Po posti prejemati:
za
celo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 , -- „ četrt , „ 6 , 50 „ mesec „ 2 „20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ četrt „ „ 5 „ - „ mesec , 1 , 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Političen list za slovenski narod.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pi.-ma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-DiSkih ulicah St. 2.1., 17.
Uhaja vsak dan, izvzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. «ii popoldne.
Štev. 6.
V Ljubljani, torek 9.januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Nova formula »Narodovega" brezverstva.
Vio/ina je vedno boljša, fraza vedno slabejša. Tudi »Narodu« se je že malone popolnoma obrabila neješča fraza »o kle-r i k a 1 i z m u«, ki se je ž njo toliko let boril zoper katoliško cerkev. Razlika mika. Sodaj je vrgel v svet novo frazo — »univerzalizem «.
V članku »stališče« razvija svoj program, posebno z ozirom na obmejne Slovence, ki so mu zadnji čas tudi začeli očitati brezverstvo. Na vso moč dokazuje, da ni brezversk. Zoper krščanstvo kot tako, pravi, da ni; ne misli, da bi se bilo krščanstvo že preživelo in da bi bilo bankrotiralo (kako milostno!) — ampak zoper en princip katoliške cerkve se je boril in se bo boril, če tudi vse gre pod nič, in ta princip je »univerzalizem« katoliške cerkve. Cerkev katoliška hoče biti univerzalno, univerzalno ni nacijonalna, »Narodova« stranka pa je in hoče ostati absolutno nacijonalna (pa zares!) — torej boj na življenje in smrt zoper ta princip katoliške cerkve! Rimska cerkev naj pusti svoj princip, svoje univerzalistične tendence, in na vsem božjem svetu ne bo ponižnejših služabnikov katoliške cerkve, kakor so »Narodovi« pristaši, možje, čisto narodni, do groba !
Ne zoper katoliško cerkev, ampak le zoper nje univerzalizem' To je sedaj geslo »Narodove« stranke in ni dvoma, da se bodo pod tem geslom »Na-rodovci« po deželi poživili s sladko zavestjo da so »Narodovci«, a vendar tudi dobri katoličani !
O da, da, »es ist etwas iaul im Staate Dunemark«! Slovenci smo veljali do zadnjega časa za talentiran narod, a če bo liberalizem še kaj časa tako temeljito pone-umoval nas narod, bo tudi ta krilata beseda kmalu obsedela za plotom.
Ali ne računi »Narod« že s strahovito duševno revščino svojih brav-cev, če se jim upa v programu dajati take reči! Zoper katoliško cerkev, pravi, da ni, ampak le zoper nje univerzalizem! Ali sodi »Narod«, da je njegova in-
teligenca že tudi to srečno pozabila iz šolskih let, kaj se pravi »katoliško« in kaj »univerzalno«? Ali nista ta dva pojma identična ? Ali nista le dve besedi za en pojav, za eno stvar? Dve besedi, ena latinska in ena grška? Kako more kdo udano izpovedati z apostolsko vero, da je cerkev k a toliška, ob enem pa kot prvo in edino točko programa postaviti to, da se hoče za žive in mrtve bojevati zoper cerkev, ker je univerzalna? Kako more biti kdo ponižen služabnik »katoliške« cerkve, a smrten sovražnik »univerzalne« cerkve, če je univerzalno isto, kar katoliško?
Ce naš narod more prenašati že tako pičo, kakoršno mu daje »Narodov« program, moj Bog, potem smo pa res že daleč!
Zakaj »Narod« vara ubogo inteligenco ? Ce je zoper univerzalizem rimske cerkve, je zoper bistvo Kristusove cerkve! Kristusova cerkev je po svoji konstituciji katoliška, univerzalna, vesoljna, zavsenarode! Taka je bila in taka bo. Ta tendenca ji je bistvena, kakor da je ena, da je s v e t a , daje apostolska! Zakaj »Nar.« slepomiši s pojmi? Zakaj vtika svoje brezverstvo v nove formule in tako zavaja ljudi? Zakaj ne izpove jasno in odločno tega, kar misli, ali svoje vere ali svoje nevere? Zakaj ne ?
Oj da, »Narod« že dobro ve, zakaj ne! Jasna beseda bi posvetila v mrak in ljudje bi spoznali »ponižne služabnike katoliške cerkve« ! Naroda se boje, zato v mraku tihotapijo okrog. Pa še nekaj govore o — mračnjakih! A vsak dan jasneje je, da sami najbolj zaslužijo to ime, da so sami zares — »n a t i o 1 u c i f u g a« !
Hvala Bogu, nam se luči ni bati! Le več luči! V svetli luči narodu ne bo težk« voliti ali krščanstvo ali — »Narodov« liberalizem !
Shod obrtnikov.
Ze davno ni bilo toliko obrtnikov zbranih na kakem shodu v Ljubljani, kakor v ned. dopoludne v »Rokodelskem Domu«. In kar je glavno, vsi navzočni obrtniki bili so s shodom zadovoljni ter so sklenili, da pri-
dejo skoro zopet v tolikem številu skupaj. Mejsebojno spoznavanje rodilo bo moč in upliv poštenega obrtništva. Zadnja ura bije k združenju, a tudi ob dvanajsti uri še ni vse zamujeno, ako se združijo resni možje, kakeršni so bili na nedeljskem shodu.
Shod je sklicalo »Konservativno obrtno društvo«. Predsedoval je društveni podpredsednik g. Fran Breskvar. Najprej je poročal g. Kregar o občnem zboru zveze okrajnih bolniških blagajn v Trstu ter o zmagah slovenskih delegatov, o katerih smo že poročali v »Slovencu«. Z izvenrednim zanimanjem so poslušali gg. obrtniki govornika ter opetovano odobravali odločne korake slovenskih delegatov na korist slovenskih blagajn. Tudi nadalnje poročilo g. Kre-garja o vaeslovanskem obrtnem shodu v Pragi se je vzelo odobruje na znanje.
