RAST - L. V, ŠT. 1^2 (23-24) MAJ 1994 REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA VSEBINA str. RAST št. 1-2(23-24) UVODNIK I LITERATURA Poezija (Ne)usodna zapoznelost 3 Jože ŠKUFCA ploof ^5* Veter Deklica Privesek tvojega izročila Vmes Ciklame in breze Čez rubikon Izguba? Obraz Beseda Pesmica Ne dava se Življenje ni poezija Spod pajčevine Rekviem za Ečiko in zlato mamo (12.) Potepanje s Polono (3.) Baladina 7 Antonija BAKSA-SRNEL 8 Franci JEVŠEVAR Proza Prevodi II KULTURA Gledani ta čudoviti svet 9 Smiljan TROBIŠ Prelepi večer Čez ocean Balada 10 Jože SEVLJAK Si sam Skica Sam Jelenov studenec 11 Peter VOVK Rožni studenec Jutro 12 Marija PILKO Dlan Čas beži 12 Heda KASTELIC Nastop 13 Lidija GAČNIK-GOMBAČ Med mrtveci 14 Prešernova 31 15 Bariča SMOLE V tej trgovini prodajamo samo umetnikom 17 Janez KOLENC Hvalnica kosovi pesmi 24 Miroslav HORNfČEK Hvalnica miru 25 29 (prevod: Mirjam PODSEDENŠEK Srečavanje s tržaškim slovenskim pisateljem Borisom Pohorjem 31 Silvo FATUR Pleteršnikov slovar 45 France NOVAK Nagrobnik Janeza Pavlišiča na semiškem pokopališču 54 Judita PODGORNIK [[) NAŠ POGOVOR IV DRUŽBENA VPRAŠANJA V RASTOČA KNJIGA V! ODMEV! !N ODZ!V! V!! KRON!KA Življenje je večno iskanje poti (Pogovor s Trdinovo nagrajenko Marijo Gabrijetčič Prvi maji na Stovenskem Marginaine skupine Androcentrična ati androgina kuttura in ženski praznik Ne tov na gtave, marveč sodetovanje pri vzgajanju Dotenjska in Beta krajina naprej Novo mesto — mestna občina Vinogradništvo-nepogreštjiv det gospodarstva in živtjenja Dotenjske in Bete krajine 40 tet Lada Smrekarja v Kostanjevici na Krki Antični Praetorium Latobicorum Tone Knez, Novo mesto !!! Tone Knez, Novo mesto !!! Utice Novega mesta Kaseta Komornega zbora Trebnje Večno privtačno stikarstvo (razstava akvaretov Jetke Kupec in Jožice Škof) Modrost, ki je sot naroda (Ob izidu Jarčevega zbornika 1993) December 1993 - marec 1994 Sodetavci te števitke 57 59 Jože ZUPAN 73 75 Vinko BLATNIK 85 Sonja LOKAR 89 Maca JOGAN 93 Milan MARKELJ 95 97 Janez GABRtJELČtČ 101 Marjan RAVBAR 108 Jutij NEMANtČ 113 115 IdaTOMŠE 117 Danito BREŠČAK 120 Borut KR!Ž 123 Danito BREŠČAK 124 Zdenko PtCELJ 131 Mirjam ŽGAVEC 132 Joža MIKLIČ 133 ToneGOŠNIK 137 128 Peter ŠTEFANČIČ 156 NASLOVNICA: iz knjige Dotenjska in Beta krajina — nove ideje za novo tisočtetje, Novo mesto 1993 foto: Matjaž Mehte (NE)USODNA ZAPOZNELOST Rast! /eArnor/o /efos /e /t;7o M Aspef Jva/no7 šfevJAo nrt/tno, /)r)prov//t'f!0 zo ttof/s ttt )zt/o/a. /'o st' /e spef zo/otttt/o.