. K. S. Z. lansko leto na Jesenicah so priredili že ustanovljeni telovadni odsek javno telovadbo. Ljubljanski telovadni odsek je poslal k tej javni telovadbi 18 članov, in 14 dečkov iz Ijudsko-šolskega naraščaja. Prireditev je pod vodstvom našega brata načelnika Jeločnika prav srečno uspela. V mesecu oktobru se je pričelo s telovadbo starejših članov v petkih. Zaključila se je ta telovadba pretekli tederi. — Meseca novembra se je ustanovila v Ljubljani »Zveza telovadnih odsekov«. Do takrat je vodil vse delo po drugih odsekih ljubljanski telovadni odsek, j To delo pa je naraščalo. Nastala je tudi potreba, da se zagotovi po vseh telovadnih odsekih enotnost. Zato pa je bilo treba tesnejše vezi — zveze, in ta se je ustanovila po ljubljanskem telovadnem odseku. Pripravljalni odbor je imel samo člane ljubljanskega telovadnega odseka. — Dne 1. decembra 1907 je šlo precej članov v St. Vid, kjer je imel odbor Z. T. O. svojo sejo, in je priredil ljubljanski vaditeljski zbor v ondotni telovadnici poučen vzoren nastop. — 12. januarja t. I. se je nekaj članov udeležilo javne telovadbe telovadnega odseka v D. M. v Polju, 26. januarja pa na Jesenicah, kjer je bila takrat odbo-,rova seja Z. T. O. Pri javni telovadbi na Jesenicah je nastopilo tudi deset članov ljubljanskega odseka, ki so proizvajali vaje s skiji. — V mesecu januarju srno izpo-slovali od deželnega šolskega sveta, da smejo v naši telovadnici telovaditi tudi srednješolski dijaki. — Tvrdka Vyndiš v Pragi nam je darovala dve sablji in vse potrebno za sabljanje. Z mesecem februarjem se je začelo pripravljalno delo za javno telovadbo 3. maja v Ljubljani. Pri tej javni telovadbi so bili zastopani vsi telovadni odseki. Javna telovadba, lahko rečemo, je v vsakem oziru povoljno izpadla. Zvečer pri komerzu, ki mu je predsedoval predsednik Z. T. O. br. dr. L. Pogačnik, je sodelovalo pevsko društvo »Ljubljana« in pevski zbor S. K. S. Z., za kar se izreka še enkrat obema zahvala. — Po-vdarjati moram še to, da je ljubljanski telovadni odsek redno pošiljal učitelje-va-ditelje po drugih odsekih in da bi ti odseki marsikje ne mogli uspevati, ako bi ne bilo naših učiteljev. To je na kratko očrtano moje poročilo. Na zdar! Br. Vojteh .leločnik poda nato blagajniško poročilo, iz katerega posnamemo, da je bilo v preteklem letu prejemkov 4715 K 66 h. izdatkov pa 4628 K 12 h; denarja v gotovini je 87 K 54 h. Predsednik br. Podlesnik se zahvaljuje br. Jeločniku, ki je poleg svojega posla kot načelnik opravljal še blagajniško delo. Pripomni, da bi telovadni odsek iz svojih lastnih sredstev ne mogel izhajati, zato je navezan na podpore naših zavodov. V prvi vrsti omenja S. K. S. Z., ki je darovala telovadnemu odseku 1300 K, Vzajemno podporno društvo 440 K, Ljudska posojilnica 100 K. Vsem najiskrenejša zahvala! Povdarja, da visoka najemnina telovadnice zahteva, da sc zanašamo na podpore. — Prebere potrdilo pregledoval-ca računov veleč. g. dr. A. Ušeničnika, ki je bil zadržan priti na zborovanje. Blagajniška knjiga in računi so se našli v redu. Načelnik br. Vojteh .leločnik poroča: Podajani kratko poročilo načelstva o delovanju istega od zadnjega občnega zbora. Telovadilo se jc do meseca februarja vse dni v tednu, od tedaj pa se je opustila telovadba ob nedeljah, tako da se telovadi sedaj šest dni v tednu iu sicer: V ponedeljek popoldne naraščaj, zvečer vaditeljski zbor, V torej popoldne naraščaj, zvečer člani. V sredo popoldne dijaki, zvečer dame. V četrtek popoldne naraščaj, zvečer člani. V petek popoldne naraščaj, zvečer starejši gospodje. V soboto popoldne diiaki, zvečer klubi. Vaditeljski zbor šteje 11 članov, in sicer: 7 vaditeljev in 4 aspirante; k vadi-teljskim vajam hodita tudi dva brata iz D. M. v Polju in dva brata iz Mengša. Rednih članov je sedaj 43. Nekaj članov je med letom opustilo telovadbo, nekateri so odpotovali in se nastanili v drugih krajih, več pa se jih je vsled nepokorščine ali nezglednega obnašanja prisililo, da so izstopili. V zadnjem času. posebno po naši zadnji javni telovadbi je priglasilo svoj pristop več novih članov, katerih število bo pa gotovo še naraslo, ko dobimo novo, moderno opremljeno telovadnico, katera bo bržkone žc letošnjo jesen gotova. Statistika nam kaže sledeče: Vaditeljski zbor je vadil 34 ur, povprečno število vaditeljev 9, skupaj 306; člani so vadili 109 ur, povprečno število telovadcev 26, skupaj 2834; starejši gospodje so vadili 20 ur, povprečno število telovadcev 6, skupaj 132; dame so vadile 19 ur, povprečno število telovadk 7, skupaj 133; dijaki so vadili 34 ur, povprečno število 18 telovadcev, skupaj 012; naraščaj je vadil 64. povprečno število telovadcev 20, skupaj 1280. Vsega skupaj se je torej udeležilo v tem času telovadbe 5297 telovadcev in telovadk, kar jc jako lepo število glede na našo sedanjo majhno telovadnico. Ljubljanski telovadni odsek je priredil oziroma sodeloval pri sledečih prireditvah : Dne 25. avgusta 1907. je bila ob priliki občnega zbora S. K. S. Z. ua Jesenicah javna telovadba, katero so priredili ljubljanski, jeseniški in šentviški telovadci; telovadilo je tedaj 70 članov in 14 članovi naraščaja. Telovadba je prav lepo uspela in rodila to, da so se udeleženci iz družili krajev jeli zanimati za telovadno gibanje. Dne 10. novembra 1907., ko se je ustanovila »Zveza telovadnih odsekov«, je imel ljubljanski naraščaj v veliki dvorani »Uniona« vzorni nastop, ki je jako ugajal bratom drugih odsekov. Ob priliki druge seje Z. T. ()., ki se je vršila v St. Vidu nad Ljubljano, imel je ljubljanski vaditeljski zbor vzorni nastop; izvajal je proste vaje in vaje na orodju; pri tretji seji Z. T. O., dne 26. januarja 1908. pa je zopet nastopil poleg jeseniških telovadcev, ki so priredili ob isti priliki javno telovadbo, ljubljanski vaditeljski zbor z vajami s kiji. Prvi kot drugi nastop vaditeljev je bil povsem zadovoljiv. Dne 25. marca t. I. se je udeležil poleg drugih odsekov v velikem številu tudi ljubljanski telovadni odsek četrte seje Z. T. O. v Tržiču in sicer prvič v kroju. Najlepša vseh točk jc bila pač zadnja prireditev ljubljanskega odseka, namreč javna telovadba predpreteklo nedeljo. Javni nastop kakor tudi nastop telovadcev, tia ulici jc bil naravnost impozanten, kar nam jasno dokazuje žalostno stokanje naših nasprotnikov. Preteklo nedeljo pa se je udeležil naš odsek pešizleta šentviškega telovadnega odseka na Šmarno goro in v Šmartno. Dalje imam poročati, da je ljubljanski vaditeljski zbor pošiljal na sosednje odseke svoje učitelje, in sicer: Na Jesenice enkrat na teden, v Št. Vid začetkoma