Zelo nas je zanimala točka: »Knezo-škofovi zavodi in obrtniki«. K tej točki je spregovoril g. Breskvar. Dokazoval je, da sosebno malim obrtnikom ne more biti vse jedno, ako se tako veliki zavodi grade v Ljubljani ali ne. Tudi mestni upravi ne more biti vsejedno, ako ji z zavodi odide znaten del užitninskega davka. Predlaga, da se izvoli deputacija, ki naj gre knezoškola prosit, da naj dela pri zavodih odda le malim obrtnikom.
G. Kregar pravi, da se navadno oddajajo dela skupnemu podjetniku. Tako je oškodovan graditelj in obrtnik, ker podjetnik pritiska na ceno obrtniku, ki potem ne more izvršiti takega dela, kakeršnega bi, ako bi imel direktno naročilo. Govornik potem ožigosa gonjo »Narodove« klike proti zavodom. Židom se dela prostor na ljubljanskem trgu, štev. 13 sme biti, zavodov pa, pri katerih bi obrtniki kaj zaslužili, pa bi ne smelo biti. Lepa »svoboda !« Pošteno bi storil župan, da bi v predzadnji obč. seji izjavil: »Mi smo za zavode in bodemo delovali na to, da pridejo v Ljubljano«. Tega ni storil, ampak je nekaj nejasnega govoril, kar ni imelo ne nog, ne glave. Škof je opravičeno sklepal po pisavi »Narodovi«, da obč. svet ne bo ugodil njegovi prošnji. Morda bi se pri gradnji zavodov v Ljubljani ne delale sitnosti, ko bi se poslopje zavarovalo proti
ognju, in gojencev življenje pri — bank; »Slaviji«. Gonja, ki se je pričela v »Narodu« proti davku za zavode, je brezmiselna. Davek ni, ker da, kdor hoče dati. »Narodovci« takrat niso govorili o davku, ko so »mežnarji« za »Narodni Dom« hodili po deželi okolu, in ne govore o davku, ko župan skoro diktira, kaj in kako se mora nabirati za »Prešernov« spomenik. Koliko viharja je bilo za portalni davek. In vendar portalni davek še ni tako visok, kakor bode Skoda, ako se zavodi ne grade v Ljubljani. Tu, ko' se gre, ali bode ali ne v Ljubljani okolu 400 dijakov več in okolu 20 vzgojiteljev, je to »Narodu" „par klerikalnih grošev!" Obrtniki so govorniku opetovano burno pritrjevali ter soglasno sprejeli resolucijo, s katero se poživlja ljubljanski obč. svet, da pri gradnji knezoškofovih zavodov ne dela zaprek, marveč, da se potrudi, da se zavodi zgrade v Ljubljani.
Nato je bila izvoljena deputacija obrtnikov, ki bode šla k g. knezoskofu.
Po kratki razpravi o vedno množečem se delu v prisilni delavnici, se je sklenilo, da se v kratkem skliče shod, na katerem se bode ta zadeva odločno vzela v pretres.
Govoril je na to drž. posl. dr. Krek o delovanju državnozborskega obrtnega in socijalnopolitičnega odseka, katerega član je. Odsek se bavi s spremembo patenta o kro-šnjarstvu, s spremembo obrtnega reda in ureditvijo obrtnega šolstva. G. poslanec bode svoje poročilo še nadaljeval na jednem prihodnjih shodov »Konservativnega obrtnega društva« in tedaj skupno spregovorimo o obeh njegovih poročilih. Tak pregled po-slančevega poročila bodo gotovo z veseljem pozdravili tudi obrtniki izven Ljubljane. Shod je izrazil g. poslancu svojo zahvalo in zaupanje.
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. januvarija.
S sostavo novega ministerstva bo imel pl. Korber velike težave, gotovo večje, kakor je v početku sam pričakoval. Obrniti se mora mož do vseh strank, ki pridejo v poštev pri sklepanju češko-nemške sprave, a
LISTEK.
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
»P&rtenza«, . zacvili v falsetnem tonu sprevodnik in vlak se udere proti Vidmu. Začno se strašna vožnja. Zd^j drvi vlak ob robu prepada, zdaj smukne v predor, ki je narejen tik prepada, da ima predrtine proti dolini, po kateri se peni voda Folla. Globoko doli z vlaka se vidi bela cesta, vijoča se ob zeleni, peneči vodi. Zdaj pa zdaj se prikaže kaka revna vasica z napol podrtimi hišami, pa zopet zgine in na njeno mesto se prikaže tu in tam kaki trg ali večja in bolj čedna vas. Tam doli ob cesti vidijo so na pol odprta skladišča, ki so služila kedaj, ko je bila vožnja po cesti, za blago in živino, a sedaj je uničila železnica vse nekdanje ondotno blagostanje, prav kakor pr nas.