- t/tt/g zo prefeA/o /efo st' /7' prov pa A/opovsAo frJaž/va zot/rževo/ a.) tntnns;;) sfrnn; p/oet/tt/A ev/Jena /7) reo/tt/A ttpott/, t/o .se Aa sfon/e nevšetnegn /imrsA.; s/)rasft7a, n/ A/At at/ tt/AaJer. .SAratntto vsttfo ttoAronego Jtnor/o n/ /;;7o zot/astt;o, t/o h/ zo/ttžn/eo revt/e /o/tAa provaeosttt; ojpr/o tnažtntsf; At /lasfapAt' ttoftso fego zvez/;;!. Va//t' /e At/a n.! prttfA, f)t/reš/fve z;! tzAat/ /z t;t7/n/'t' A/non-ene sf/sAe po foAareAae naAene. / e paeosno sv/fott/o, aprfo n;! oAZ/n/te neAofer;/; sponzor/ev, sa vs.;/ zotostta ttt/sfrottt/o fetnoetto fovon/o, ;;g;-Aot;/o /n pros/oet'n/o, /a prvenee /efttšn/ego /eftt/Ao /e Attttetta zoee/ JaAt-voft rev/o/tta pat/aAa. Zo/;vo/o z;! fa gre navatnešA; 7)7;;, oAt;;;; Nava ntesfa, Tlavjra! zt/rov)7 Ar A;! /a še tttAofer;;;;, A/ //m n; vseetta, o/t rev;/;) Aa o/; ne. A o ve;; AoAavast; /e Aost fot/; foArof zot/ržo/o. Vso/ tnnett/e nret/tttšfvo /e f;)Aa. S/eer p;! A/stven/A zosfa/tv a/; /o;/ir.) v; /iaso;nez;))A šfevt/A t/a set/.)/ o; A;7o. Zoeosna z;;.sAr/)//enas! pavzraet/a /e prt/iazna pr/spe/t noerfavon; /irts/itvA;. No/vee zotnnt/e tttto t/a set At/ /trov f.t šfevt/Ao. Aretne še tieparovnon;/) t/o/gov po A//tt/e t/o//e. AZ/nA fen!;; po sn;o /irepr/eof)), t/o Ziatna aZ)//)tZ;e, A; s;;)a /7A zo fa /efa sporot;/; norattnAa;;; to Aro/eett!, fot/; ttrestt/et/t. Zo revt/o <;s!onav;rt' /aat/ott/a, t;;; /e prat/ fet/nt ve/tAat/ošna pret//ogo/ e/aveA, A; se ;!0 foAe sfvor; vso/ ftareftena rozoote, /f! at//))fe/, ne t/o A; At/ pr/prov//en rut/; Ao/ of/p///vego sfttr/f/ zo stoAt/tte/ša Z/nottetta paJ-/ogo Aost;. Zo t/enor so Ar/zn/ eost, vse ttton/ go /e zo sponzorstvo v Att/-fnr/, /e At/o pes/tn/sf/eno ngafav/fev e/aveAo, A; se /e Aor preee/ frttt/t/, t/o At vso/ zo st/a oAogof;/ ž/ra roetttt revt/e. /Vo/Aa// "preprte/pv« /e At/ fref/t sagttvarntA, A; /e /zroz/fa JttAra-Aaftta pr/AJ, t/o tteAo/ tnt/t/anav fa/or/ev zo /eftt/A Zšost; ne /nore pret/-sfov//of) vprošon/o Arez zones//tva prepr;e//7vegn at/gavaro. 7at/o tt/ega-vego opfnn/sftenfgn at/gavaro no fa še n; ;n Ao/ /o/;Aa /e nopovtt/of), t/o go fut/t ne Aa. N/sfe fržno norovno;;;, /e pogost aetfeA A/nonen/A sfraAavn/oAt;v /n p rov gofovo /e v ;!/eni veAAa ftoee/ne resntee. /a A; pontent/o še vee noraen/Aov /n fut/; paveeof)/e t!oraet!tne. /A: p/oe/Zt) e/oveAu, At At fe pas/e oprov//o/. At AoA.šett t!0/ At At/ prt fent ttentt-A? Aosf /e paAro/ntsAo revt/o tn /t /e /irastor zo prtt/ttAtvott/e nav;/; noroentAov A//ttA vse/ t/aArt va//; vent/or/e atne/en. Aestnto /e, Jo naAeno pat/ttAno revt/o v s/avensAett! prasfartt ne ž/vt at/ /ostnego fržett/o tt; t/o/tot/Ao. Nt'fZ/iot//'tfno po /e fttt/t resttteo, Jo se Aa freAo Aor se Jo Atfro at//t;t;r;.' ee fo prastar revt/o že/; n? pafreAn/e, se At! freAo zott/a fttt/t v tttoferto/ftetn pag/et/tt ttt/gavartta zovzeft. OJ JoArtA nt tno/a tttott/ t/aArtA /ireJ/agav revt/o ne Aa tttag/o žtveft tn tte rosft. Zora /e t!0 potez; svef revt/e. Arttttertto t'At/io v tt/ett! tto/ se v tto/Aro/-šetn ntažnettt eosn zoene fvttrna ttt stsfentoftent) ttAvor/of; z eAstsfen-enttnt vprošon/t /7nsft. //ret/tnšfva ne more prevzet/ ojgovornosft zo aAsfa/ revt/e. Zofa prt-eoAtt/e, t/o se noAozone stvor/ Arez ttsaJtte zotnttJe pretnoAne/a v svef revt/e /n v n/ent fttt/t t/areee/a ttt ttrt t/t/a. /e še AoA.