dvakrat, pozneje enkrat na teden, v Škofjo Loko enkrat na teden, v D. M. v Polje enkrat na teden, v Radovljico enkrat na teden, v Kamnik po enkrat na teden, v Trbovlje početkom enkrat na teden, pozneje pa so začeli sami telovaditi, v liorjulj enkrat na štirinajst dni in na Vrhniko tudi vsakih štirinajst dni; v Ljubljano pa so se prišli vadit dvakrat iz Metlike in Celja in enkrat iz Cerknega, včeraj pa je prišel tudi brat iz Vipave, kateri ostane čez mesec dni pri nas. Za dalje časa pa so se poslali iz Ljubljane učitelji dvakrat v Tržič in enkrat v Idrijo. To je moje poročilo, katerega blagovoli bratski odsek vzeti na znanje. Br. predsednik se zahvaljuje br. načelniku za njegov trud in delo in povdarja, da je čisto gotovo, ako bi ne bilo br. načelnika. bi ne bilo toliko uspeha. Sam razume disciplino in ima veliko tehničnega znanja* Poleg tega, da je poučeval tri večere telovadbo v Ljubljani, je hodil šc en večer v Škofjo Loko. In v celem letu najdemo le par nedelj, katere je imel proste. Zahvaljuje se tudi br. vaditeljem in trdi, da se nikjer drugje ne dobi tako požrtvovalnih. Poleg tega, da so redno vadili v Ljubljani* so še redno vsak teden po dvakrat hodili po drugih telovadnih odsekih poučevat telovadbo. Zahvaljuje se zlasti bratom J. Jeločniku, L. Pavlinu in P. Kržanu, ki so poleg vsega dela vodili še telovadbo di-jaštva. naraščaja, ženstva in starejših gospodov. (ilede telovadnice omenia sledeče. Sedanja telovadnica je za nas premajhna, kakor tudi garderoba. Razni zaslužni možic so se začeli zanimati za nas. in ti delujejo na to. da se sestavijo ne samo v najkrajšem času načrti za novo telovadnico, ampak, da se sestavi tudi konzorcij, ki bo to tudi gmotno podprl. Na ta način bomo dobili novo moderno opremljeno telovadnico, ki bo ustrezala vsem potrebam. Vsem najiskrenejša zahvala. Temu so sledile volitve. Skoro soglasno so bili izvoljeni: predsednik br. Ivan Podlesnik; podpredsednik br. Fran Terse-glav; tajnik br. Franc Puc; blagajnik br. Albin Poljanec; odbornika br. Venceslav Bonač in br. Leopold Pavlin; načelnik br, Vojteh Jeločnik. Pregledovahema računov sta bila izvoljena: veleč. g. dr. Aleš Ušeničnik in br. Anton Volta. izvoljeni odborniki izjavijo, da sprejmejo poverjena mesta. Pri slučajnostih stavi br. predsednik Podlesnik predlog: Ze pri prvem občnem zboru nas je sililo, da smo se hoteli zahvaliti možu, ki je vedno pospeševal naše delo. Celo preteklo leto nam je pomagal s svojimi nasveti in njegovo zanimanje za našo organizacijo nam vzbuja hvaležnost. On je tudi tisti, ki je sprožil misel o naši novi telovadnici in ki tudi skrbi, da se bo sestavil konzorcij, ki bo to misel udejstvo-val. Zato predlagam, da imenuje telovadni odsek S. K. S. Z. svojim častnim članom velečastitega gospoda kanonika Josipa Šiška. — (Predlog se sprejme z burnim odobravanjem.) Br. Rado Šturm predlaga, naj se sestavi trobentaško četo in osnuje nekako trobentaško šolo. Ur. Podlesnik prosi, da se ga pooblasti, da sproži ta predlog pri zvezinem odboru, ker se to tiče tudi drugih telovadnih odsekov. (Se sprejme.) Pri slučajnosti so se šc oglasili bratje: Fr. Terseglav, M. Dachs, V. Jeločnik in dr. L. Pogačnik. Nato zaključi brat predsednik zborovanje ter pozivlje brate telovadce naj vztrajajo v svojem delu in jim v to kliče — na zdar ! Sprejem slovenskih MIh romnrleu u Inomostu (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Inomosta.) Z veseljem in nestrpno smo pričakovali mala peščica tukajšnjih Slovencev dneva, ko se popeljejo tod skozi Inomost naši vrli rojaki v svetovnoznani Lurd. Ravno v torek zjutraj, že ob štirih sta prisopihala vlaka preko visokega Brennerja s slovenskimi romarji ter se tu v Inomostu ustavila le za malo ur. Kako nam je utripalo srcc radosti, ko so izstopili in ko smo zazrli v svoji sredi toli številne rojake, med njimi i premil. g, knezoškofa, g. dekana iz Moravč, Kamnika. duhovnega vodjo romanja g. župnika Kalana in tudi toliko drugih gosp. duhovnikov. Sicer tako tuji smo se čutili naenkrat domače na tujih tleh, ko smo zopet čuli vsenaokoli le milo našo materinščino. In romarji, kako so bili živahni in veselih lic, dasi so se vozili celo dolgo noč. Prav nič se jim ni poznala naporna vožnja, ko smo korakali v mesto, da g. duhovniki opravijo v raznih cerkvah svete maše. Večji del je šel v univerzitetno cerkev, kjer je premil. gosp. knezoškof daroval sv. mašo ter obhajal mnogo romarjev. Po dolgem času pa smo zopet čuli lepe slovenske cerkvene pesmi, ki so se gotovo prvič tu gori razlegale po prostrani in veličastni cerkvi. Po sv. opravilu in po zajutrku razkazovali smo romarjem po številnih zgodovinskih spomenikih toli znamenito mesto. Prav divno krasno jutro je bilo zato kot nalašč. Znamenita dvorna cerkev z mnogimi kipi raznih kronanih glav in s prekrasnim grbom cesarja Maksimilijana L svetovnoznana zlata strešica itd., okrog mesta pa mnogo občudovane, veličastne s snegom pokrite gore, ki se jedva dva kilometra zračne črte vseokoli orjaško dvi-dajo v modro nebo, lepo zeleno sredogorje, posejano z belimi cerkvicami in premnogimi hoteli, zgodovinsko važna gora Izel izza francoskih vojsk, vse, vse jih je zanimalo in privlačilo. Veseli in prav srečni smo bili, domači med domačini. A prehitro le je prišel čas odhoda. Treba je bilo oditi na kolodvor, romarji so vstopili v vozove, še nekaj be-sedij, še zadnji pozdrav in že sta oddrdrala vlaka proti zaželjenemu Ltirdu. H.— Dnevne novice. + Dr. Stojan kanonik. Znani parlamentarec dr. Stojan je imenovan za kanonika olomuškega kapitla. — Novemu kanoniku, ki se je iz prijaznosti do Slovencev naučil tudi slovenskega jezika, kar je pokazal tudi na II. katoliškem shodu, iskreno častitamo! + Slovenski lurški romarji na potu Iz Toulouse smo dobili včeraj zvečer br' zojavko: »Krasno vreme, izborna postrežba, Francozi jako prijazni. Vse jc v veselem pričakovanju svetega cilja.« — Prvi vlak slovenskih romarjev se jc pripeljal v Lurd včeraj zvečer ob 8. uri .30 minut, drugi vlak se jc pa pripeljal v Lurd ob 9. uri zvečer. ' Shod v Šmartnem pri Litiji bo v nedeljo popoldne. Na shodu govori deželni poslanec gosp. Jožef Mandelj. + »Slovenski Narod« in »Šwiat Slo-\viariski«. Letošnji majnikov zvezek uglednega krakovskega dnevnika piše o »Slovenskem Narodu«, da se isti nikdar ne trudi, da bi si pridobil popolno poznavanje poljskih razmer, in zato rad, kadar le more, Poljakom kaj prišije. »In tako prinaša v št. 92. »izviren dopis iz južne Rusije« pod naslovom »Jezikovno vprašanje na Ruskem«, tičoč se poljskih zadev. V tem dolgem dopisu nahajamo take cvetke: V okrajih z mešanim prebivalstvom so poljski in ruski kmetje živeli mirno med sabo in se družili v zakonskih zvezah, ne da bi se brigali za verske razlike. To je bilo ksiezom (katoliškim duhovnikom) trn v peti. Nahujskane čete so napadle pravoslavne cerkve in jih pustošile, popi pa so morali bežati, da si rešijo življenje.