Ob velikih cestah po Dolenjskem, Notranjskem, deloma tudi po Gorenjskem stojijo velike stavbe, priče nedanjega živahnega prometa in čakajo, kedaj jih bo zob žasa
zmlinčil v prah in pepel. Ravno prav, da sem imel toliko dela z očmi pri tej vožnji, mi vsaj ni bilo treba meniti se za dva gosposka Laha, ki sta bila z menoj v istem vozu in klela na vse načine in spremine. Hvala Bogu, v tej reči so pa Lahi mnogo pred nami. Na kletev si lahko vzamejo peklenski patent. Mnogo postaj se kaže na tej progi, kakor Dogna, Chiusa forte, Resintta, Moccio, a »dirreto« se ne meni nič zanje, temveč drvi naprej proti Carniji, kjer že trta raste. O, ko bi človek imel priložnost obiskati svoje brate po jeziku, ki tu v obližju onstran Felle gori v hribih prebivajo in k nam prihajajo pod imenom Rezijani. Kako bi jih rad potrdil, da naj vstrajajo v ljubezni do toliko zatiranega njihovega jezika, a ni mi mogoče. Sprejmite torej dragi trpini — bratje moj pozdrav za to pot; a ob priliki, če Bog da, so pa vidimo ter sežemo bratsko v roko. Vlak se približa na svojem potu Tagliamentu. Vidi se prostrani prot in po nekaterih njegovih strugah drvi peneče se valovje proti jugu, prav kakor naša Sava. Ob visoko ležeči in prijazni Gemoni pa se ločite Tagliamento in železnica; jedna proti zahodu, druga proti vshodu. Tu se prične
široka in prostrana ravnina noter do morja* Za nekaj časa spremljajo še gorski obronki vlak, a se potem poizgubijo in vlak piha po prostrani ravani. Mrak se vlega na zemljo, nekaj njemu podobnega tudi na moje srce. Lepi divai ste kraji, po katerih se vozim, lepa si Italija, a za me je moja domovina stokrat lepša; ne dam je za vso vašo lepoto in bogastvo. — Trda noč je. Kakor strahovi stoje tam ob potu črne ciprese in jagnjtti, vmes pa se zablišči kaka lučica, znamenje, da so vmes hiše. Tu in tam se bolj zasveti, vidi se nebroj lučic — skoro gotovo je kako mestice ali večja vas. Malo se menita za te pokrajine in njih utise moja dva sopotnika, tembolj pa se glasno razgovarjata in pri vsaki drugi besedi obešata svoje »porce« na vsakemu človeku najsvetejše reči.
Da, prav res je, dragi mi Tihomil, kar si mi pisal iz kupole sv. Petra cerkve v Rimu 14. februvarija 1893 ob 10. uri dopoludne :
Kaj se kremžiš in rotiS, Če burje mrzle rezki piS Pretresa krepke ude tvoje? Meni duSo stresa mraz, Ker tuji vedno zrem obraz, Sovrage Cujem zemlje sv^^
Nazaj mi srce hrepeni, Kjer narod ljubljeni živi.
Nekam pomirjen vsled mehkih tal, drvi zdaj vlak tiho, da človeka posili skoro zaspanec. Tu ustane naenkrat naš pridni di-retto, vse je v lučih, postaja je videti prostrana, sprevodnik naznanja glasno: Udine. Hitro se stresnem in predramim, pograbim svojo prtljago in rinem z drugimi ljudmi v kolodvorsko poslopje in od tod pa v bližnji hotel, kjer si naročim, prvič kar sem na svetu, po laško večerjo in prenočišče. Ker sem govoril menda še bolj po sekiricah, opazil je hitro moj gost pri mizi, da nisem rojen Lah. V kratkem času se seznaniva do dobrega. Pripovedoval mi je, da je prehodil že vso Kranjsko, mnogo je imel pri nas opravila kot zidarski mojster, da pa je zdaj na potu v Galac, kjer je prevzel neko večjo stavbo. Meni je bil mož prav povstči. Kramljala sva precej dolgo v noč. Marsikaj mi je prišlo prav potem na potu, kar sem zvedel od njega. Do dobra utrujen vlegel sem se prvič na Italijanskem k počitku in poslovivši Be od tega novega znanca in drugih z običajnim ondotnim pozdravom : buona note — i sem prav sladko zas^^^^^^^^^^^^^
tudi za zanesljivo večino v parlamentu mora prav dobro poskrbeti, ker sicer ne bo dobil parlamentarnega odobrenja s pomočjo § 14. uveljavljenih »državnih potreb«. Tekom včerajšnjega dne se je Korber razgovarjal z raznimi političnimi vodji, posebno dolgo je pa konferiral z dr. Luegerjem, zborničnim predsednikom dr. Fuchaom in z grofom Stiirgkhom. Kot nova kandidata za mini-sterske portfelje imenujeta se v novejšem času tudi tržaški namestnik grof Goess in pa kranjski deželni predsednik baron Ilein. Na mesto prvega bi v tem slučaju prišel baje baron Dipauli, v Ljubljano pa grof Pace. Koliko je resnice na teh vesteh, danes še nihče ne more razsoditi, kakor tudi še ni prav nobene gotovosti, kdo, kedaj in kako sostavi novi uradniško-koalicijski kabinet. Brez posredovanja vladarjevega se pl. Kur-berju bržkone prav nič ne posreči.
V predsedstvu poslanske zbornice bo baje z nastopom nove vlade nekaj sprememb, ako se izpolni vroča želja nem-ško-levičarskih krogov. Ti možje zahtevajo, naj se dr. pl. Fuchs delinitivno umakne iz predsedstva in naj pride na njegovo mesto kak drug član desnice, ki bi bil bofj (!) objektiven, kakor dosedanji predsednik. Poleg tega pa zahtevajo nemški liberalci prvo mesto zborničnega podpredsednika To se baje prav lahko da z vršiti z novim zaključenjem državnozborskega zasedanja posebno še vsled tega, ker pred nedavnim časom izvoljeni odseki še niso pričeli z delom in se toraj stvar sama ne bo kdove kako zavlekla. Take želje goje levičarji, na katere se pa bržkone ne bo nihče oziral, najmanj pa zbornična večina, ki bo odjenjala le toliko, da prepusti levičarjem mesto podpredsednika, ako je bodo hoteli sprejeti.
