List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 35 Leto XVIII Titovo Velenje, 12. september 1984 Sreča v zelenju in cvetju Od 5. do 9. septembra 1984 je obiskovalcev. Seveda sodi med bila na Muti odprta tradicional- najpomembnejše dejavnosti na razstava "Sreča v zelenju in sklepanje dogovorov s poslov-cvetju”. nimi partnerji, vendar je dose- Kot smo v Informatorju že poro- 9|a ce'°in? .raz®tava tud! val.ik čali, so delovne organizacije propagandni učinek, saj je bilo Gorenje Muta, Gorenje Fecro, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Metalplast predstavile svoj "zeleni program”. Poljedelsko orodje, mala kmetijska mehanizacija, oprema za pridobivanje in hlajenje mleka, oprema za klavniško in mesno predela-valno industrijo, plastični rastlinjaki in drugi izdelki so bili v teh dneh paša za oči številnih na zaključni prireditvi več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Na Muti je v teh dneh bilo prav živahno. Delovni kolektiv G ore-nje Muta je slavil novo delovno zmago, saj so v tozdu Proizvodnja sive litine predali v obratovanje novo livno progo, formarski avtomat in odprli prostore nove jedrame. Delavci tozda MG A Nazarje so letos dosegli lepe uspehe, pred kratkim pa so v Anglijo poslali prve tehtnice. Občinska nagrada tozdu MGA Nazarje V Mozirju so 9. septembra na slavnostni seji zborov občinske skupščine v počastitev občinskega praznika podelili letošnja občinska prizna- nja. Plaketo občine Mozirje je prejel tudi tozd Mali gospodinjski aparati delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Kako izpolnjujemo letni proizvodni načrt? 100 % • 90% še 36 % še 39 % še 47 % - 1 o % štedilniki in vgradni ap. Črnobeli TV Pralni stroji Mali gosp. aparati Keramične ploščice Hladilniki Kuhinjski in kopalniški el. Zamrzovalniki Barvni TV Razpravljamo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Sistem osebnega prispevka ALI BO SISTEM OSEBNEGA PRISPEVKA PREDSTAVLJAL MOŽNOST ZA BOLJŠI ZASLUŽEK? DA, če bomo naredili več, bolj kvalitetno in z manjšimi stroški! NE, če količina ne bo dosežena, če ne bo zadostne kvalitete in če bodo stroški preveliki. Kot ti je znano, moramo za merjenje osebnega prispevka uporabiti tri merila: količino, kvaliteto in gospodarnost. Vse je torej odvisno od tebe samega. Sistem bo dopuščal, da svojo osnovo presežeš za 15 %. Lahko celo več, ker je sistem odprt. Lahko pa tudi greš v minus, če bi bili rezultati dela slabi. Jasno je, da se bomo "minusa" vsi bali. Torej si bomo vsi prizadevali, da dosežemo boljše rezultate v količini, kvaliteti in gospodarnosti. Če je tako usmerjenih deset tisoč delavcev, se to mora poznati. Veliki uspehi so navadno seštevek velikega števila malih uspehov. Ko torej razpravljate v tvoji samoupravni skupini o sistemu ugotavljanja osebnega prispevka, se je treba zavedati, da razpravljate o daljnosežnem "reguliranju" našega dela. Zato si v razpravi vzemimo čas. Preglejmo merila. Po njih se bo ugotavljal naš osebni prispevek. Zato imaš polno pravico, da postavljaš vprašanja o vsem, kar te zanima v zvezi s tem sistemom. Kajti, kot je dejal predsednik poslovodnega odbora, sprejeti je treba sistem na osnovi prepričanja. Le na ta način bo to lahko postal "naš sistem". OMOGOČITI VEČJI GIBLJIVI DEL Da bi to postal "naš sistem", si moramo prizadevati vsi: 1. v času obravnave se moraš tvorno vključiti v razpravo, da bo v sistem osebnega prispevka vključena tudi tvoja misel; 2. ko bomo začeli sistem uporabljati, se moraš tudi ti zavzeti in si prizadevati, da bo sistem zaživel. Gotovo se bodo v začetku pokazale določene pomanjkljivosti. Vsaka nova stvar ima tako imenovane otroške bolezni. Jih je imela nova