« Tu dostavlja »Š\viat Slovviah-ski«: »Kolikor besedi, toliko laži.« — »Tu se je zopet pokazalo, da je poljs-ko gibanje na Ruskem predvsem rimsko-klerikalno, a še-le v drugi vrsti narodno« ... »In zgodilo se je nedavno, da je v holmski gu-berniji«, »Swiat Slow.« pripominja: »Take gubernije še do danes niti ni !«, »k pravoslavnemu škofu Evlogiju, poslancu v dumi s Holma, je prišla deputacija poljskih kmetov s, prošnjo, da jih ščiti proti panom, katerim morajo plačati težke pristojbine za najem zemljišč«. — »Šwiat Slow.« pristavlja: »In zopet same laži!« — Oovoreč potem o famoznem političnem katekizmu, ki so ga baje Poljaki širili med ljudstvom in glasom katerega hočejo Poljaki ustanoviti na razvalinah Rusije kmalu neodvisno Poljsko, segajočo od morja do morja, citira dopisnika: »To ni več narodni šovinizem, to je že blaznost« ter dostavlja: »Tako sklepa poln naivnosti sotrudnik »SI. Naroda« (nočemo ga namreč dolžiti zle volje), ki je pridno pobiral vse najordinar-nejše in najnesramnejše laži »Nov. Vremena«, »Rossjje«, »Moskovskih Vjedomo-sti« in drugih organov tiska, ki se enako kronično ogibljejo resnice« ... Nadalje izhaja iz dopisa, da je poslanec Korwin-Mile\vski Rus ! ! Tako dobro znanje o Poljakih poseduje liberalni »Slovenski Narod« skoro vselej. In vendar imajo liberalci v svojih sprednjih vrstah poslanca Ivana Hribarja, župana ljubljanskega, ki rad velja za velikega slovanofila, ki se je že pred daljšim časom seznanil z ruskim jezikom in se v prošlem letu naučil menda tudi poljski; mogel bi torej pri le malo dobri volji naznaniti uredništvu »Slovenskega Naroda«, s katerim je v bližnji dotiki, odkod naj črpa znanje o Poljakih, najmanj pa obrniti pozornost na to, da ni tavno posebno primerno, če so za liberalen list edini vir znanja o razmerah ruskih in ru-sko-poljskih skrajno reakcionarni ruski časniki. Častitamo! Slovenska šola v Aleksandriji je dobil az Dunaja 1250 K državne podpore za prvo leto. V prihodnje pa dobi vsako leto 250 K. Odbor društva za ustanovitev in vzdrževanje slovenske šole v Aleksandriji izreka blagima gg. poslancema Vu-koviču in dr. Šusteršiču, ki sta s svojo vplivno besedo dosegla to podporo naši šoli, svojo najprisrčnejšo zahvalo! f Cvetje s polja svobodomiselnega. »Mladost«, glasilo poštene slovenske mladine iz vseli stanov, je našim liberalcem, radikalcem, svobodašem, mokračem itd. itd., občutno zmešala glave. Gruntajo in tuhtajo, kaj bi spričo našega tako živahnega mladinskega gibanja počeli. V zadnji »Omladini« je nekdo nevesekdo izprožil misel, naj tudi liberalni akademiki organizirajo kmečke fante! Kaj bi izgubljali besedi o takem načrtu! Naša poštena mladina bo take »izobraževavce« na prag postavila. V isti »Omladini« priznava nekdo z ozirom na »Zoro«, ki je razkrinkala v daljši vrsti člankov brezverstvo radikalnih dijakov, da omladinaši sploh nobenega prepričanja in enotnega naziranja nimajo! Tako-le piše: »Radikalci prepuščamo razumu in vesti posameznika, da si ustvari podrobno sliko svojega razmerja do sveta.« Taki ljudje, ki toraj nimajo nobenega prepričanja, ampak, kjer vsak misli lahko, kar se mu poljubi, ne bodo učili naše kmečke in delavske mladine, kaj in komu naj veruje! V ravnoisti »Omladini« beremo na strani 36. tudi sledečo nevenljivo duhovitost: »Omenjamo, da ravno na tem polju (kar se tiče posameznih ver) poznamo nešteto absolutnih resnic. Ergo so in morejo biti te resnice le subjektivne!« Dobri prijatelj: nešteto absolutnih resnic ni, ampak samo ena je absolutna. Ze dve absolutni resnici sta nesmisel, kaj še več! Sklep, da so vse resnice le subjektivne, ker so vse absolutne, je tak logični kozel, da ga naš um ne prebavi zlepa. S takimi neslanostmi se boste pri ljudstvu le blamirali. +Zmaga S. L. S. v Grgarju na Goriškem. V četrtek 7. t. m. so se vršile v Grgarju občinske volitve. S. L. S. je zmagala v dveh razredih, agrarci v enem. Dosedanji župan Doljak je popolnoma pogo-i rcl. Bil je zanj to pravi sodni dan. — Slava vrlim in zavednim volivcem! + Goriški Slovenci pri jubilejnem sprevodu na Dunaju. Goriški Slovenci bodo pri jubilejnem sprevodu na Dunaju zastopani v narodnih nošah po odposlanstvih iz Soče, Loga in Trente na Bovškem. + Premeščenje v gozdarski stroki. Premeščeni so: Gosp. Emil Puppis, c. kr. gozdni nadkomisar, iz Sinja v Tolmin, g. Viktor Presl, c. kr. okrajni gozdar, iz Postojne v Tolmin, gosp. Anton Komel, c. kr. okrajni gozdar, iz Tolmina v Gorico, in g. Hubert di Centa. c. kr. gozdar, iz Gorice v Postojno. — Nagle smrti je umrl v Aleksandriji Dalmatinec g. Aleksander Ruscovich. Bil je jako vzgleden rojak in tudi odbornik društva za našo šolo. N. p. v m.! — Električni tramvaj Trst-Tržič. Konsorcij, ki mu ie na čelu dr. G. Doni-pieri, je vložil prošnjo za koncesijo radi gradnje električnega tramvaja, ki bi vodil iz Trsta mimo vasi Kontovelj, Prosek in Sv, Križ v Tržič. Ker pa nek drugi konsorcij prosi za gradnjo takega tramvaja! oh morski obali, imeli so prebivalci gori omenjenih vasi prošlo nedeljo dva shoda, in sicer na Proseku in Kontovelju,- ter so sklenili resolucijo, ki poživlja vlado, da v interesu omenjenih vasi čim prej podeli dr. Dompieri in tov. zaprošeno koncesijo. S tramvajem bi se pomnožil tujski promet, a tudi delavci bi imeli udobne zveze s Trstom,, kamor hodijo za zaslužkom. