287
Novice
—   Morilka svojih otrok. V Lomelinu so zaprli neko Marjeto Mor, ki je bila vdova. Na njenem vrtu so našli zakopana trupla štirih otrok, katere je umorila nečloveška mati, da zakrije svojo sramoto.
—   Požar v Bukovini. Dne 22. t. m. je v Viženki pogorela vsa vas. Veter je ogenj zanesel v bližnjo Visnico, kjer je pogorelo tudi pet hiš.
—   Požigalec. V Budimpešti je pred nekaterimi meseci bila zgorela velika zaloga lesa. Škode je bilo jeden milijon goldinarjev. Razna znamenja so pokazala, da je zažgal lastnik sam L. Goldberg, da se izogne konkurzu. Te dni so ga zaprli.
—    Do smrti sta jo mučila. Y Sanderslebnu na Nemškem zaprli so nadgozdarja Gferlocha in njegovo ženo, ker sta služkinjo tako mučila, da je umrla
—   Pred tretjim oklicem. Na Dunaji živela sta že več let na veri Josip Knarel in Henrika Winkler. Ker je ona nekaj podedoval'\ sta se mishla vzeti. Dvakrat sta že bila oklicana. V tem pa ona izve, da on zahaja k neki šivilji v Wahringu. Napotila se je v stanovanje dotične šivilje in ga res našla skritega pod nekim posteljnjakom. Njemu ni druzega kazalo kakor pobegniti pred razkačeno nevesto. Hodil je sedaj od gostilne do gostilne splakujoč jezo jako nepopolno oblečen. Suknja telovnik in klobuk so bili ostali v osodepolni spalnici. Po noči pride precej pijan domu in se vleže, ona pa vzame neko desko, v kateri so bili nabiti žeblji in začne neusmiljeno obdelavati njegovo zadnjo oplat. To je pa seveda njega ujezilo in planil je po konci in ona je morala bežati iz hiše. On je je pa v jezi začel metati skozi okno njeno obleko; srajce, jopice, klobuki in itd. razne barve leteli so skozi okno. Seveda se je pred hišo zbralo veliko Ijudij, ki so vsi seveda se jako smejali. Naposled je prišla policija in ženina in nevesto odpeljala za nekaj časa v zapor. Postala je pa vsled tega jako dvoumljiva, da bi se vzela.
—   Požar v Hamburgu. V Hamburgu v Nemčiji sta pogorela pri morji dva velika magacina. Škode je poldrugi milijon mark, ki zadene 20 zavarovalnih družeb.
—   Potres. Dne 18. t. m. je bil v Carigradu zopet močen potres, ki pa ni napravil večje škode.
—    Pregnanje v Sibirijo. Po zasebnih poročilih iz Varšave, so ondu 160 oseb pregnali za več let v Sibirijo, ker so demonstrovale ob lOOletnici varšavske vstaje. 80 oseb so pa oprostili
—   Požar v mornarskem arzenalu. V Toulonu na Francoskem je bil v pomorskem arzenalu nastal ogenj, ki je napravil nad 10 000 frankov škode.
—   Grozna nevihta bila je na Hessenskem. Strela je pobila več Ijudij in zažgala več hiš.
—   Štiri ure pokopan. Na Dunaji so popravljali neki vodnjak. Pri tem je pa opeka, ki je bila zraven vodnjaka se udrla v vodnjak, v katerem je bil zidar Zach. Splošno se je mislilo, da ga je ubilo Ognjegasci so prišli in so previdno začeli pobirati opeko iz vodnjaka in čez 4 ure so Zacha rešili popolnoma nepoškodovanega Bil je ravno takrat pod lestvico, ko se je udrla opeka Zatorej ni poškodovan. Bil -je pa seveda jako slab in ves rudeč od opeke.
—   Poskusen umor. Na ladiji avstrijskega Llojda „Elektra" se je prigodil nedavno jako žalosten dogodek. La-dija je peljala iz Pireja v Patros, ko se spre Grrk Ambotelo z nekim sopotovalcem turškim podčastnikom in ga hudo ranil z nožem. Neki pomorščak ga je hotel prijeti, ali ga je sunil z nožem, potem pa skočil v morje, če tudi so ga iskali, vendar ga niso mogli dobiti. Najbrž je utonil. Ranjenca sta precej nevarno poškodovana, ali vendar se misli, da nobeden ne umrje.