stiskalnica, jih je imel nov avto, jih je imela nova organizacija, in jih bo najbrž imel tudi sistem ugotavljanja osebnega prispevka. Vzdrževalci morajo te začetne pomanjkljivosti odpraviti, da se stvar uteče. In pri sistemu ugotavljanja osebnega prispevka bomo v nekem smislu mi vsi vzdrževalci. Če bomo vsi nov sistem podprli, bo gotovo uspel. Vprašali smo v delovnih organizacijah, kjer imajo tak sistem že nekaj let. Delavci ne bi pustili, da bi sistem opustili. Kajti sistem osebnega prispevka omogoča, da s pridnim, kvalitetnim in gospodarnim delom prideš do večjega osebnega dohodka. Seveda pa pred leti, ko so sistem uvajali, ni šlo brez težav. Danes, to je po petih letih (v Novolesu), pa že razmišljajo, da bi sistem oseb-neba prispevka tako "odprli," da bi bilo možno iz naslova osebnega prispevka zaslužiti eno plačo več. Bolj se sistem uveljavi, večje so te možnosti. Ker bolj zanesljivo funkcionira. Pred petimi leti, ko so štartali, so seveda tudi tam imeli manjši razpon. Danes pa v delovni organizaciji vidijo po rezultatih dela, kaj ta stimulativni sistem prinese. Zato upajo, da bodo sistem še bolj odprli — omogočili še večji gibljivi del. Primer nam zgovorno pove eno: sistem osebnega pri- spevka, ki ga uvajamo, se lahko razvije v veliko in pomembno stvar. Vendar pod enim pogojem: če bomo pri tem vsi pomagali. Vsak po svojih močeh! Izobraževanje V petek in soboto, 14. in 15. septembra 1984, bo tretji aktualni seminar za vodilne delavce v Gorenju SOZD, ki ga pripravlja Izobraževalni center Gorenje.Tokrat je poudarjena ekonomska problematika! V okviru izobraževanja vodilnih kadrov v Gorenju kot ene izmed nalog sanacijskega programa in obnove Gorenja bo konec tedna seminar, na katerem se bodo vodilni delavci seznanili predvsem z ekonomsko problematiko. Tako bo dr. Vladimir Kenda v svojem referatu o vzrokih in značilnostih krize svetovnega gospodarstva skušal odgovoriti na vprašanje, ali svetovna gospodarska nihanja vplivajo na stanje gospodarstva pri nas in ali naše gospodarstvo deluje skladno s temeljnimi smermi svetovne gospodarske politike. O stabilizaciji in stroških v organizacijah združenega dela pa bo udeležencem predaval dr. Ivan Turk, seznanili pa se bodo seveda tudi z aktualno problematiko gospodarjenja v sozdu Gorenje. Odzivnost na prejšnjih dveh seminarjih ter rezultat ankete, ki so jo izvedli v Izobraževalnem centru med udeleženci teh seminarjev pričajo, da gre za zanimivo in uspešno obliko posredovanja znanja, pa tudi izmenjave mnenj. Naši upokojenci V avgustu se je upokojilo 10 naših sodelavk in sodelavcev. Tako so se invalidsko upokojili Anton Brezovnik iz tozda Gradbeni elementi, Gorenje Notranja oprema, iz Gorenja Gospodinjski aparati Emilija Dalšaša, delavka tozda Pralno—pomivalna tehni- ka, Ivan Venek iz tozda MGA Nazarje, ter Ivana Obreza in Marija Toter iz delovne skupnosti Sloš-ni posli Gorenje SOZD. Starostno so se upokojili Marica Medved, DSSS Gorenje SOZD, Danijel Pleš-nik iz tozda Hladilno—zamrzovalna tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati, in Matilda Razbornik iz Gorenja ElektronikaŠiroka potrošnja. Predčasno se je upokojila Ivica Geratič iz Gorenja Commerce, družinsko pa Anica Brvar iz tozda HZT v Gorenju Gospodinjski aparati. Nova kadna lužnica v tozdu Štedilniki sodi med najsodobneje urejene pri nas. Odlikuje jo tudi elektronsko krmiljenje, ki je tudi plod dela domačih strokovnjakov. Odkrito in Odgovore na vsa nastala in porajajoča se vprašanja v svojem delovnem okolju so mladi delavci Gorenje Commerce iskali ob okrogli mizi, ki so jo organizirali prejšnji četrtek popoldan. Nekaj več kot trideset udeležencev, med katerimi so bili