št!o t/rttgoeno tnažttasf 3 s paz/f/vtt/t!! tzfJatt)? V rem /eru raz/Zčne t/h/er/z/ee zz.zšz/z /ez/Aos/oveev A) Azz/7ževzz/h zzsrvztr-/a/cev opom/n/a/o, da rud/ Rasr ne more m/mo /men, pozzzezzzhzzz/) za razvo/ s/ovensAega An/7žnega /ezzAa, /trerarnega tzsrvar/.zn/a /n zzrr/ev.zzz/e s/ovezzsAe narodne za veso. Tred /00 /ed /e zzš/a prva Azz/zga 5/ovensAo-nemšAega s/ovar/a. Sesr.z-vz/ ga /e proh MaAs /'/ereršzzzA, po rot/n T/šeča/z, čzgar 70 /er/nea szzzrZz /e h//a dosfopto o/)e/cžena /am v Tzšeeah. OArohra /eros se hodo v Posavju z Ara A na rr/dnevn/ srroAovn/ posver s/overzsA/ s/a v/sr/ /n reda/ ho še zzzarszA.z/ pog/oh//eno povedano o pomem/ /zz tzdznevtz ozzzezz/ezzega s/ovar/a m n/ego vem a vror/u. Rev//a se ho spomm/a rzzdz z/)amemrega s/ovensAega /ez/Aos/ovea .Sra-zzzs/a va /sArahea, Aranč/šAana, A/ se /e rot/d /sred / f0 /er/ v h/rovae/ pr/ R/hn/ez. Ne A a/ časa /e poueeva/ na novomešA/ g/zzznaz//7. /'osehzzo do/-žnosr pa čur/zno do /oszp.z /tzrč/ča, rod// se /e na A7u//av/ pred / f0 /er/, sa/ /c h// ne samo od/zčen pr/povedn/A /n avror prvega shzvezzsAeg;/ romana, ampaA rzzdz naš prv/ poA//en/ časn/Aar, pr/zadevert t7redr)/A /n za/ožn/A /n zz/emen hzzd/re// zzarodne zavesr/. /srega /era Aor Jtzrč/č se /e rod<č//f/7, rea)sociatizma« tahko izražati svoje resnične interese, ni treba izgubtjati besed. Vemo. Na začetku tega stotetja je eden izmed matoštevitnih detavskih vodi-tetjev občutja stovenskih detavcev izpovedat takotc: "Pribtižujc se prvi majnik —detavski praztiik po vt)tji detavcev. Zavedni protetariat cetega sveta sc pripravtja na njegovo dostojno praznovanje in tudi mi se mu hočemo priktjučiti, da pokažemo jedinstvo z modernimi sužnji vseh krajev zemetjskega ptaneta. Zakaj praznujemo? Da zahtevamo pohtične pravice, osemurni detavnik, varstvo detavcev. Za vse to bi demonstrirati tahko tudi v drugačnem času, npr. ob nedetjah kadar imamo čas in nam podjetniki ne branijo praznovanja. Toda pomen detavskega dne tiči mnogo gtoblje in prvi maj dokazuje prosto votjo detovnega tjudstva, kajti po svoji svobodni votji so si detavci ustvariti ta praznik. Niti država niti cerkev ga ne pozna, detodajatci ga niso dovotiti, detavci sami so ga dotočiti. Oni hočejo in zato ga praznujemo. Pomen prvega maj-nika je v prvi vrsti revotucionaren. Njegovo praznovanje pomeni upor kapitatistični tiraniji. S tem, da praznujemo prvi maj, povemo vsemu svetu, da smo revotucionarji.