Učenci z učiteljem na prvem pomladnem sprehodu Nekega dne koncem meseca marca je solnce posebao gorko in prijazno sijalo na zemljo, ui njegovi topli žarki so povsod izbujali novo žirljenje. Ugoden veterc je osusil pota, a po skritih jainah iii dolinah se je tajal 5e ležeSi sneg. Solnčna gorkota je razkadila mokrotne megle, ki so se vlaSile dolgočasno po doljnah od gozda do gozda. Ta prelcp liožji dan je Taljil Tsacega v oživlja-joCo se naravo, da bi ztraaj na prostem užival Sisti pomlddni zrak. Nij fiuda, da se je tudi šolska mladina dancs med potjo nekoliko uiudila. Občudorala jc Eeštsto množico bilek in traT, brstov in cvetor, ki so polagoma rili a vnorič probujene zemljp. TiU mir je kraljeval t zraku in prisrino se je vese-lila cretoiSe pomladi. Tndi gospod učitelj je danes bral na licih šolskih otrok neko vročo notianjo željo. Kad je imel pridtte nierute, a mladina je tndi njega ljubila. Vdana mu je bila kakor dobri otroci svojim starEem. 88 Ko je minal predp61danski nauk, reče nSitelj po dokončanej molitTi: ,otroci! želim, da se popdludne točno ob jednej nri zberete ?si tnkaj! — In res! nij še bila v farnej cerkri ura odbila jeduo, da je bilo užš vse skupaj. Nobeden nij izostal. Cčitelj atopi t šolo ia reče nčencem: rdolgo je pokri-vala bela sacžena odeja naše vrte, travnike, ledine, pašaike in polja. Huda zima nas je (Iržala v biši pri toplej peči, od kodar smo žalostno gledali ven T pnsto jednolično naravo. A praznorali mjamc. Pridno smo se učili in si nabirali potrebnili vednosti, ki nam bodo gotovo jedenkrat v veliko korist Lehko rečem, da sem z vašo pridnostjo zadovoljen; zatoraj se pa hočemo danes Dekoliko odpočiti, a to ne v šoli, nego zimaj pod milim nebom na prostem, čistem zraku. Veseliti se hočeino dobrod^juih žarkov zlatorumenega solaca, ki bndi vesvoljno nararo iz dolzega zimskega spanja. Gledat in ob-čudovat gremo lepe stvari božje, ki se rayno zdaj vzbujajo t veselo pomladno Svljenje." Neizmerno je bilo Tesdje zbrattih otrok, ko so slišali, da je učitelj po-peljc y^n pod mi]o nebo uživat lcpega 5asa. Da, nfitelj sam je bil ganen. Srečen je bil, vidčč tudi šolsko mladino sre*?no. Skrivaj si je obriaal mokro ok6, a potlej otide z otroci na prvi pomlždni pprehod. Vesela, mlada družbica še nij bila pet korakov od šole, da jednoglasno in krepko zapoje pesnieo ,,TeseIi otrok" in potlej že nveselo pevko". Med petjem jih je pot poljala okoli prijaznega gri(;a, na katerem je bilo razgrneno pr?o pomladno zelenje. — Ko potujoiii pevci utihnejo, zaiiuje se aa deSkej gtrani prijetna godba kakor na trobice. Vse se je suiijalo ter hitelo trgat nunenega eyetja. Vsak bi bil rad trobar. A smch postane še veiVji, ko na starej hraški sedeči šfiukovec krepko zakrozi svoj nfiiiik, eink, čindarara, čin na grifin!" PrisrSno je to razveselilo vso mladiao, a Sa posebno dečke. Zdaj pristopi tižitelj in reče mladim piskaf em: nto jo dobro znamsnje, da radežo-prsni ščinkovec uU tako krepko poje; zdaj se nam nij treba več bati niti mraza niti zime. CVetlica, katera vam in drugiiu ot.rokoui toliko veselja lioht, prva je oznanovalka vesele pomladL Dobri ože v nebesih jo pusti uajprvo CTeteti. Njpgova vsemogoča roka jo je tako ustvarila, da mladi in stari z njo lehko pomtad oznanujejo. Ta cvetlica se iinennje trobentica, jaglec ali ovSica (Primula elatior, HimmelsschWssel). Oglejmo si to prijetno CTetlico natanfneje! Koreiiino ima valjasto in vlaknato. Narezaoi listki se pri tleh razproatirajo. Eiimen in Jijast cvetni Tenee stoji v dolgib ^a^icah na visocih sfceblih. V dolgej venfevej ceyi je 5 rumenih na njo priraslik prašnikov, a na dnu skoraj vedno zelene i5aše je piistič z okroglo pl6daico iu dolgim viatom. Dobre dišeče cretje se rabi za (Saj. — Pokaži mi ti, Milan, cvetni venec na tej cvetlici! A zdaj mi pokaži prašnike in pestie. Pokaži mi zeleno čaSo, steblo, narezane listke, korenino. Dobro si pokazal vse." ,,Otroci! zdaj poglejte na drugo stran ceste, tukaj sem na traraik, ki je uekoliko mo^Tiren. Ali vidite 6no lepo belo cvetje?" ^Okrasno!" vzkliknejo otroci ter sene morejo zadosti načaditilepemu cvetju. nTudi o tej cvetlioi vam nekoliko povem," reče učitelj. nImenuje se podlžsna veterniea (Anemčne