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 13. maja t. 1. — Predsednik javi, da bo občni zbor dne 25. maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bo izdelan do sredine avgusta t. 1. Ekscerpiranje Pleteršnikovega slovaria. pjavna. priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršeno do konca oktobra. Pravdo z gosp. prof. Jesenkom radi Knezovih delnic »Narodne tiskarne« je »Matica« v drugi instanci izgubila, a je sprejela ponujeno ji poravnavo; gosp. profesor Jesenko prepušča »Matici« tožno svoto 1110 kron ter plača svoje stroške. Sprejme se nekaj rokopisov, drugim se določijo ocenjevatelji. Na podlagi došlih ofertov se določijo tiskarne za tisk publikacij, za katere je bil razpisan natečaj; za eno knjigo se naknadno razpiše natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarino že 781 članov, na novo je pristopilo 84 in en usta-novnik. — Državna konjerejska darila za kobile in žrebice, ki se bodo leta 1908 delila na Kranjskem. Na Kranjskem se bodo leta 1908 delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih devetih konkurenčnih postajah: dne 27. julija 1908, ob 9. uri dopoldne v Postojni za konje žrebčarniškega plemena; dne 28. julija 1908, ob pol 3. uri popoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plemen; dne 30. julija 1908, ob 9. uri dopoldne v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen; dne 31. julija 1908, ob 9. uri dopoldne na Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen; dne 4. avgusta 1908, ob 8. uri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen; dne 5. avgusta 1908, ob 8. uri dopol-dne v Škofljici za konje žrebčarniškega in i mrzlokrvnega plemena; dne 26. avgusta 1908, ob pol 10. uri dopoldne v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena; dne 27. avgusta 1908. ob 8. uri dopoldne v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena: dne 28. avgusta 1908, ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena. — Iz Novega mesta se nam poroča dne 7. maja: Danes je imelo »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« svojo osnovno sejo. Izvoljeni so gg.: Kot načelnik prost dr. Elbert, podpredsednik dvorni svetnik Gerdešič, zapisnikar sodni kanc-list Iv. Zupančič, njegov namestnik župan J. Zurc, blagajnik vodja R. Dolenec, njegov namestnik odvetnik dr. Schegula. Poleg teh gospodov so še v odboru sledeči gospodje: deželnosodni nadsvetnik A. Smola, okrajni glavar baron Rechbach, mestni župan pl. Sladovič, nadučitelj Ge-bauer in šolski voditelj o. CJotard Podgoršek. Namestnika župnika gg. Podboj in Šmidovnik. Računska pregledovalca gg.:: sodni tajnik Bučar in trgovec Barborič. Za posamezne občine novomeškega okrajnega sodišča sta bila v smislu § 21. društvenih pravil imenovana po dva zaupnika za vsako občino, ki imata pravico v slučajih svoje občine udeleževati se sej in posvetovanja. Društvo ima že nad 150 članov, med njimi mnogo ustanovnikov. Veleslavno predsedstvo c. kr. nadsodišča v Gradcu je ustanovitev tega društva z. velikim veseljem vzelo na znanje in vele-slavna c. kr. deželna vlada tega društva ni prepovedala in pravila potrdila. — Trust mizarskih mojstrov je. na Dunaju z ozirom na zgradbo tribun za jubilejni sprevod. Pripravljalni odbor bo veljal sedež na tribuni 7 K, z dekoracijo 8 do 9 K! Še 1. 1904 so take sedeže dunajski mizarski mojstri delali po 1 K 75 v. Z ozirom na ta pritisk od dunajskih mizarskih mojstrov bodo sedeži na tribunah jako dragi. — O novi cesti Sv. Križ - Čatež moramo že tretjič v »Slovencu« pisati. Dvakrat smo že tožili, v kakšnem groznem stanju je ta cesta. V prometu je domala pol leta, a nič se ji ne pozna, da bi se po njej vozilo. Kamenje, ki je na cesti, se tudi nikdar utrlo ne bo. Spustiti se je mogoče na njo le s. konji, a tudi zanje je mučiteljica; vprege z govejo živino še ni bilo na tej cesti. Vprašamo cestni odbor litijski, kdaj se misli zganiti, in ce-* sto prirediti za splošni promet. Čudno, za politične demonstracije se dobi dovolj časa. za občekoristno delo, ki ga nalaga dolžnost, ni časa. Vprašamo dalje cestni odbor, zakaj ne plača cestarju toliko, da bi vsaj enkrat na teden prišel po cesti pogle dat? Pet tednov so delavci že na cesti, pa še niso videli cestarja na njej; ali je bil prej katerikrat, ne vemo, pozna se ne. V kakšnem stanju morajo biti ceste pri takih razmerah, si vsakdo lahko misli. — Slovenski organisti in pevovodjeJ Prva odborova seja bode v mesecu juniju v Ljubljani. V tem mesecu ni mogoče, ker je vsak organist zadržan radi majnikove pobožnosti. Qg. odborniki se prosijo, da se vsi udeležijo, ker se bodo razpravljale važne stvari. Iz svoje srede bo tudi odbor izvolil blagajnika in tajnika. Kdaj in kje da bo seja, se pravočasno naznani. Gospodje tovariši organisti in pevovodje! Vpišite se vsi v to društvo, kateri se še niste, noben naj ne izostane, kateri nosi to ime, kajti to društvo je pomenljivo za vsakega posameznega. Tudi preč. duhovščina naj bi bila zastopana! — Poštni urad Banjaloka na Kranjskem imenoval se bo počenši s 15. majem t. 1. »Nova Sela na Kranjskem«. — Trdnjavska poveljništva v Bosni in Hercegovini. Vojna uprava je ustanovila za tri velike trdnjave: Sarajevo, Mo-star in Trebinje, posebna trdnjavska poveljništva. — Slike kralja Petra I. v Bosni. V Zenici so začeli nositi neka klubska znamenja s slikami srbskega kralja Petra. Takih znamenj se je baje mnogo poslalo v okupirane zemlje. Ali dela to zopet kak »agent provocateur?« — Dalmatinska umetniška razstava se otvori sredi avgusta meseca v Splitu. Splitska občina prispeva v to svrho 1000 kron. — Smodnišnica je razletela V torek, ob 3. uri in pol popoldne je zletela v zrak smodnišnica pri severnem taboru poleg Mostarja. Hiše so se več kilometrov daleč močno potresle in popokale so vse šipe na oknih. Eksplozija je povzročila mnogo škode. — Dve mesti elevov sta razpisani pri glavnem puncevnem uradu na Dunaju z letno podporo 1200 K. Pravico do teh mest imajo dovršeni tehniki, ki so študirali tehniško kemijo, in dovršeni rudarski akademiki. Prednost imajo oni, ki znajo tudi italijanski. Prošnje je poslati na glavni puncevni urad na Dunaju. — Seja pravoslavnega saborskega odbora. Saborski odbor je imel v sredo sejo v Karlovcih. Predsedoval je upravitelj škof Bogdanovič. Določen je dnevni red narodnega cerkvenega sabora, ki bo v kratkem sklican. Najvažnejša točka dnevnega reda saboru bo volitev patrijarha. Sklepe saborskega odbora naznanijo me-tropolijskem svetu, ki se sestane dne 16. t. m. ter naprosi vladarja za dovoljenje, da sme sklicati srbski narodni cerkveni sabor. — Arhiv vojne mornarice prenesejo iz Trsta na Dunaj, in sicer iz previdnosti, da bi isti v slučaju napada na Trst ne prišel v roke sovražnikom. — Steklega psa so zalotili v Cučerju na Hrvatskem. Zaradi tega je proglašen v občini Sesvete 40-dnevni pasji kontumac. — Ubil se je pri železniški zgradbi pri Dulah na Dolenjskem 50letni Leopold Pust. — Ustanovljenje brzojavne službe na c. kr. poštnem uradu Grosuplje. Dne 10. majnika t. 1. uvedla se je na c. kr. poštnem uradu Grosuplje v političnem okraju Ljubljana brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. — »Austro-Americana« vabi zastopnike listov na vožnjo z velikim parnikom >Martha Washington«. Vožnja se vrši po tržaški luki dne 23. t. m. dopoldne. Popoldne odplove parnik z izseljenci v Ameriko. — Jubilejne znamke po 10 vinarjev pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje to, ker se baje da na teh znamkah zbrisati poštni pečat. — Klic iz krogov vojaških rezervistov. Po listih kroži naslednje: Več rezervistov, ki so se lansko leto skozi 21 dni mučili pri vojaških vajah na zlovestnem cesarskem manevru med 3. in 14. zborom, je soglasno izrazilo željo, naj bi vsi naši kmečki poslanci odločno in žilavo delali pri vojnem ministrstvu v tem smislu, da letos ob priliki cesarskega jubileja počivajo vojaške vaje sploh in se letnikom 1899.. 