Spravno vprašan je je sedaj na dnev nem redu na celi črti, vendar še nikdo ne ve, kje in kdaj se prične z reševanjem. Z naročeno spravo ne bo nič. Sploh se pa kaže, da merodajni krogi niti ne vedo, kje pričeti. Neki desniški politik svetuje vladi, naj izstopi iz dosedanje rezerve. Ljudi naj povabi k resnemu delu in sprava bo prišla sama ob sebi. Vlada s svojo eksekutivo ne bo nič dosegla, zastopniki strank naj sami začno in končajo, kar jim je nujna potreba.
Zanimiva obsodba v Nemčiji. V Berolinu je bil te dni obsojen urednik lista »Ulk«, neki Sigmar Mehring, in sicer radi razžaljenja katoliške cerkve. Dobil je ta brezverski časnikar šest mesecev zapora v protestantski državi. Kajpada liberalcem in socijalnim demokratom ne gre v glavo ta »nečuvena« razsodba. Najbolj jih pa jezi izjava državnega pravdnika, da je jezuitski red naprava katoliške cerkve, ki uživa varstvo kazenskih zakonov. Da bi ti »svobodnjaki« še bolj utemeljili svoje začudenje, omenjajo svojedobne oprostitve antisemitskega vodje grofa Pucklerja, ki je baje nekoč rekel, da treba mogočno udariti po Židih in socijalnih demokratih, a je bil vendarle oproščen. Seveda, razžaljenje kake brezverske klike in pa katoliške cerkve, to je v očeh framason-skih liberalcev popolno eno in isto.
Deroulede, Buffet in Guerin, trije »najhujši zarotniki« proti sedanji francoski republiki, so te dni nastopili kazen, kakoršno jim je odmeril senat kot državno sodišče. Prva dva sta bila obsojena v pregnanstvo, Guerin pa v trdnjavo Clairvaux, kjer bo presedel svojih pet let. Deroulede je odpotoval preko Bazela in Milana v Španijo, Buffet je sedaj v Bruselju, a se v prihodnjih dneh . poda na Angleško, kjer bo gostoval pri vojvodi orleanskem. Posebno hude kazni toraj nihče ne bo prestal, še celo Guerinu morda ne bo posebno hudo, da je moral /ameniti fort Chabrol s fortom Clairvaux. Smel se bo tu popolno prosto gibati, vsakogar sprejemati, le oddaljiti se ne sme iz novega bivališča. Čast francoske republike je pa kajpada sedaj docela rešena, za nje obstoj ni več ni-kake nevarnosti. Če bo to res, pokazala bo bodočnost, a slabo znamenje je za sedanjo vlado novo proti vladno gibanje, ki je bruhnilo na dan s podvojenimi silami.
Londonski glasovi o sedan ji vojski so razmeram primerno zelo žalostni. V časopisju in javnem razgovoru so na dnevnem redu izključno samo neštevilni porazi in listom pogostokrat primanjkuje prostora, da bi mogli zadovoljiti svoje čitatelje. Vpraša-
jih ladij in blagu pri angleških časnikih niti ne more priti na vrsto. Umevno, da je vse najbolj v skrbi za Ladysmith, o kateri točki jim je znano, da se ne bo vzdržala, a je tudi ne bo mogoče rešiti. Položaj pri Colensu, kapitulacija Kurumana, glavnega mesta v Bečuani, posebno pa nova taktika burskih vojskovodij vznemirja v najobilneji meri londonske sloje od zgoraj navzdol. Buri so se oprijeli naenkrat ofenzive, na katero Angleži niso računali. To kaže, pravi mej drugim ,,Times", da so Buri prav dobro poučeni o položaju naše armade. Naša potrpežljivost, vzklika ta list, je> pri kraju in bridko skušana z mislijo, da se samo 15 milj od La-dvsmitha nahaja najmočneja angleška armada Bullerjeva, ki je potegnila nase vse poznejše moči, ki pa je vendar popolno brez moči in ne more pomagati niti posadki v Lndys-mithu. — Taka in jednaka dejstva pač ne vplivajo posebno ugodno na javno mnenje, ki na shodih in po časopisju že kaže svojo veliko ogorčenost nad vlado in najvišjim poveljnikom Wolseleyem.
moljuba« pri svojem župnijskem zaupniku brezplačno ter se v slučaju njegove smrti opravi zanj jedna sv. maša. — Odbor je izrekel iskreno zahvalo svojim zaupnikom po župnijah, kateri so za tekoče 1. 1900 že uposlali imenik svojih članov. Skoraj v vsaki fari se je število društvenih članov za tekoče leto pomnožilo, da v nekaterih tarah je pristopilo še enkrat toliko članov kot lansko
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. januvarija.
Častnim občanom izvolila je občina Št. Vid nad Ljubljano soglasno presvetlega kneza škofa dr. Antona Jeglič a v znak hvaležnosti, ker namerava graditi šolske zavode v šentvidski občini
Mi hočemo in tako mora biti! „Narodu" ni všeč, da so naši somišljeniki vložili pritožbo proti občinskim volitvam v Vipavi, ter dostavlja: „Vipava ni in ne bo klerikalna, zato so porok tisti vrli možje, ki vodi|o napredno-narodno stranko, in je porok zavednost in nevstrašenost Vipavcev". — Torej ..Narodovi" voditelji hočejo in Vipava mora imeti liberalen občinski odbor, seveda tudi če nima večine pri volilcih. Za prvi razred bo že preskrbljeno, vsaj poleg dr. Tavčarja in dr. Ferjančiča imenujejo vipavski liberalci lahko še Malovrha in polno dragih njemu sorodnih ljudij za častne meščane, toda zavednih in nevstrašnih Vipavcev pa „Narod" ne bo dobil na svoj lim, kajti v 3. razredu se liberalci niti pokazati ne upajo, ker vedo, da nimajo nobene zaslombe v ogromni večini vipavskih volilcev, katera predobro pozna liberalno gospodarstvo. — Skoro jednako glasov v 1. in 2. razredu, v 3. pa nad 100 naših, nasprotnih pa tako malo, da se niti na volišče ne upajo, to kaže, da so liberalci vipavski v slabi koži in zato „Narod" vpije.