tudi predstavniki osnovnih organizacij ZKS in ZSS ter poslovodni delavci, je razpravljalo o aktualnih nalogah tega trenutka. objektivno učinkovitost službenih potovanj, za neupravičeno togost pri uvajanju izboljšav delovnih pogojev, ki ne zahtevajo velika vlaganja, za zaposlovanje mladih štipendistov, za nekatere odklone glede proizvodnega dela, saj se nekateri sodelavci poslužujejo nedopustnih zamenjav pri opravljanju te svoje začasne obveznosti. Zanimanje mladih za vsa ta vprašanja je razumljivo, saj sta v teh težavnih razmerah, ob nizkih osebnih dohodkih in stanovanjski problematiki tudi njihov socialni položaj in družbeni standard občutno prizadeti. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika načrtujejo ureditev proizvodnih prostorov, podobno kot so jo pred mesecem dni končali v obratu hladilnikov. Med kolektivnim dopustom pa so vtem tozdu že uredili novo montažno linijo za novo družino pralnih strojev z 800 obrati. Sodeč po vprašanjih, ki so jih mladi zastavljali, lahko rečemo, da jim ni tuja skrb za delovni in poslovni uspeh kolektiva, za premagovanje težav, ki jih povzročajo izgube iz preteklih let, za morebitne nedoslednosti pri uveljavljanju gospodarne uporabe delovnih sredstev, za Odkrit pogovor ob okrogli mizi, ki so ga organizirali mladi, od- _____________________ pira poti za skupno premagovanje obstoječih in odpravlja- Mladi delavci se zelo zanimajo nje morebitnih novih proble- za delo in življenje v kolektivu mov. Je pomembna oblika gra-Vendar naj bi mladi v bodoče ditve medsebojnega zaupanja namenili pogovore le določeni in povezovanja mladih pri ure- temi, ki je v tistem trenutku ak-sničevanju skupnih delovnih tualna in kliče po učinkovitem interesov. reševanju. Nova vodstva Že v prejšnji številki Informatorja smo objavili seznam predsednikov delavskih svetov in odborov samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Tokrat pa objavljamo imena novoizvoljenih predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikatov ter sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov. tozd/delovna skupnost Gorenje Gospodinjski aparati DSSS Štedilniki Pralno-pomivalna tehnika Galvana Kompresorji Kondenzatorji MGA Nazarje Gostinska enota Hladilno—zamrzovalna tehnika: Hladilna tehnika Plastika Zamrzovalniki Gorenje Procesna oprema DSSS Tehnološka oprema Poslovna informatika Poslovna oprema Ptuj Gorenje Notranja oprema DSSS Gradbeni elementi Pohištvo Gorenje Elektronika Široka potrošnja Gorenje Raziskave in razvoj Gorenje Interna Banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli Gorenje SOZD DS Organizacija in informatika Gorenje Commerce predsednik IO ZSS Stanislav Čanžek Jože Plešej Branko Rednak Milena Pfeifer Leopold Panjan Matija Prevalšek Saša Dolšak Marija Kotnik Mira Grudnik Janez Sterkuš Zdravko Zapušek Miran Slapničar Roman Ramšak Drago Krenker Vlado Koritnik Ivan Mencinger Franc Kovačič Štefan Bačovnik Martin Hrastnik Jože Lah Mihaela Kališnik Marjan Lipovšek Tone Šlutej Janez Podstenšek Milica Lesjak sekretar OOZK Sergej Gomboc Anton Ocepek Anka Melanšek Marija Zajec Stanko Željko Miran Grobin Milan Krefl Ciril Ugovšek Franc Dimeč Alojz Pevnik Boris Bežan Branko Čanč Bogomir Batič Anton Janžekovič Peter Letonja Franc Kompan Gorenje Servis Dušan Hajšek Roman Mačkovšek Franc Laubič Božena Gorjan Peter Rebernik Anton Bernat Alojz Kolenc Bogdan Urh Joco Flis MARJAN KENCIJAN V nedeljo popoldne smo se na pokopališču v Slovenj Gradcu poslovili od našega sodelavca Marjana Kencijana, pilota poslovnega letala. Marjan Kencijan se je rodil pred dvaintridesetimi leti v Slovenj G radcu. Že med šolanjem na srednji tehnični šoli strojne smeri se