1901. in 1903. odpustijo za prihodnje leto. Maša želja je v tem bolj opravičena, ker smo po večini kmečki sinovi in ker smo tak že lani osem dni nad običajno dobo lelali vojaške vaje. Lepše in dostojnejše )i se gotovo obhajalo 60 letnico cesarjevega vladanja, ako bi počivalo vse orožje, to pa ako bi toliko in toliko vojakov-trpi-iov se v največji vročini palilo in mučilo a prazen nič. Imenovani letniki se bodo .otovo z največjo hvaležnostjo in spošto-aniem spominjali na leto 1908., v katerem ■ naš dobrotljivi cesar obhajal tako redki bilej in se pri tej priliki blagohotno spom- tudi tistih, ki mu v njegovi suknji slu- ^ zvesto in vdano. < —Namestnik v Dalmaciji. Iz Zadra e poroča, da dvorni svetnik Simonelli dela na to, da bi kandidiral poslanec dr. Ivčevič za mesto dalmatinskega namestnika. Dr. Ivčevič bi bil pripravljen sprejeti mesto. — Poizkušen umor ln samoumor. Pekovski pomočnik Fran Kraljič, ki je v torek v Zagrebu streljal na natakarico Milko Krstnik in potem sam sebe smrtno obstrelil, je v sredo popoldne umrl. Krst-nikova se nahaja še vedno v veliki nevarnosti. — Aretirali so v Gorici 25 letno Katarino Sedej iz Idrije ter jo peljali v Gradec, ker jo išče tamkajšnja sodnija; na sumu je. da jc tam nekaj ukradla. — Urednik madžarskega lista na Reki obsojen. Oskar Fodor, urednik »Magyar Tengerparta« (»Madž. Primorje«) je bil včeraj policijskim potom obsojen v 70 K globe in odvzetje orožnega lista, ker je streljal na ulici iz samokresa, ne da bi bil napaden ali v nevarnosti. Obravnava se je vršila v Fodorovi odsotnosti. Zahteval je namre, da ga sodi nek drug uradnik. Ko se tej želji ni ustreglo, je izostal od razprave in bil kontumaciran. — Strašen samoumor. Včeraj, 14. t. m., zjutraj, je slišal nek uslužbenec južne železnice blizu Miramarja, ko se je vozil mimo tovorni vlak, ki odhaja ob treh proti St. Petru, strašen krik. Ko je vlak odšel, pohiti na kraj, od koder je slišal vpitje, ter najde tam na progi ležati vsega v krvi neznanega moža, ki so mu manjkali leva noga in trije prsti leve noge, dočim se je desna roka le malo držala trupla. Hitel je v Miramar, od koder so telefonirali po lokomotivo, ki je nesrečneža prepeljala v bolnišnico. Okrog poldne je umrl. Nek sorodnik pokojnikov je izjavil, da je samo-umorilec 331etni Ivan Frančič, pristojen na Ogrsko. — Čitalnica v Drenovi pri Reki. Reška podobčina Drenova je zaprosila vlado* da ji odobri pravila za »Čitaonico«. Italijanski listi se jezijo in so presenečeni, ker da se v tem kraju dosedaj ni poznalo hrvatske agitacije. Izginil je Luka Špraič. trgovski agent iz Zagreba. Dne 11. t. m. je zapustil stanovanje in sc do danes ni vrnil. Štajerske noulce. š Slov. kršč. soc. zveza za Štajersko sc obrača do slovenskih rodoljubov s prošnjo, da bi ji blagovolili darovati knjige pripovedne in gospodarske vsebine, ki jih potrebuje za snovanje javnih knjižnic ob meji in za osrednjo knjižnico v Mariboru. Posebno prosi S. K. S. Z. za leposlovne knjige odličnejših slovenskih pisateljev, oziroma jih tudi nakupi. Imena darovalcev se bodo objavila. š Ljutomer. V nedeljo dne 17. maja popoldne ob 3. uri priredi »Slov. kmečka zveza« v Ljutomeru javen društven shod v prostorih gosp. Vaupotiča. Na dnevnem redu so razna važna gospodarska in politična vprašanja. Govorijo gg. državna poslanca Roškar in dr. Benkovič, Meško in Štuhec. Kmetje viničarji, naj ne bo nobenega med Vami, ki bi se ne bil udeležil tega shoda. Vsi na shod!!! š Za S. K. S. Z. na Štajerskem. Gosp. kaznilnični kurat Jakob Fink jc daroval mesto venca na grob gosp. župnika Le-dineka za S. K. S. Z. 10 K. Lepa hvala! Ta zgled je vreden posnemanja. Dalje so še darovali gg.: Iv. Hauptman, kaplan v Kamnici 1 K, nadžupnik Lenart v Smart-nem 4 K, župnik Pečnik iz Podgorja 2 K. mestni župnik Čižek iz Slov. gradca 2 K. župnik Sigi iz Terbonja 2 K, mladeniči iz Starega trga in Slov. gradca izlicitirali siidmarkine vžigalice 2 K, posestn. Schon-dorfer iz Starega trga 1 K, posestnik Jurij Apačnik iz Starega trga 1 K, Ivan Ivane, kaplan, Čadram 2 K, Ivan Jerovšek 1 K. Lončarič, kaplan v Trbovljah 1 K, Gro-blšek Fr., Slov. gradeč 1 K. neimenovan v Sav. dolini 30 K, Zamuda, kapi., Vransko 1 K, Val. Mikuš in Ferdo Zgank, za napad v »Narodnem Listu« vsak po 1 K. Franc Koser, Juršjnci, v spomin cesarjevega jubileja 1 K. Rodoljubi, rodoljubkinje. darujte jubilejne in nejubilejne krone S. K. S. Z.! š Sv. Peter na Medvedovem selu. Tu se je vršil v nedeljo 10. maja zaupni shod S. K. Z. Sklenile in podpisale so se prošnje na poslansko zbornico proti trgovinski pogodbi s Srbijo, za ustanovitev velikih prodajnih zadrug za vino, sadje in živino od strani vlade, za razdeljen poldnev-ni šolski pouk o kmetijstvu ozir. gospodinjstvu v zadnjih dveh šolskih letih nadalje za pravično cenitev zemljišč I. 1909, V dotične cenilne komisije naj ptideta poleg župana tudi dva moža od občine. Prošnje so se poslale dr. Korošcu. Kmečki de. lavci se naj ločijo pri volitvah od kmetov. Shod je odločno tirjal kmetijsko podružnico za Sv. Peter, Sv. Emo in Zibiko, za katero se jc že dvakrat prosilo. Zaupnikov je bilo 40 in sc je sestavil tudi župnijski pododbor S. K. Z. š Papežev jubilej. Ekscelenca lavan-tinski vladika Mihael je z odlokom dne 9. majnika t. 1. dovolil za jubilejske procesije tudi obiskovanje božjepotne cerkve prebl. Device Marije v Puščavi ob Dravi. To je zelo važno za dravsko dolino, za dekanijo vuzeniško, marenberško in magdalensko. Najprimernejši dan za jubilejno procesijo bi bil 2. julij — Obiskovanje preblažene Device Marije. š Zanimiv preklic. V »Narodnem Listu« čitamo: »Podpisani Iv. Kvac, naduči-telj v Šmartnu v Rožni dolini obžalujem vse nečastne napade zoper g. kaplana Ko-vačiča, katere sem zoper njega po časnikih povzročil, posredno ali neposredno, zlasti obdolžitve pri okr. šolskem svetu in jih prekličem, ker sem se prepričal o njih neresničnosti in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ivan Kvac.« š »Narodno« liberalno založbo so včeraj ustanovili v Celju. š Umrl je v Grajski vasi posestnik g. Fran Lončar.