Kardinal Missia in skladatelj Pe-rosi. Gojenci rimskega zavoda »Collegium Germanicum« so naprosili skladatelja Pero-sija, da zloži kardinalu Missii, bivšemu gojencu istega zavoda, na čast skladbo o sv. Mohorju in Fortunatu. Jezuit banti je našel star oglejski koral, ki opeva življenje svetega Mohorja in Fortunata v dvanajstih kiticah. Iz stare pisave ga je prepisal z modernimi notami in Perosi je zložil k temu koralu spremljevanje ter je poklonil kardinalu Missii.
Imenovanja pri pošti. Poštnimi ofi-cijali so imenovani azistentje I. Marčič na Zidanem mestu, I. Conrad v Mariboru, 1. Batic v Beljaku, I Mokre v Bruku, I. Krammer v Celovcu, I. S h u b 1 v Radgoni, A. D o ležal v Ljubnem, A. \Ver-ginz v Beljaku. Poštni azistent E. Al-drian v Ljubljani je premeščen v Beljak.
Nevarno obolel je č. g. Franc Ilovar, dekan bovški.
Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Ilirski Bistrici dovolilo 400 kron podpore za nakup zemljišča. V isti namen je dež. odbor daroval 160 kron.
Odbor katol polit, društva za radovljiški okraj se je v seji dne 4. t. m. vRadovljici takole konstituiral: Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen gospod Janez V u r n i k , posestnik in podobar v Radovljici. Podpredsednika sta izbrana gg. dekan Janez Novak in deželni poslanec, svetnik Janez A ž m a n. Tajništvo in blagajna sc je izročila g. župniku Matiji Mrak. Da sc zanimanje za društvo vzbudi, sklenil je odbor, da založi lične brošurice z društvenimi pravili, katere se bodo kot »vsprejemnice« delile med člane. Članarina ostane 1 K 60 h
leto. Odbor trdno upa, da bo društvo v tekočem letu štelo nad 1000 članov, kar po-menja toliko kot tisoč zavednih katoliških mož v radovljiškem okraju. — One p. n. gg. zaupnike pa, ki do sedaj Bvojih opisovalnih pol še niso doposlali, prosi odbor najnujnej®, naj store to vsaj tekom tega meseca, ker mora predsedništvo takoj politični oblasti imenoma in po vaseh naznaniti društvene člane. — Ako v katerem kraju društvo slučajno še nima svojega zaupnika, naj posamni možje in polnoletni mladeniči, ki žele postati društveni člani, svojo letnino, ki pa za posamnike znaša 2 K, pošljejo naravnost blagajniku, Matiji Mrak, župniku na Boh. Beli, p. Bled, ki bode potrebno preskrbel, da dobe »Domoljuba« na lastno ime. — Na imenovanega naj se p. n. gg. člani obračajo v vseh društvenih zadevah, kakor naj mu tudi izražajo svoje posebne želje in nasvete, glede katerih naj bi društvo pričelo kako posebno akcijo. Le tako bo mogoče, da postane društvo res živahno in delavno, ob enem pa tudi vplivno na politične kakor tudi gospodarske razmere radovljiškega okraja. — Odbor je nadalje sklenil, da društvo tekom leta priredi več javnih zborovanj. Kot kraji zborom so se določile župnije, v katerih se do sedaj še ni zborovalo. Ob sklepu seje je navzoči odbornik, drž. posl. g. Josip Pogačnik, poročal o svojem delovanju na Dunaju. Bohinjcem, rekel je g. poslanec, sem prinesel nekaj potvic z Du-nija. Po 21/,letnem prizadevanju se mi je posrečilo, da je vlada, oziroma verski zaklad pripravljen Bohinjcem prodati nekaj planin. Dobil sem tudi zagotovilo, da se za odkup nikakor ne bodo stavile previsoke cene. Ako bodo Bohinjci složni, dobe v kratkem nazaj največje planine, kar bode brezdvoma najboljše uplivalo na njihovo gospodarstvo. — Odbor je gosp. poslancu izrekel soglasno zahvalo in zaupanje.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Občinski svet odklonil je pritožbo društva glede zamenjavanja hišnih tablic kot v zakonu neutemeljeno. Odlok c. kr. deželne vlade prihranil je odboru vsake daljše korake v tej zadevi, s katerim z i -s tir a od mestnega magistrata pričeto za-menjavanje hišnih tablic, ker nasprotuje jasnim določilom zakona. Hišne tablice se pa zaradi tega niso postavile v prejšni stan, da se zmešnjava ne pomnoži. Sedanje stanje hišnih tablic je le začasno, in bo c. kr. deželna vlada v sporazumljenji z uradoma davkarije in zemljiške knjige v zmislu zakona z dne 29. marca 1869 že potrebno ukrenila. O tem se bodo prizadeti hišni posestniki svoječasno obvestili. Sklenilo se je obrniti na deželni odbor s prošnjo, da § 62 obč. reda za Ljubljano v toliko popolni, da se sklepi občinskega sveta, ki se morajo prijaviti v zmislu omenjenega §, ne samo prilepijo na deski v magistrat-nem poslopju, nego da se tudi objavijo po časopisih. Občinstvo izve na ta način ložej avtentično besedilo sklepov občinskega sveta, in pa rok, če bi hotel kedo uložiti ugovor zoper te sklepe. Na c. kr. deželno vlado sklenila se je prošnja, da blagovoli odločiti, bo li hišni posestniki primorani pobirati in plačevati pristojbino za izložbo, ki se predpisuje dotičnim strankam, ali ne, in v zadnjem slučaju naj se ta pristojbina direktno strankam predpiše. Občni zbor v zmislu § 10 društvenih pravil vrši se dne 31. januvarja t. 1. ob 7. uri zvečer v vrtnem salonu hotela pri »Malič-u«. Dnevni rod objavljen je v inseratnem delu lista. Člani dobivajo v uradnih urah od »Vi—17- zvečer v društvenih prostorih brezplačno pojasnila glede fasije osebno - dohodninskega davka, ki se mora ravno sedaj položiti. Isto tam sprejemajo se tudi pristopne izjave.