« Danes so, jasno, časi drugačni. Kapitatistična "tiranija« ni več bav-bav. Tudi uporniško vzktikanje, «da smo revotucionarji«, bi te redke razgreto. Četo več: dežete zahodne demokracije smo si Stovenci začeti predstavljati kot radodarne dobrotnice, dobre vite, ki revnim privoščijo samo dobro, nobenih križev in težav. Nekaj podobnega da so, kot ranjki Dedek Mraz ati novorojeni Božiček. Le zakaj potemtakem še kar naprej ti prvi maji!? Sicer pa tudi povojna "botjševiška« obtast ni prav vedeta, kako in kaj bi s praznikom deta, ko pa smo doživeti in (po)žeti totiko detovnih zmag. tn tako prvi maji zadnjega pot stotetja niso biti drugega kot eno samo zgodnje prebujanje ob zvokih detavskih godb, eno samo strumno korakanje mimo tribun, ozatjšanih z vedno enimi in istimi funkcionarji. Zadnja preddemokratična teta pa te kresovanja na Rožniku... Resnični prvi maji - takšni, ob katerih so detavci žugati svojim deto-dajatcem, kapitatistom iz mesa in krvi — so se na Stovenskem dogajati Lakota Botezenvprotetarskidru7.ini Maksim Sedej: iz eik!a t^redmestje, tinorezi, !9H DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast t -2/1994 te v prvi potovici tega stotetja. To pa pomeni, da je v drugi š)o za - ponaredke« njihove prave vsebine. Da je to res, se ho do konea razkrito na koncu tega pisanja, ki se ga, bognedaj, ne lotevam, da hi himnično povehčeval -peinštiridesetletno hotjševiško diktaturo«, kot hi tahko kdo na hitro sktepat po nastovu tega prispevka. Gre za drugo — za opis, kako so naši predniki že enkrat v tem stotetju doživljati zgodnji kapita-tizem, v katerega pravkar bredemo s potno part). Kaj st) o njem mistili, kako praznovati svoj prvi maj — to je gtavni namen, srž tega pisanja. Zgodovina je najboljša učitetjica, pravijo učeni tjudje. Le zakaj jim ne hi verjeti? Poučnega gradiva o praznovanjih prvega maja po svetu in na Stovenskcm pa toliko, da tu tahko predstavim te jubitejna teta prvomajskih praznovanj: prve začetke okrog teta <893, to je pred sto teti, pa v tetu 1913, na vzponu prve svetovne vojne, v letu t923, kmatu po njej — ko so tjudje še upati, da ne hotno tiikoti več doživeti svetovne morije — v tetu [933, ko je Evropi in svetu spet začeta groziti svetovna vojna -tokrat z nastopom maščevatnega in kričavega Hitterja — in še vetičastno praznovanje prvega maja teta [943 v Ljubljani, čeprav uktenjeni z bodečo žico. Za poživitev pripovedi dodajam še opis praznovanja prvega maja teta [9.S3, ki pa je že bilo "hotjševiško« in ga zato, jasno, ne nameravam predstavljati z enako naklonjenostjo kot vsa druga, takšna, ki so potekata v času rojstva in vzpona kapitatizma na našiti tleti, tako težko pričakovanega v današnjih hudih časih. Ghicago [896: spočetje ideje Dogodki, ki so detavce vsega sveta spodbudili, da si L maj izberejo za svoj praznik, so se pripetiti L maja [886 v Ghicagu, v Združenih državah Amerike, tz McGormickove tovarne so odpustiti več sto sindikahio organiziranih delavcev, namesto njih pa zaposliti stavkokaze, ki jih je med detom varovalo