— V Pušincih pri Ormožu je umrl posestnik Borko, star 98 let. — Na Remšniku je umrl nadučitelj g. Josip Smole. — V Ljubnici je umrl 60 let stari Matevž Pungartnik, ki je bil 30 let v občinskem odboru. š Promoviran je bil na graškem vseučilišču kand. med. Ivo Korže iz Ribnice na Pohorju. š Slovensko pevsko društvo s sede-< žem v Ptuju priredi svoj redni občni zbor v sredo, dne 27. maja 1908. ob 6. uri oziroma ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Ptuju s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. do 4. Poročilo tajnika, blagajnika in arhivarja. 5. Volitev novega odbora za dobo treh let. 6. Slučajnosti in nasveti. — Kdor se nc more osebno udeležiti občnega zbora, se uljud-no prosi, da vsaj pismeno naznani svoje želje in nasvete. Odbor. š Iz Št. Jakoba v Slovenskih goricah. Slav. uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. V smislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo: »Iz Slovenskih Goric« v št. 106 priloga »Slovenca« z dne 8. maja 1908.: Ni res, da je »Na čelu temu rovanju . . . kar je najbolj čudno, tudi — župnik,« ampak je res. da sem dal za ustanovitev »Slovenskega izobraževalnega društva« nekaj denarja in sem tudi pristopil kot ud. Ni res, da »kljubuje . . . župnik Kapler, kjer le more... s svojo »Narodno stranko« temu v tem kraju prepotrebnemu društvu,« ampak je res, da sem enkrat ostro posvaril in siccr nc »s svojo .Narodno stranko'«, ker je nimam, ampak posvaril po pravici radi nekega obrekovanja neke svoje župljane, ki so bili slučajno člani »Slovenskega izobraževalnega društva«. Ni res, da »sta združila župnik in . . . v prijetno harmonijo »Narodovce« in »Šta-jercijance«, ampak je res, da nagovarjam ljudi, naj pristopijo k S. K. Z. Ni res, da »Gospodarsko društvo« vkljub imenitni navzočnosti . . . župnika ... nc spravi na svoje shode drugega kot par »Štajer-čevih« pristašev, ampak jc res, da nisem bil nikdar na shodu »Gospodarskega društva«. Ni res. da »sta omenjena gospoda ustanovila »Posojilnico« kot konkurenco . . . posojilnici v Jarenini«, ampak je res. da nisem niti sam niti v družbi z drugimi ustanovil posojilnice še menj ustanovil posojilnico kot konkurenco, ker ne delam nikomur konkurence, kakor samo luci-ferju in njegovim pristašem. Sv. Jakob v Slovenskih goricah, dne 11. maja 1908. Ivan Kapler, župnik. š Državna podpora jubilejni razstavi štajerskih obrtnikov. Beck je obljubil poslancem, Einspinncrju in drugim, da bo vlada podpirala jubilejno razstavo štajerskih obrtnikov. š Poljedeljski minister na Štajerskem. Minister Ebenhoch pride v soboto na Štajersko, kjer si ogleda regulačna dela Mu-rice in drugih voda. š Boj z noži v Gaberjah. Pretepeni torek popoldne je bila v Gaberjah pri Celju pravcata bitka z noži. Več delavcev je težko ranjenih; tako ima 291ctni tvorniški delavec Jakob Ribizel veliko rano v prsih ter tudi pljuča ranjena, 271etni tvorniški delavec Jurij Skamen je dobil težko rano v trebuh. Težko so ranjeni 291etni Janez Stamol. 51 letni Jurij Rupnik in 29letni Janez Pustek. Lahke poškodbe so dobili Mihael Lesjak, Franc Bolirer in Mihael Zekav. Vsi so tvorniški delavci. Na nasprotni strani je dobil majhno rano le kolovodja in glavni krivec boja Franc Škor-janc. Poleg glavnih krivcev Škorjanca in nekega Papeža so še zaprli: 19letnega Janeza Faktorja iz Celja, 221etnega Alojzija Cimermana in Franca Goleba iz Škofje vasi. š Težko je ranil na glavi neki Sup-panc, ki je že pod ključem, 50letnega Je-zernika iz Gorenje Hudinje. š Za nadučitelja na Zidanem mostu je imenovan g. Fr. Meško, dosedaj učitelj v Selah. š Odlikovanje. Višji revident g. Viktor Bračič, pisarniški predstojnik južne železnice, je dobil pruski kronski red 4. razreda. LiubljonsKe noulce. Ij Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo občni zbor v nedeljo, 17. t. m., ob 10. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma«. lj Izletnikom, ki se peljejo s posebnim vlakom v Bohinjsko Bistrico, se priporoča, naj si nabavijo izkaznice vsaj do sobote opoldne, da bode mogoče pripraviti zadostno število železniških voz. lj Ljubljanski prah je že neznosen. Strehe po Ljubljani so bele prahu, po cestah se takorekoč nič ne škropi. Včeraj smo o tem priobčili notico, ki je vzbudila splošno odobravanje, dasi jo je tiskarski škrat na par mestih poizkušal nekoliko zmešati. Tako naj se čita pravilno: Mnogo ljudi se okuži s tuberkuloznimi kali vsled tega, ker se v mestu premalo stori proti ogromnim oblakom prahu in priznati moramo, da je ta način okužbe posledica de-solatnih zdravstvenih razmer. Ker mestna občina ne sledi vzgledu onih občinskih uprav, ki izdajo v svrho javnega zdravstva ogromne svote denarja in štedijo tembolj z izdatki za razne baharije, opozarjamo slavno občinstvo k samobrambi«. Nadalje je škrat postavil, da se ob 4. uri zjutraj že pometajo naškropljene mestne ulice, namesto da bi postavil tako, kot je bilo v rokopisu in se res godi, da se ob 4. uri zjutraj pometajo nenaškropljene mestne ulice, da se dvigajo oblaki prahu in prah prodira v stanovanja.« — Ubogi Ljubljančan je, ki morajo radi tega, ker so volili sedanjo občinsko upravo, požirati toliko prahu! Ij Upraviteljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega in pocestni prah. Sl. uredništvo »Slovenca«! Podpisano upraviteljstvo Vas naproša sprejeti v današnjo številko Vašega cenjenega lista med dnevne novice sledeče pojasnilo: Uradno se nam poroča, da sc mestne uprave trudijo priti v okom neznosnemu prahu po mestnih ulicah. Toda izredna vročina in silni veter ki brzo suši gladino cest, sta to pomlad došla tako nepričakovano, da ni bilo mogoče v par dneh dobiti dovolj izvežbanih ljudi za vse škropilne vozove. Polagoma se je oglasilo toliko škropilcev, da se sedaj škropi s šestimi vozički, med tem ko se bili prvotno le trije vozički v akciji. V kratkem bo mogoče škropiti z vsemi de setiini vozički, če se oglasijo potrebni delavci in če bode vodovod mogel dodajati dovolj vode. Tu pa je na slavnem občinstvu, ki se je že lansko leto povodom nedostanja vode svarilo, da naj nikari brezvestno ne trati z vodo, ker bi sicer postalo škropljenje cest nemogoče, dokler ne bode položena nova vodovodna cev, ki se sedaj polaga iz Kleč v mesto. Pri obstoječem vročeni in silno veternem vremenu pa tudi izdatno škropljenje ne odpravi prahu, ker se ceste tekom jedne ure zopet posuše! Za Vašo prijaznost se vnaprej zahvaljuje upraviteljstvo vodovoda ljubljanskega. A. Ciuha. — Opomba uredništva: V drugih mestih se za take stvari pravočasno preskrbe in ne čakajo, da jih šele časopisje opomni na velike nedostat-ke. Zato tudi nikjer ni toliko prahu kot v Ljubljani. Tu