nemorfisa, Busch-Windrflschen). Rastlina ima okroglo, precej debelo korenino. Steblo nosi globoko narezane, prstom podobne listke, nad katerimi se driga satac po jeden bel cvet. Ta cvetlica je strnpena. — le poglejte, ondn n» mokrem kraji vidite drngo cvetlico. Sestre in bratje so radi skupaj. Taka je tudi pri cvetlicah. Una rastlina je sestriea teh belih cvetlie. Praviino jej bradovičnik (Kannnculus ficaria, feigen-irnrzeliger H&hnenfnss). Ta CTetlica ima gomoljasto korenino in na tleh ležeče sttblo. Ijsti so okroglo-srčasti. Trh nosi lepo sTitlo-rumeno cvetico, ki pa hitro odcveti. Vsa rastlina je stmpena." Cvetkov Jožek je utrgal t Todi evetočo rastlino ter je vpraS&l učitolja:" Je-ii tudi ta rastiina strupena?" ,Strupena je, a to samo toliko časa, dokler je zelena," odgovori nčitelj. ^lmenuje se kaluioiea (Chalta palustris, Sumpf-Dotterblume). Ta rastlina raaste do 3 decimetre risoko. SrCasto-okrogU liati so drobao narezani in imajo polno soCnatega, tolstega zelenila v sebi. Cretni veneo ima, kakor ridite, zlato-mmen. Kalužnice posebno rade rast6 po vlažnib livadali in ob potokili. Ker ima preoster sok v sebi, zat6 je živina neče jesti.u rPoglejte zdaj tiikaj v vodi to-le zelenjavo, ki se po do^em plazi po potoku! To je vodna kreSa (Nastfirtium officiuale, Brunaeukresse). Ljudjč jo zdaj zavživajo za solato. Grenka je. — Idimo zdaj ntkoliko dalje, tja k 6aemu peSerjn, ker ridim, da vas veseli rastline poznati. A med potjo si zapojmo veselo pesnico nveselje t naravi!" Krepko je odinevalo po dobravi, ko so otroci to priljubljeno pesnico zapeli. Bo pueevja dospevži, začeli so otroci veselo upiti: njejmina, lepega, belega grma! Tak je, kakor bi bil s6 snegom pokrit." nTo je firni trn (Prumis spinoaa, Sciwarz(lora)" reče učitelj. nTa gnn raste povsod po mejali in kraj potov. Iz c?ctja ktihajo čaj, iz lesa delajo rogljate paliee in drage stmgarske rzdclke. Sad, ki ga nosi, tižiten je samo takrat, kadar ga je slana dobro opekla. — A zdaj poglejte tukaj na skali to lepo rastlino s trokrpastimi listki. To je modro-cvetoei jeternik (Anemčne hepatica, blaues Leborl)liimchen). To rastlino najdete povsod po senčuatih gozdih in pod grmoTJem. Cvete navadno uM poprej, nego za&e listje po-ganjatL V sebi ima ta rastliiia neko zdravilno moč." ^Zvončki! zrončki!" zavpijejo dekleta in je hit^ trgat. USitelj se pripogne, izpali jedno cvetlieo s koreniao TTed in r«Se: nprw imate, to so zvončki (Galdnthus nivalis, Sohneeglockchcn). Le poglejte, ta priljubljeua prva pomladanska cvetlica ima jajčasto belo čebulo in je v roda z belo n a r c i s o, ki tudi ravno zdaj po vaših vrtih cvete — A idimo zdaj zopet dalje, tjd v log. če hidi še nij zelen, veadar vem, da najdemo tudi tam nekoliko CTBtlic. V tcm se oglasi Barbka, ki je bila se soaedovo Beziko malo zaostala: noh, kako Iep6 diSi!" Ali jo vidite, lepo dnhteiio rijolieo? Jo užč imam!" — ^^Vijolice! vijolice!" vpijejo otrooi iz vsega grta ter hoče vsak imeti šopok teh prelepih CTetlic. A malo je bilo ie razcTetenih. Dragec utrga jedno vijo-lico, poduia jo ter hitro podi tovariS« Jarnejčku, rekoC: nna jo, jaz imam menda nahod, ker mi vijoliea niS ne dffi". — nTudi moj nos jc nekaj bolan, ker tudi meni ne diSi", re{e Jarnejček in jo poda Jakcu. Ta reffp ravno tako, iu uboga vijolica je šla z roke t roko in od nosa k nosn, ter je nihče nij hvalil. Učitelj na strani stoj^č, nij se mogel smeha nbraniti. Vze! je otrokom vijolieo in je rekel: nnij Tse zlato, kar se sveti! Tijolica, ki jo je bila sose- 60 dova Barblni v settfnatej jarni utrgala, bila je prava rijolica (Viola odo-rata, wohlriechendra Veilchen). a la jp gozdna vijoliea in ne iliSi. Prava vijo-lica ima okroglo-srčaste in narezane listp. a goziina ima bolj podolgaste. Za-T&di prijetaega dafaa sade pvave \ijolice Uuti po vrtih. — A poglejte zdaj to cvetlico tuiaj pod leskoviin grmom! To je plučniea (Pulmoniiria Gfficinalis, gem. Luagenkraut). Raste najrajša po gozdih iii ob potokib, ter je jedna prrih poraladanskih crftlie. Cvet ima lijast, ki je pri razcvžtanji lepo rudeč, a pozneje svctlo-viSnjav. Liste ima temno-zelene, mehke, TcSkrat lielo-lisaste. Vsa rastlina ima v «obi zdraviino moč. — A vse drugafe je s to rastlino, ki jo Tidite tukaj. Ta se zovo