V Zagorju ob Savi se je z novim letom nastanil kot praktičen zdravnik dr. Tomo Zamik.
Prešernov spomenik. Gospod Franc
Prešernov spomenik v Ljubljani 34 kron, katere je nabrala povodom nekega godo-vanja gospa Bernotova. K temu znesku je prispeval gospod c. kr. notar M. Pushnik 30 kron.
Ljudska in dijaška kuhinja v Ljubljani. Upravni odbor je imel sinoči sejo ter izvolil za načelnico kuhinji gospo Josipi n o K o s o v o, za namestnico gospo J. Fleischmannovo. Načelnikom jo bil izvoljen A. DrelBe, namestnikom O. D o-lenec, blagajnikom dr. Stare, gospodarjem G. Regnard, tajnikom P. p 1. Radi c s.
Umrla j® Včeraj okolu polu 10. ure po noči v tukajšnjem uršulinskem samostanu č. M. Frančiška K o g ? rojena v Koprivniku na Štajerskem 12. okt. 1862. V samostan je bila vsprejeta II. okt. 1880., slovesno obljubo storila 14. okt. 18S6. Sušica je končala nje blago in skromno življenje. Naj počiva v miru !
V mestni župniji škofjeloški je bilo I. 1899 oklicanih 41 j)arov; poročenih 29, rojenih 161, umrlo jih je 125.
Slovenski kurz za nemške uradnike. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se bode pričel za nemške uradnike slovenski tečaj. Slovenščine jih bo učil dr. Janežič. Da Be gospode uradnike s tem kurzom preveč ne obteži, dalo se jim bode za »bolečine« pri tem pouku letne nagrade po 200 kron ! Slovenski uradniki niso dobili nič, ko so se učili nemščine. S.ovenskemu uradovanju pa ta kurz ne bode mnogo koristil. Kar se fc
nemški učenci v osmih letih ne nauče v gimnaziji, tudi v jednem letu starim gospodom ne bo šlo v glavo. Denar se bo vrgel pri oknu ven, nemški uradniki bodo sicer dobili spričevalo, »da znajo slovenski« in bodo avancirali, slovenski pa kljub spričevalu ne bodo dovolj znali. Slovenskim uradnikom ostane vse delo, kakor doslej, in pa veselje, da njih kolege dobivajo poboljšek, oni pa nič, če prav so jezikovno sposobnejši.
Krasne razmere v Celju. Kakor znano, ima Celje sedaj, kakor prej Ljubljana, prav drago in prav slabo plinovo razsvetljavo. Luči gore vsak tretji večer ne sicer dobro, pa vendar prenosljivo. Ker so se v zadnjem času plinove svetilke uvedle tudi v Gaberji in v Spodnji Iludinji, prispeva občina celjske okolice za vso razsvetljavo 1 odstotek. Pa to ni j"dini davek, katerega mora okolica mestu plačevati. Še več kakor oni odstotek za razsvetljavo donesejo mestu tržne pristojbine, katere izključno plačujejo okoličani. Razven tega morajo plačevati od vseh strani grozno visoko mitnino — in vrhu tega bi zdaj še radi uvedli užitninski davek na jestvine in opojne pijače in pa obligatno klanje na »sfušani« klavnici tudi za okoličani Kljub vsem tem davkom, katere mestna občina od okoličanov dobiva, oziroma bi še rada dobivala, pa ne poskrbi slavnoista za nekoliko razsvetljave po oni poti, po kateri okoličani z večino dohajajo v svojo farno cerkev, in sicer: trg pred cerkvijo, glavni trg in cela graška cesta. Zjutraj ob polu sedmih se pogasijo v petek kot v svetek ne glede na vreme ali temo vse luči po tej poti. Sedaj ob zimskem času je zjutraj ob polu sedmih še čisto temno in ljudje, ki dohajajo po polu sedmih od šeste maše, hodijo po pravi egiptovski temi in butajo drug ob dru-zega. Tedaj za verno okoliško ljudstvo nimajo luči, da bi v svetlem hodilo po svojih verskih opravkih, pač pa za pijane mestne ponočnjake, ki se pred polu sedmo uro valijo iz kavarn in gostiln domov. — Priporočili bi vč. cerkveni upravi, da poskrbi morda s primerno pritožbo, da bodo otroci teme bolj radodarni z lučjo, posebno če je plačana, in zlasti na itak temnem cerkvenem trgu. — Toliko, da štet. pozna celjske hva-lisače, ki pojejo, da so v Celju prava nebesa.
Vrle Učiteijice. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je postalo torišče Horvatekovih pristašev. Vsied jungovskih napadov so izstopilo iz tega društva gospice učiteljice Mah-nič, Trstenjak, M. in T. Štupca. Čast takim učiteljicam slovenske dece, ki vedo, da z križem iz šole preženo tudi svojo čast in ugled, slovenski deci pa srečo.
Naskok na Št. Ilj. »Grazer Tagblatt« poziva nemške učitelje, naj prosijo za nad-
Ilju. Prošnje do 31 januvarja. Slovenski štajerski učitelji, pozor!