nobeno opravičevanje nič ne velja. S prahom proč! Proč z veliko industrijo za izdelovanje pocestnega ljubljanskega prahu! Tudi podlaga za ceste ni prava, zato toliko prahu. Ceste naj se posipajo jeseni. Tako se posip, ko se zemlja omehča vglobi v zemljo ter tako cesto utrdi, sedaj se pa posip zdrobi in spremeni v prah. lj Vozni red posebnega vlaka v Bohinjsko Bistrico je železniška direkcija sledeče uredila: Tja: Ljubljana odhod ob 5. uri 47 min. zjutraj; Škofja Loka odhod ob 6. uri 24 min. zjutraj; Kranj odhod ob 6. uri 36 min. zjutraj; Radovljica odhod ob 7. uri 14 min. zjutraj; Bohinjska Bistrica prihod ob 9. uri 6 min. dopoldne. Nazaj: Bohinjska Bistrica odhod ob 10. uri 17 min. ponoči; Radovljica odhod ob 11. uri 42 min. ponoči; Kranj odhod ob 12. uri 18 min. ponoči; Škofja Loka odhod ob 12. uri 33 min. ponoči; Ljubljana prihod ob 1. uri 13 min. ponoči. lj Gostilna pri Kaninarju, Zaloška cesta št. 3, se otvori jutri, v soboto. Gostilna jc zdaj last g. Jožefa Cotiča. Ij Izlet v Bohinjsko Bistrico. Izletniki niso priitiorani udeležiti se banketa v hotelu »Triglav«. Banket jc le skupno kosilo, ki sc ga udeleži, kdor se hoče, ne pa ofici-jelen banket. Posebni vlak jc privatna priredba radi udobnosti izletnikov, da se lahko dlje časa mude v Bohinju in imajo cenejšo vožnjo ter jim ni treba prestopati na Jesenicah. Po dohodu vlaka v Bohinjsko Bistrico gre lahko vsakdo, kamor mu ljubo. Ij Pogrešajo že nekaj dni gojenko dekliškega liceja Pavlo Kranjc iz Trnovega na Notranjskem. lj Bolno kravo je kupil v Radohovi vasi nek mesar z dežele, in sicer že tako oslabelo, da jo je moral odpeljati z vozom. Prišedši do dolenjske mitnice so opazili, da je krava že poginila in so nato poklicali konjača, da jo je odpeljal. lj Saje so se vnele sinoči v dimniku Večajeve hiše na Velikem Stradonu. Oddelek gasilnega društva je sicer prišel na lice mesta, a ni stopil v akcijo, ker so bili ogenj že preje domači pogasili. lj Planinski Janez ima že popolnoma popravljen koš ter se popelje s posebnim vlakom 17. maja ob 6. uri zjutraj — nazaj v planinski raj — v Bohinjsko Bistrico. Nastanil se bo sredi pota od kolodvora do izvira Savice poleg Jelerjeve gostilne ob jezeru. S seboj prinese dobro naložen koš z gorkimi klobasicami in najraznovrstnej-šimi jestvinami. lj Oklic za nabiranje darov na korist Elizabetni otroški bolnici povodom cesarjevega jubileja ima lep uspeh. Doslej se je nabralo 6.320 K 50 vin. Ij Na notico »Slučaj škrlatinke« do-tična stranka odgovarja, da sploh nikdar ne gre z otroci v družbo otrok, še manj pa sedaj, ko se je pojavil po zdravniškem izreku »neznatni« slučaj škrlatinke v izoliranem stanovanju. Ij Nadelan premogar. Te dni je prišel v neki izkuh na Mestnem trgu nek zelo vinjen premogar, kateri je začel po lokalu tako razbijati, da so morali poklicati policijo, katera je nadelanega siroveža spravila v »špehovko« se ohladit. iirite, naročajte »Slovenca"! Razne stvari. Viharji v Severni Ameriki. Vihar v Louisiani je malone popolnoma uničil kraj Oilliam. Življenje so izgubile tri osebe. Zelo sta poškodovani tudi mesti Oil City v Kentukyju in Bollinger v Missouriju. V Bollingerju so izgubile tudi tri osebe življenje. Polovico mesta Louis-viller je popolnoma uničil tornado. Profesor ranil ženo in usmrtil sebe. Beg iz beneških zaporov. Plzenski pijači udani profesor .lentsch je streljal trikrat na cesti na svojo ženo in jo nevarno ranil. Nato se je ustrelil v svojem stanovanju v navzočnosti svojih treh otrok. BEG IZ BENEŠKIH ZAPOROV. Iz beneških zaporov pri mostu stokanja je pobegnilo pet jetnikov. Velik požar je uničil v ogrski občini Orseg petdeseti hiš. Kuga. V Buenos-Airesu sta se pojavila dva slučaja kuge. i Pet oseb zgorelo. V ruskem mestu Novi Dvor je zgorelo poslopje trgovca Vjerzbinskega. Zgorelo je pet oseb. Pretepene jetnice. V riških zaporih so pričele štiri mlade zaprte deklice 1. mainika stradalno stavko. da bi izvojevale dela prost 1. majnik. Kaznilniško ravnateljstvo je pozvalo dra-gonce in jim naročilo, naj pretepcjo deklice. Dragonci so tako udrihali po deklicah, da sta dve umrli, ena pa leži smrtno-nevarno poškodovana v bolnišnici. Četrta deklica je prestala tepenje brez hujših posledic. Stavka kočijažev. Vsi kočijaži v Rimu so stopili v stavko. Stavkati so pričeli zaradi tega, ker je neko privatno društvo dalo štiri avtomobile v javno uporabo. Včeraj je stavka prenehala. V New-Yorku prijeti dunajski odvetnik. Dr. Karola Fochlerja so prijeli v Ne\v-Yorku. Dr. Fochler je s svojimi ponever-jenji oškodoval tudi patra Gnielinskcga, ki je potoval za njim v Ameriko in izvedel Fochlerjev naslov po inseratu, ki je za neko banko iskal avstrijskega odvetnika. Priglasil se je dr. Fochler, ki so ga nato zaprli. Znanost In umetnost * Slava Bogu. Mašne pesmi. Za meš. zbor zložil P. Hugolin Sattner, ord. ff. min. Tretji pomnoženi natis iz »Slava Bogu«. Op. 10. Cena: partitura 1 K 50 h, posamni glasovi 40 h. V Ljubljani, 1908. Založila »Katoliška Bukvama«. Natisnila »Katoliška tiskarna«. V tretjem natisu izdajo se slovenske skladbe. Dobro priporočilo! P. Hugolin Sattner je brez dvoma prištevati v prvo vrsto slovenskih skladateljev. Melodija mu teče silno gladko, pa je fina, vtis napravlja kakor mogočna, mirna katedral-ka, harmonizacija — bi moral reči — je slovesno živahna. Kar je pa največje hvale vredno, je to, da glasovi jako samostojno postopajo: skladatelj spretno uporab'lja študije kontrapunkta. To se pozna tudi pri starih pesmih (deset jih je iz »Slava Bogu«, štiri so nove), pri katerih so glasovi v novi izdaji na marsikakem mestu veliko bolj svobodno in živahno izpeljani. Reči moramo: iz teh skladb odseva pravi cerkveni duh, v njih polje živahno življenje. — Tisk in papir je jako fin in dela čast tiskarni in založniku. * Gostovanje zagrebškega gledališča v Pragi. Sedaj je gotova stvar, da bo zagrebško narodno gledališče gostovalo o priliki jubilejske razstave v Pragi. Dežel-* na vlada je dobo gostovanja znižala od deset na osem dni ter odobrila izdatke. — Hrvaški umetniki odpotujejo v Prago dne 6. avgusta t. 1. Požar na ČrnuCoh. Danes, opoldne je izbruhnil požar v županovi hiši poleg cerkve na Črnučah. Pogorelo je trem gospodarjem. Županov sin, ki je šel gasit na goreči kozolec, jt padel s kozolca in se smrtnonevarno po. bil. Obležal je nezavesten. Ponesrečenca so takoj prevideli. Tudi cerkvenega zvonika se je že prijemal ogenj, a gasilcem se je posrečilo preprečiti, da se ni unel. Ogenj je povzročila neka ženska, ki je pekla kruh in ki je tako zakurila, da so se vnele saje. Ogenj je