—   Prirodoznanec — znorel. V Budimpešti je zblaz-nil kustos etnografičnega oddelka muzeja Xantus, ki je bil znan prirodoznanec.
-- Umor iz ljubosumnosti. V Sivandu zadušil je konjski hlapec baroninje Ranadj svojo lepo devetnajstletno ženo, ker mu ni hotela dati večerje, katero je napravila svojem Ijubčku, ko je on (mož) nepričakovano prišel domu.
—   Pogorelo je rusko mesto Plumjan. Zgorelo je 370 hiš in 2000 Ijudij je brez strehe.
—   Razpok na levovski razstavi. Iz neprevidnosti je neki Berlinec, nekaj popravljajoč pri lOtografiČnem avtomatu, prouzročil razpok. On je hudo poškodovan. Zgubil je oba očesa in desno roko in možgani so se mu pretresli. Težko da bi ostal. Pok je bil tako močen,  da se je slišal po vsem mestu.
—   Sleparski zasebni uradnik. Na Dunaji je zasebni uradnik Makso Herlinger se seznanil z neko kuharico Hermino Grirll in jej obetal, da jo vzame. Ker • sam ni imel nobenih dohodkov, je ona delj Časa morala popolnoma zanj skrbeti. Kupila mu je zlato uro, obleke, perila in najela je sobo, kjer sta se oba nastanila Napravila je potrebno hišno opravo. V tem je pa ona izvedela, da ima znanje z nekim dragim dekletom. Vsled tega se je ž njim sprla in sta se ločila, čez nekaj časa se je povrnil in jo pregovarjal da naj se ž n;im pelje v Freiwaldau, kjer je dobil službo, in je rekel, da jo ondi vzame. On ie dal naložiti na voz hišno opravo, da jo pošlje v Freiwaldau, v resnici je pa dal odpeljati jo k svoji ljubici. Poslednji je seveda rekel, da je njegova. Hermino Girll je pregovoril, da mu je dala 60 gld., da plača stroške za prevažanje in pa za novo stanovanje Sel je ž njo v Freiwaldau, kjer je njo pustil v hotelu, češ, da ima še nekaj vrediti. Povrnil se ni več, temveč se je odpeljal z denarjem na Dunaj k svoji novi znanki. V nekem pismu, ki ga je pustil, je naznanil Hermini Grirll, da je nikdar ne vzame in da se je odpeljal v Berolin Hermina je stvar naznanila okrajnemu sodišču v Freiwaldau-u in policija je našla potem njega na Dunaji v stanovanju nove ljubice, ter ga odpeljala v zapor.
—• Slon ga je umoril. V Vieenci Da Laškem je velik slon, katerega je kazal neki Nemec občinstvu, jel besneti in svojega gospodarja kar z nogami stri. Slona so potem zastrupili s strihninom.
—   Samomor sleparja. V Culmu v Prusiji se je po-sojilnieni blagajnik Lauterborn zastrupil z m©dro kislino. Ko so blagajnico pogledali, so se prepričali, da manjka 141.000 mark. Podobni slučaji so postali zadnji čas v Prusiji jako pogosti  v manjših in srednjih mestih.
—   Roparji v Rumuniji postajajo od dne do dne pre-drznejši. Te dni so v občini Paltimenti napali bogatega posestnika, ranili več oseb in odnesli v gozd, kar je bilo kaj vrednega, ne da bi bila policija katerega prijela.
—    Ukraden dinamit. Blizu Holina je v nekem kamnolomu ukradel paznik Vaclav Eudež 30 kilogramov di-namita in ga prodal delavcem v hosonskih kamnolomih. Začela se je preiskava. Dognalo se je dosedaj, da se dinamit ni mislil rabiti za anarhistične namene, temveč so hoteli ž njim le kamenje streljati. Ukradenega dinamita, katerega gotovo niso vsega porabili, niso mogli najti.