tristo ptačaniti detektivov. Med zborovanjem je nenadoma zatulila sirena iti iz tovarne so v spremstvu detektivov začeti prihajati stavkokazi. Ni bito treba čakati, da iskra zaneti požar. Leto-pisci pišejo, da se je takoj vnet spopad. Uporabljati so kamenje, opeko, kote, pesti. Ločilo je nekaj stretov. Vmešata se je poticija, seveda v korist svojih gospodarjev, iti začeta stretjati na dctavce demonstrante. Šest njihovih tovarišev je izgubito življenje, SO pa jiti je bito ranjenih. Že trinajst dni po teh dogodkih je sodišče pet demonstrantov obsodito na smrt, tri pa na dosmrtno ječo. Januarja [888 je kongres Ameriške federacije deta v Saint Louisu v spomin na padte žrtve majskih stavk in demonstracij v tetu )886 sktenit, da prvi maj razgtasi za detavski spominski dan — detavski praznik. Prvi maj je dobit mednarodno vetjavo s sktepom druge internacionate. To se je zgodito na prvem kongresu mednarodne detavske organizacije, ki je bit od t4. do 2L jutija [890 v Parizu, točno ob stoti obtetnici padca Bastitje med francosko revotucijo. 1. maj 1893 — najbotj vroče v Avstriji in — v Trbovtjah Pred prostavo prvega maja [893, )4. aprita pred sto teti, je Engtes iz Londona pisat prijatetjem v Eranciji: -Mogoče se motim, a zdi se mi, da tetos prvi maj ne bo imet tako pomembne vtoge v živtjenju mednarodnega detavskega gibanja kot prejšnja tri teta. Od vetikih evropskih držav nameravajo samo v Avstriji nadatjevati manifestacije v prvem ptanu. < Kot je stutit Engtes, so sicer tega teta prirediti prvomajske manifestacije v mnogih državah, vendar res niso bite take kot v prejšnjih tetih; VmkoMhtntk !'KV! MAJ! NA S!X)VLNSKLM mtUŽHHNA VPRAŠANJA Rnstl-2/!^M izjema sta biti te Nizozemska in Avstrija, kjer je v mestu Tropau tekta delavska kri. V Lrbovliah se je prvomajskega shoda leta IS93 udetežito okrog osemsto hudi. Približalo toliko se jih je zbralo tudi v Hrastniku iti Zagorjt), medtem ko jih je bilo — po polieijskem poročilu — v Ljubljani le H5. Na ljubljanskm sbodtt je v nemščini govoril Grablovic in Brozovič v slovenščini. V resoluciji, ki jo je shod sprejel, so delavci izjavili, "da je razredno zavedno delavstvo brez razločka spola in naroda odločeno, da se enodušno strnjeno nenehno bori, ne da bi se balo kakršnekoli žrtve, dokler ne bo barbarstvo kapitalizma odpravljeno. Najnujnejši predpogoj za borbeno moč proletariata v razrednem boju je delavsko varstvo, predvsem uzakonitev osemurnika. Najučinkovitejše orožje v razrednem boju so politične pravice, predvsem volilna pravica in pravica do združevanja. Oboje moramo najprej osvojiti.