Štajarske novice. Nemška hranilnica v Ptuju je zvišala obresti od posojil na menice na 7%. — RailTeisenova hranilnica in posojilnica se je osnovala pri sv. Kunigundi na Pohorju. — Župnijo v Bučah je dobil Ivan Stanj ko, župnik v Tinjah, župnijo na Dobju Jernej Vurkelc, ondotni provizor. — V Gorenji Savinjski dolini je v neki vasi hiša, v kateri stanuje pet žen s svojimi otroci in vse imajo može v Ameriki. Težko bi našel kje tej podobno hišo. — V Gradiiki pri Mariboru je viničar L. Ribič hudo ranil svojega očeta, ker mu ni hotel dati smodke. Orožniki so zaprli nečloveškega sina. — Dne 2. t. m, je prišel naš cesar v Radmer pri Ljubnem, kjer se je udeležil velikih dvornih lovov. — Papirnica v Gratweinu pri Gradcu je ustavila velik del poslovanja, ker ni dobila od nikoder premoga.
Zopet zanimiva volitev na Goriškem bode za državnozborski mandat od-stopivšega grofa Alfreda Coroninija. V »Gorici« priporoča nek volilec zopet g. grofa Coroninija, »Sočin« kandidat bode advokat dr. Josip Stanič, grajščak v Gorici, o katerem pravi »Primorski List«, da kaže očitno, kar je, in pove vsakemu v obraz, da je liberalec, da nima vere itd. »Primorski List« priporoča, da se volilci zjedinijo za dr. Jos. viteza T o n k l i j a, ki pa, kakor čujemo, volitve ne sprejme.
Za slovenske šole — nemški nadzorniki. Nedavno smo priobčili imena novih okrajnih šolskih nadzornikov na Spodnjem Štajerskem. Potujčena njihova imena so kazala, da je deželni šolski nadzornik Linhart napel vse moči, da osreči slovenske šole z nadzorniki svojega mišljenja. Z edinim dr. Bezjakom so prodrli Slovenci pri najhujšem pritisku nasprotnikov. Najbolj kričeče je imenovanje Alojzija de la Moste, nadučitelja v Judenburgu, nadzornikom za vildonski, lipniški, arveški, cmureški in radgonski okraj. V teh okrajih so štiri slovenske šole, nadzornik pa ne zna besedice slovenski. »Slovenski Gospodar« upravičeno pravi: »Na Kranjskem je v ljubljanskem, kočevskem, novomeškem in radovljiškem okraju izločena vsaka šola, ki ima učni jezik nemški ter izročena posebnim nemškim okr. šolskim nadzornikom, dasi so nadzorniki za slov. šole vsi nemškega jezika vešči in imajo spričevalo učiteljske usposobljenosti tudi za nemške šole. Ce je vlada tako skrbna za umetno nemške šole, ki so se le zasejale zaradi ger-manizacije, naj tudi skrbi za slov. šole slovenskega ljudstva, kojega davčni goldinar ravno toliko velja, kakor nemški!«
Poštni nabiralnik so z novim letom dobili v Iški vasi pod Ljubljano; v zvezi je s poštnim uradom na Studencu.
V Smledniku je bilo lani rojenih 80, umrlo jih je 79, poročenih je bilo 14 dvojic.
Stavka tiskarjev. Danes je ustavilo delo tiskarsko osobje v tukajšnji Blasnikovi tiskarni.
V bolnici usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu je bilo minoli me3ec 163 bolnikov. Od teh je bilo 78 ozdravljenih, 13 zboljšanih in 4 so odpustili kot neozdravljive. Koncem meseca jih je dreostalo ■65, trije so umrli.
Slovenci na Vestfalskem. Dobili smo vest, da so očetje frančiškani na Vestfalskem dobili naknadno dovoljenje, da smejo za slovenske delavce izvrševati v slovenščini duhovno pastirstvo. Trdi se, da je to dovoljenje izposlovalo avstrijsko ogersko poslaništvo v Berolinu. Slovenska patra sta ostala na Vestfalskem in dalje opravljata svojo službo.
Proti slovenskim delavcem na Vestfalskem se je izdala naredba, da se sme v ondotnih rudokopih oddajati službe le onim, ki so v pisavi in govoru popolnoma vešči nemščine. Da odslej Prusom ne bo noben slovenski delavec »popolnoma vešč« nemščine, je jasno.
Isterski deželni zbor se snide šele na spomlad, kakor se je naznanilo deželnemu odboru. Ni pa šc določeno, kje so zbor snide. Kakor znano, je grof Badeni preložil sedež dež. zbora iz Poreča v Pulj, grol Tliun pa v Koper, ker slovanski poslanci niso hoteli v Poreč. Kakor se zatrjuje, snide «e dež. zbor zopet v Kopru, in vlada mu
kot bodoči sedež mesto Pulj. Sicer pa italijanska večina sama ni edina v tem vprašanju.
Tržaške novice. Poštno vodstvo v Trstu je na vseh tržaških poštnih uradih razobesilo navodilo o najnovejših poštnih spre membah v laščini in nemščini. Slovenskega navodila ni nikjer. Poštno ravnateljstvo ima menda Slovenco za najbolj pametne! — Velik požar je uničil v petek zvečer prodajalno ateklenine in porcelana tvrdke Zennaro in Gentili v ulici S. Antonio. Škode je okolu 80 000 kron, nekateri pa trdijo, da celo 400.000 kron. — S lenilno kislino se je zastrupila 201etna dekla Antonija Cek.
