Gnspodaratvo.lianmica pri Mariboru. Na Bek) ned«Uo >• ra~ ai sv. maši ob priliki občnega zbora naSe Kmotske hranilnice in posojilaice bo govoril o gospodarskih vprašanjia g. nadrevizor Pušenjak. Pridite v obilneni številu! Sv. Jurij na Pesnici. Na občnem zboru Kmet. podružnice pri Sv. Jurju na Pesnici je g. strokovni iičitelj Priol iz Maribora v sila zaaimivem govoru predaval o sadjarstvu. Naši poslanci za čebelorejo. Pred 14 daevi jo poslanec Brodar interveniral pri poljedelskem in Ii nančnem ministru radi izvoza čebel. Ministrstyo je dovolilo izvoz v Srbijo ter je v gvrho nakupa dovolilo liaančno miaistrstvo 150.000 dinarjev. V aekaj dneli odide iz Srbije posebna komisija, da izvrši nakup 68beJ v Sloveniji. Kniet ia draginja. Pod tem naslovom smo 2e v naši številkii z dne 11. lebruarja t. 1. opozorili meroclajne kroge, da aaj ukrenejo vse potrebao _a zopetni prosti izvoz jajo iz Slovenije, ker je pri nas velika nadprodukcija jajc, po katerih aibče ne poprašuje. .Vsled zabraajeaega izvoza sedaaja cena jajo nikakor ne odgovarja ceaam drugih gospodarskili po trebščia. Cena vžigalic je zdaj že 70 v do 1 K za škatljico, tedaj bi morala kmetica dati za škatijico vžigalic, ki so poprej stale 2 vinarja, eno jajce. Kilo sladkorja, ki smo ga poprej kapovali po 70 vin. kilogram, stane sedaj nad 42 kron, tedaj bi sedaj kmetioa morala dati do 50 jajc za en kilogram sladkorja. To ni praviCno razmerje in to ne more ia ne sme tako ostati. Ce se ne dovoli izvoz jajc, bo to ogromna škoda na narodnem premoženju. Merodajne kroge pa opozarjamo in prosimo, da dajo izvoznice le legitimnim slovenskim trgovcem, ne pa hrvatskim čifutom, ki pokupijo manjvredno jajca v Slavoniji in v Sremu, katere potem na našo škodo za aašo, lepo blago pošiljajo v inozemstvo. Vlada hoče dovoliti izvoz za celo državo samo 150 vagonov jajc; ta maožina pa je pri naši veliki nadprodakciji veliko preinajhaa iu bi se morala zdatno -zvišati. Nalnip plemeasJdli bikov. Kmetijsko poverjeništvo v Ljubljani namerava še to pomlad kupiti od domačih živinorejcev nekaj mladih bičkov, ki se bodo na paši vzredili in pozaeje kot za rabo primerni plemenjaki odclajali za pleme. V poštev pridejo bički od (i do 16 mesecev, ki izvirajo od lobrih mlečnih krav in pripadajo kaki v Sloveniji priznani pasmi * Živinorejci, ki imajo take živali za oddajo, naj tiste takoj ponudijo našeinu poverjeništvu za kme tijstvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica, ki se n. pr. glaai: N. N., posestnik v J. hišna štev. ... občina.... imam ... mescev starega bička pasme na prodaj. Popravek. Skočnina za vse državne žrebce je enostavno zvišana na 50 K ae z 1. marcem, ampak začenši z 25. marcem t. 1. — Poveljstvo državne žrebčarne. Uobra vinska leiina? Od Sv. Trojice y Halozab se nam poroča, da so videli že dne 29. marca v občini Gorca na rani trti, obrajeni proti solncu, prvi,- lepo razviti grozd. Ce ne bo kake vremenske nezgode, se obeta letos našim vinogradnikora dobra vinska letma. Lesna industrija v Sloveaiji. Les iz slovenskih rajev je aa glasu ia so ga maogo. izvažali že za bivšo Avstrijo. Iz sloveaskih krajev so pred vojsko izvozili lesa za kakih 80 milijoaov letno, poaajveč v Italijo (zlasti iz Koroške), pa tudi aa Grško ia na Izliod. Po sedanjih cenali bi se lahko iz Slovenije izvozilo lesa za krog eno milijardo letno. Doslej so se izvozniki zadovoljevali z izvozom surovine ali samo poobdelanega rezaaega lesa. SCasoma bodo niorale gotovo nastati posebne tvornice za izdelovanje pohištva, parketa, vrat, oken itd., da se ne bodo več tajci bogatili z izdelovanjem aaših surovin. A lesotržtvo in lesna industrija bo našemu narodnemu gospodarshna v korist le na podlagi zadružništva. Lesne zadruge! Za zadružno misel treba pridobiti naše posestnike gozdov, zlasti na Poborju. Kmetje na Sloveaskem Koroškem že živahno razmotrivajo misel, da bi si ustanovili lesno radrugo. Cemu bi čisti dobiček pograbile razne kapitalistiCne družbe za lesno trgovino, kaltot ,,Urava" m druge Y Vzamimo si za vzglea nercegov ske sadivce tobaka. Do lani so kmetje samo sadili tobak in se mučili, dobiček so pobrali drugi. Laasko leto je Kmetska zveza orgaaizirala sadivce tobaka y posebai zadrugi in koncem lanskega leta je sadivcem tobaka (duhanarjem) ostalo 15 milijonov čistega dobička, ki so ga lahko porabili za druge kmetijske potrebe. Lesno zadrugo z omejeno zavezo bo osnovala okrajna Kmetska zveza za velikološki okraj v Dobrepoljah na Kranjskem. Lesna trgovina je ondi zelo razvita. Izvolil se je že pripravljalni odbor. Kako lahko bi si kmetje in posestniki gozdatnega Pohorja osno vali lesao zadrugo! Naj vzamejo to stvar v roke krajevni odbori Kmetske zvpzo v pohorskili župnijah, n. pr. v Ribaici, pri Sv. Lovrencu ali pri'Sv. Antonu! Tudi Korošci v možiški dolini si v kratkem ustanovijo lesno zadrugo! HmelJ. Na hmeljskem trgu v Žatcu padajo cone za hmelj stalno. Se mesoa februarja so plačevali za 50 kg tujega hmelja po 700r K. a sedaj se gibljejo cene med 5600 in 5800 K za 50 kg. Eako sl napravlš dober kolomaz? Dober in cenen kolomaz si napraviš, če vzameš kako sy>ridena svinjsko mast ali loj, razgrejcš ter na štiri dele te tekofiine prideneš en del grafitove moke, katera je po^