pospeševal veter. S poslopja nove stavbe »Katoliške tiskarne« se je požar dobro opazoval. Grozen je bil pogled na plamen in dim, b katerega se je dvigal samo ccrkven stolp Tik pred sklepom lista se nam poroča s pogorišča: Pogorelo je pri Podobniku (pri Šubclju), kjer se je požar pričel, župana Snoja posestvo: hiša, hlev, ulnjak, pod in kozolec , vdovi Koderman je pogorel pod. Tragično je: Za časa požara je bil župan Snoj na smrtni postelji ter je unrral. Prenesli so ga v župnišče. Njegov 16-Ietni sin si je, kakor zgoraj poročamo, pri gašenju močno pretresel možgane. Požarne hrambe iz Jezice, Stožic in Gameljnov so naporno, požrtvovalno delovale. Živino in pohištvo so Snoju rešili, Podobniku je zgorelo tudi pohištvo. Ob polu 4. uri popoldne gasilci še gase. Če bi bil veter pihal proti cerkvi, bi pogorele najbližnje slamnate strehe ter bi bila pogorela cela vas s cerkvijo iu žup-niščem. Telefonska in brzojavno poročilu. SLOVENSKI ROMARJI V LURDU. Lurd, 15. maja. Včeraj zvečer smo slovenski romarji vsi srečno dospeli semkaj. Dr. Šusteršič s soprogo je bil tu že pred nami. Tukaj molimo za vso domovino. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 15. maja. Državna zbornica nadaljuje debato o vladni predlogi glede zvišanja števila domobranskih novincev. Dunaj, 15. maja. Državni zbor je danes dokončal prvo branje vladne predloge o zvišanju števila domobranskih novincev. VLOMILCI ARETIRANI. Trst, 15. maja. Včeraj jutro je tržaška policija aretirala zakonska Mateja in Katarino Koren, starše Karola Koren, čevljarja, ki je bil v Zadru aretiran zaradi vloma pri podjetniku Mazzoni dne 29.mar-ca t. 1. Z njim sta bila zaprta tudi Alojzij Kavčič iz Gabrovice pri Komnu in Josip Arzon iz Trsta, prvi čevljar, drugi mehanik. V njihovih stanovanjih so med drugim našli tudi »tihi« sveder. Pozneje so aretirali brata prvoimenovanega, Franca Ko- ren. Ta družba se spravlja v zvezo z vlomi v Ljubljani. WAHRMUNDOVA AFERA. Dunaj, 15. maja. Rektor inomoškega vseučilišča je danes dolgo časa konferiral z naučnim ministrom Marchetom. CESAR PRI CESARSKIH VAJAH NA OGRSKEM. Dunaj, 15. maja. Cesar se udeleži cesarskih vaj na Ogrskem, ki bodo 16., 17. in 18. septembra. MADŽARSKI ČASNIKARJI IZGNANI IZ REKE. Reka, 15. maja. Sinoči je imel mestni svet izredno sejo, v kateri je sklenil, da se izžene z Reke madžarska »obrekovalca« — pisala sta o nravnosti reškega mesta — Oskarja Fodorja in Evgena Murai, urednika lista »Magyar Tengerpart«. VZOREN BOLNIŠKI STREŽNIK. Gorica, 15. maja. Včeraj so tu aretirali bolniškega strežnika Ivana Agnellutti, doma iz videmske provincije, ker je ukradel v bolnišnico vstopivšemu umobolnemu Andreju Vodopivec 300 kron. Agnellutti je imel že večkrat sitnosti, ker ne pozna ločiti svojega od tujega. SAMOUMOR. Trst, 15 maja. Tu se je zastrupil vsled bede, ker je bil odpuščen iz službe v mestni plinarni, vratar Ivan Bisil, oženjen, brez otrok. Izpil je steklenico žveplene kisline. SLATIN PAŠA NI VJET. London, 15. maja. Vest, da bi bil Slatin paša vjet, ni resnična. Slatin paša je popolnoma na varnem v Chartumu. BRATA tVVRIGHT PONESREČILA Z j ZRAKOPLOVOM. Pariz, 15. maja. Pri današnjem poizr kusu sta brata Wright s svojim zrakoplovom ponesrečila. Njihov zrakoplovni stroj je padel na zemljo ter se razbil. K sreči sta brata Wright le lahko poškodovana. Kos najfinejšega toaletnega mila dobi zastonj, kdor vrne do konca julija trgovcu, pri katerem naroča »Ceres«-jediIno mast, 10 ovitkov »Ceres«-zavojčkov. »Ceres,«-jedilna mast je napravljena iz kokosovih orehov, je najcenejša in najboljša jedilna mast. ŽITNE CENE Budimpešta 15 maja Pšenica za maj..... ..118' Pšenica za oktober......1014 Rž za okt..........8 92 Koruza za maj . . . . 6 51 Oves za okt. ... . 6 75 Efektiv: vzdržno Meteorologično poročilo. Višina n. morjem s06-2m, srednji račni -lav "(i+mn Iti VINO je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči »Posojilnica* v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—. Učenec za pilarsko obrt se takoj sprejme prt M. Lerch-u, kovaču, Veliko vecy Koro6ko. 1198 3-z Kavicplji t t»gaa sprejme takoj zaloga piva Gdss v Spodnji Siftki.] 1192 3-2 Dva pomočnika za veliko delo sprejme takoj :: Anton Čebulj, krojač 1193 4-2 Jesenice, Gorenjsko. Zlate sretinje: Berlin, Pariz, fiim itd. flajbo li. kosm. zobo-iistil. sred- — 4 atvo _ ____ Izdeiovatelj G. <3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. nI. 7 g kipar In pozlatar || 8 Ljubljana, Kolodvorske ulice 32 & © (v hlži t. Vodnika) Cftl epk tovarn i» 14 15 9. »več 7. zjutr 2. pop Stanje baro-n«tra • mrr < urnpe ratura po t'/«1tijt> 734 0 38 2 39 0 IS 7 sr. jzah. 174 23 6 si. svzh sr jzah Srednia .-čeravno trm 20 8 jasno del obl del. jasno m 13 4« i t i- o-o se priporoča prečastiti duhovščini in slav jK| jg nemu občinstvu za napravo |jj| K cerkvenih kipov & © iz marmorja, cementa in lesa, dalje na- © grobnih spominkov, kakor tudi v iz- A ^ delovanje altarjev ter za vsa v pozlatarsko a ■S? in podobarsko obrt spadajoča dela. ® Opirajoč se na svojo večletno prakso v tu-A in inozemstvu se nadejam zadovoljiti v poinl meri vsakega cenjenega naročevalca. ® 971 8-8 liSi tiSl l85i ASl i!8l 01 01 01 01A A 01 A A VVVwVVwvvvvvvvvv Poslano. Podpisani imam čast naznaniti slavnemu občinstvu, da so kosilni stroji z imenom »Deering« iz Čikage po mnogih preizkusih za kmetovalca najfineji, najbolj priročni in brez konkurence, kar lahko izjavljam vsled lastnega prepričanja. Priporočam torej vsem posestnikom zahtevajte edino le »Deering« kosilne Stroje, ki so sicer v ceni nekoliko višji, zato pa najboljši izmed strojev te vrste. — Za priporočilo mi bode vsakdo hvaležen. Zalogo teh strojev ima edino le tvrdka: 1209 1—l Fr* Stupica v Ljubljani, ' Vinko Ogorelc, Škofeljca, veleposestnik. Podružnica ■ v Sptjetu. i 9eln<**» glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve Uilce štev. 2 priporoča promese na 3% zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5-— n ii * % ogr. hipoteftne srečke .... po K 4 — n n ogr. premijske sreag«l Htnnvt(<), III LI vtngiin IT, IV Wltda«r Hinplitrti« 13, T. SiblnbrismrilctM. 91 t, TI Čampea4oil«rrtr. Tli MarlnfellcrilratM T«, VIII L«ritmilcU«riiriit> 1», IX. AlirriUant 11, X. r««8til*uilra>M It, X*tll. ja!n!4na delniška druiba 48 160 173 »»' IRCUR" " I Wollt«5il« tO, -S 90.000 0 O. Imr »ftkua K 9 500.000 NaJk»l«ntnojii msr nakup in prodaja VMh Trst rut, državnih papirjev, akcl), prioritet, saatavnic, trafik, daviš, valut in denarja sr Kamenjava in eskoinptirai^je '.sirabanlh sa »Uvele ti obllftad), ar«.*k la kuponov