je zapisal letalstvu. Sinje nebo ga je v svoji lepoti, pa tudi nevarnosti, vse bolj privlačevalo. V letalskem klubu Slovenj Gradec je najprej preizkušal svoje spretnosti v jadralnem letenju. Osvojil je srebrno in zlato značko, star 19 let pa je opravil izpit za motornega pilota. Preden seje zaposlil v Gorenju, je bil upravnik Koroškega aerokluba v v Slovenj G radcu, pri lnex Adria Avi-oprometu pa je opravil potrebno šolanje za zahtevnejše letenje na linijskih letalih. Pred štirimi leti se je pridružil delavcem Gorenja vTitovem Velenju kot pilot poslovnega letala. Ob svojem vestnem delu se je ves predal tudi športni zvrsti akrobatskega letenja. Pretekli petek je bil v daljnem Ohridu na pragu svoje velike zmage. Vendar zmagoslavja na državnem prvenstvu ni dočakal. Marjan je zapustil ženo Anico in triletnega sina Saša. Kljub temu, da je bil velikokrat zdoma, je namenjal družini ppsebno skrb. fZ Marjanom Kencjjanom smo izgubili dobrega sodelavca in tovariša. Njegov lik bomo ohranili v lepem spominu. Sodelavci Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 % APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER 100 95 90 85 80 o"- oo 03 99°/o- 93% 93% ■—_96%^ k \ 94% F" " ^ v” /u 21 delovnih dni 24 delovnih dni 24 delovnih dni 24 delovnikov 21 delovnih dni 15 delovnih dni 10 dni dopusta do 10. septembra Nova vrednost točke Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti so v skladu s sprejeto odločitvijo, da se vrednost točke povečuje glede na doseženi odstotek proizvodnega načrta, določili novo vrednost točke. Za vse proizvodne tozde de-, lovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja je vrednost točke 18,74 dinarjev bruto. Za delovne skupnosti delovnih organizacij, DS Splošni posli, DO Commerce, DS Organizacija in informatika, Gore- nje Interna banka je vrednost točke bruto 18,71 din. Za G orenje Raziskave in razvoj je 17,60 din in DSSS Gorenje SOZD 17,18 din. Izplačilo osebnih dohodkov bo nadalje odvisno od števila rednih delovnih dni, ki jih je bilo 10, dva delovna dneva sta bila dodatna, deset dni pa je bilo kolektivnega dopusta. Za čas dopusta se izplačuje nadomestilo osebnega dohodka, ki se računa na osnovi poprečja zadnjih treh mesecev. Nova vrednost točke se računa torej samo za 13 de lovnih dni. Ozimnica Delavci Gorenja lahko tudi letos kupimo ozimnico v Erini poslovni enoti Tržnica na kredit v višini 15 tisoč dinarjev z 19 % obrestmi in v 10 mesečnih obrokih. Prošnje za potrošniški kredit in predračune lahko dvignete tudi v pisarni blagajne vzajemne pomoči. Prošnje za potrošniški kredit vam potrdijo v računovodstvu, obračun osebnih dohodkov, pri čemer potrebujete osebno in tovarniško izkaznico. Predračun pa vam bodo potrdili na upravi ERA, Kersnikova 1, vsako dopoldne ali vsako sredo do 17. ure. Tečaj tujih jezikov Center srednjih šol bo tudi letos pripravil začetna tečaja angleškega in nemškega jezika. Delavci Gorenja, ki jih učenje tujih jezikov zanima, se lahko prijavijo v našem Izobraževalnem centru, kjer dobijo tudi podrobnejša pojasnila (int. 935). Otvoritev razstave Sreča v zelenju in cvetju, ki je imela poudarek na "tradiciji, razvoju, kakovosti", so se udeležili številni gosti, med njimi tudi član predsedstva SRS Lojze Briški. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje 15 septembra na stadionu ob Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Jezeru - olimpiada PO Los An- lzdaiateliski svet ~ predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniš-q6|esu M ki odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka. Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne __________________________________ 23.1.1974