« Čez tri mesece, 12. avgusta 1S93, je kongres druge internacionale v Zuricbu razčlenit možnosti za organiziranje prvomajskih proslav v posameznih državah. V resoluciji, ki so jo sprejeli na koncu, so na podlagi stališč bruseljskega kongresa potrdili, da je socialdemokratska stranka vsake države dolžna vztrajati pri prvomajski ustavitvi dela; prav tako je dolžna podpreti vsak podoben poskus, ki bi bil storjen v posameznih krajih, in pobude posameznih organizacij. Kongres je tudi sklenil, da morajo biti prvomajske manifestacije ne samo boj za osemurni delavnik, ampak tudi izraz čvrste volje delavskega razreda, da s socialistično preobrazbo odpravi razredne razlike in tako krene po edini poti, ki vodi k miru znotraj vsake dežele kot tudi k mednarodnemu mirti. ). maj 1911 — v Beogradu protivojne demonstracije 1913. leta je delavski časopis Zarja v Sloveniji — tu so bile prvomajske manifestacije v 19 mestih — še enkrat izrazil pripadnost delavskemu intcrnacionalističnemu gibanju, in sicer z besedami: "Naj se kapitalizem na dan letošnjega prvega maja ozre na krvavo balkansko področje in naj zadrhti pred svojini vscuničujočim in smrtonosnim delom. In naj se proletariat ozre na številne delavske roke, ki se dvigajo v zrak z vseli strani sveta, stisnjene v bratski pozdrav drugim delavcem, ki jih nihče več ne more ločiti in ki so pripravljeni, da v bratskem objemu ponovijo obljubo solidarnosti in bratskega internacionalizma.« To sc je zgodilo leta 1913, ko sta se vojna in prelivanje krvi na naših tleli že razmahnila. Srbija in Črna gora sta se že drugo leto bojevali s Turčijo, pozneje pa sta se spopadli še z dotedanjo zaveznico Bolgarijo. Hkrati je bil na pragu svetovni spopad. Geslo "vojna vojni«, ki ga je razglasil baselski kongres druge internacionale, so delavci sprejeli za svoje stališče in se zanj tudi bojevali. To se je pokazalo zlasti v Srbiji, ki je že stopila v vojno. Poleg znanega glasovanja proti vojnim kreditom so tudi prvi maj 1913 spremenili v protivojno manifestacijo. Čeprav je bila večina delavcev na bojišču, je prvomajski sprevod v Beogradu štel več kot sedem tisoč ljudi. Njihove parole so bile: Dol z vojno, naj živi mir, naj živi bratstvo balkanskih narodov, naj živi mednarodna socialna demokracija! Pred kraljevskim dvorcem je zaustavil sprevod kordon policije z naperjenimi puškami, zato je po drugi poti prispe) na tradicionalno zbirališče Topčidcr. Lam so govorniki zahtevali ustavitev balkanske vojne in ustanovitev balkanske federacije. Ko so demonstranti, ki jih )'ra/n«vani<.' [.maja )4I4. lutav Uradniku ))Rt)2.BHNA VPRAŠANJA Rast) Z/tW4 SO je bito ob vrnitvi v mesto še več, šti mimo vojaške botnišniee, so jitn ranjenei /. balkansktlt bojišč matiati z rdečimi ruticami. Nemški sociat-nodemokratični časopis je to demonstracijo imenovat "Zmagostavje cetotne internaciotiate.« Vendar nič več ni mogto preprečiti prve svetovne vojne. Delavce so poslati na evropska bojišča umirat za stvari, ki niso bite njihove, sodc-tovat v vojaškem obračunavanju, ki jim je bito tuje. Sarajevski (