—   Samomor. Na Dunaju je upokojeni dvorni svetnik finančnega ministerstva Bayer skočil z okna svojega stanovanja in se ubil. Zmešalo se mu je menda v glavi.
—   Kolera v Galiciji pojemlje. V Krakovem od dne 13. t. m. ni nikdo več za kolero zbolel. Bolniki v kolerni bolnišnici so ozdraveli.
—    Nevihta v Gradci. Predzadnjo sredo je bil v Gradci velik vihar, ki je trajal pet minut in napravil mnogo škode Več oken je pobilo in raztrgalo več streh. Table je pometalo z nad prodajalnic, drevesa podiralo. Več Ijudij je bilo poškodovanih. Dve artilerijski baraki je preobrnilo na Lazaretskem polju.
—  Kasacijsko sodišče v Rimu je zavrnilo pritožbo v osemnajstletno ječo obsojenega Giuffrida de Felice, kateri je bil vodja vstaji na Siciliji.
—   Samomor. V Montseelju se je ustrelil mlad mož, o katerem se je mislilo, da je akademični slikar Maks Hubinek iz Diisseldorfa. V gostilni, v kateri je stanoval je zapustil 60 gld dolga. Po smrti se je pokazalo, da je Vaclav Cudlic iz Slan na Češkem, in da je bil praktikant pri knjigovodstvu, ne pa akademični slikar. Na vprašanje so izvedeli iz Diisseldorfa, da ondu ni nobenega akademičnega slikarja z imenom Maks Hubinek.
—   Sin grofa Hartenaua. Po nekaterih listih se je bila raznesla novica, da je sin grofa Hartenau-a gluhonem. Ta novica pa ni resnična. DtČek že govori nemški in francoski.
—   Nečloveški oče. V Kasslu na Nemškem odsekal je neki oče otroku obe roki, ker mu je razrezal bankovec za 100 mark.  Mater je vsled tega samega strahu zadel mrtvoud.
~ Samomor v Parizu. V Parizu ustrelil se je 26-letni baron Kari Sallaye, ki je baje sin nekega avstrijskega višjega častnika Z 20 letom je bil vstopil v francosko tujo legijo, ali te dni je poslovil se od vojakov, zapravil vse podedovano premoženje s stavami pri dirkah.
—   10.000 gld. je zapustila neka stara gospa v Sege-dinu na Ogerskem za narodne srbske namene. Njena jedina hči, mati štirim otrokom, pa ugovarja tej oporoki.
v
—  Svečenik in učitelj. V Sent Miklošu na Ogerskem je učitelj Borjanovič pied oltarjem pobil na tla pravoslavnega duhovnika Jurija Čirica. Ljudstvo je hotelo učitelja na mestu pobiti. Le s težavo ga je obvarovala žandarmerija in odpeljala v zapor.
—   Kolera v Peterburgu. Dne 12. t. m. je v Pe-terburgu 143 Ijudij zbolelo za kolero, 47 pa umrlo. V ko-lernih bolnicah jih je bilo 47.
—   Krvav boj je bil mej kmeti in delavci v Balki na ogerskogališki meji. Kmetje niso pustili, da bi delavci delali zagrado pri tamošojem potoku. Napali so delavce in jih pet ranili s streljanjem.
—   Strela. Dne 6. t. m. je v Lovrpču v Dalmaciji bila grozna nevihta Na polji je strela ubila Iv. Čorica in Fr. Ulujica.
—   Desetletni samomorilec. V Pragi se je obesit desetletni fijakarski sin France Bohuslav, ker ga je oče kaznoval zaradi slabega šolskega spričevala.
—   Vrtinec. V več krajih na Bavarskem je grozen vihar napravil mnogo škode. Nad 200 hiš je podrl.
—  Slepar. Na Dunaji obsodili so v šestletno jeČo nekega Petra Unterwegerja, ki je po Časopisih razglašal, da je zavarovalni nadzornik in bi se rad oženil. Dekleta, ki so se oglasile, je potem osleparil za večje ali manje zneske, kakor je mogel Dalje časa je ?amo od tega živel. Naposled ga je pet deklic naznanilo sodišču, ker jih je vkupe osleparil za. 3225 gld.  50 kr.
288