Društvo »Lega Nazionale« je objavilo obseg svojega delovanja. Iz društvenega oklica posnemamo: 1. da daje društvo leten prispevek za bodoče tržaško vseučilišče, 2. da podpira dijake italijanske gimnazije v Pazinu, 3. da podeljuje štipendije vse-učiliščnikom, ki se posvetijo italijanskemu slovstvu, 4. da daje vsako leto 7000 gl. za učiteljske kandidate, 5. da vzdržuje ljudske šole pri sv. Križu blizu Trsta, pri sv. Ko-lumbanu blizu Kopra, pri sv. Nedelji blizu Poreča, v Holmu blizu Pinguenta, v Stridonu blizu Portole, v Podgori blizu Gorice, v De-vinu, 6. da vzdržuje otroške vrte pri sv. Križu blizu Trsta, v Pazinu, na Soškem Mostu, v Ločniku, v Podgori in v Devinu, 7. da zida zdaj novo šolo v Rabacu pri Al boni in razširja šolo pri sv. Križu, 8. da razdeljuje med učence knjige, jedila, obleke. — Na drugi strani mori Slovence »Schul-verein«. Res trdno hrbtišče imamo, da se ob takih naskokih ne upognemo.
Ameriške novice. „Ameriški Slovenec« je pričel v Jolietu izhajati znatno povečan. Oblika mu jo še jedenkrat večja, nego mu je bila doslej. Doslej je imel štiri strani, sedaj jih ima osem. Prva številka v Jolietu je bila tiskana v 4000 izvodih. — »Slovensko amerikansko tiskovno d r u š t v o« se je ustanovilo v Jolietu. Kanal mej Chicago in Jolietom otvorili bodo 15.febiuvarjat.l. Ta kanal je jedno največjih podjetij. Veljal je chicaški distrikt že nad 33 milijonov dolarjev. — Slovenci v Cleve-landu imajo 5 moških podpornih društev in 1 žensko društvo. Sedaj nameravajo zgraditi si slovensko šolo. — V Leadville, Collo so pričeli Slovenci graditi svojo cerkcv. Posvečena bo sv. Jožefu. Veljala bo okolu 10.000 dolarjev. Slovencev je ondi nad 800. Njihovo dušno vodstvo ima čast. g. župnik Peršin. — Slovcnci v Puebli so prevzeli župnijo Marije Pomagaj. Njihova cerkev je največja in najlepša v mestu Pueblo. — Dne 17. dec. pret, leta je v Št. Paulu Minn. pel novo sv. mašo Slovenec čast. g. Matija Štu kel, doma v Pugledu pri Semiču. Dvajset let je že od doma. Po hudem delu si je prislužil novcev, da se je mogel oprijeti študij. — V Jolietu sta se osnovali zopet dve slovenski moški podporni društvi in jedno žensko podporno društvo.
Srečna loteristinja. V Gradcu je imel nedavno nek gospod znanje z gospodičino, katero je pa koncem preteklega leta zapustil ker je prorada stavila v loterijo. O novem letu se je spomnil svoje prejšnje znanke ter ji je poslal za novo leto dopisnico, na katero je naslikal loterijski listek s tremi številkami. Dekle je hitelo v loterijo, stavilo poslane številke in zadelo — terno.
Sava je bila minolo dni jako narasla in dosegla ponekodi tri metre višave nad normalom. Pri Zagrebu je včeraj zopet precej upala.
Na včerajšnji semenj v Ljubljani so prignali 777 volov in konj, 305 krav in 118 telet. Kupčija je bila precej živahna.
Znani tat Prelovšek, ki je v ljubljanski kaznilnici sedel že jednajst let in v jednajstem letu svojega sedenja ušel, a bil zopet ujet, je konečno presedel odmerjene mu kazni ter se je sedaj veselil svojo prostosti na Štajerskem okolu Lipnice, kjer so so nakrat pričeli pojavljati razni ulomi in tatvine. Sum je pal na Prelovška, katerega so aretovali v GraUveinu. Dobili so pri njem in delavcu Ostieru najraznovrstneje ukradeno blago.
Povozil je včeraj mešani vlak med Hrastnikom in Zidanim mostom tovarniškega "delavca Jos. Kovača iz Hrastnika.
Živinski promet. Meseca grudna so na t
in na Vel. Loki naložili 15 krav, 17 telet in 1658 prašičev. Živali so odpeljali v Švico, na Tirolsko, Solnograško in Češko.
Tatvina. Na Berniku pri Cerkljah so v noči od sobote na nedeljo ukrali temno-
rujavo, 13 pestij visoko kobilo.
#
* *
Nemci se boje. Na Nižjeavstrijskem se je pomnožilo slovansko prebivalstvo za 52-6 odstotkov, nemško pa le za 12 5 odstotkov. To vest z nemalim strahom zabele-žuje »Ostde.ut-che Rundschau«.
Koncert v temi. Nedavno je slavni češki umetnik Ondnček priredil koncert v Vilni. Mej koncertom nenadoma ugasne električna luč in v dvorani nastane gosta tema. A umetnik je sviral dalje in tako preprečil mogočo nesrečo vsled strahu. Občinstvo je ostalo mirno in. ko je bilo zopet svetlo, je umetnika pozdravilo burnim ploskanjem
Zopet rituelni umor? Iz Nachoda na Češkem je izginila krščanska dekla Marija Cervenka, ki je služifa pri Židu Kohnu. Žid ni naznanil, da se dekle pogreša. Se le njena mati je naznanila sodišču, da Marijo že od 21. decembra ljudje pogrešajo. Ob njeni postelji so našli krvne sledove. Posteljna oprava je bila ravnokar vzeta iz perila. Zid trdi, da se jo Červenka gotovo umorila radi nekega ljubezenskega razmerja, a Židu niti oblasti dosti no verujejo. Njegova hiša je strogo zastražena. Vse dosedanje iskanje Cervenke je ostalo brezvspešno.
»Indijance« igrala sta so na praznik sv. treh kraljev v Berolinu dva 14-letna dečka. Jeden dečkov je z velikim kuhinjskim nožem igral »glavarja-. Pri igri se je »glavar« tako razjezil, da je svojemu tovarišu porinil nož v srce. Umorjeni je jedini sin uboge vdove.
Društva.
(P o u č n o z a b a v n i večer »Slov. planinskega društva«) bode v petek dno 1 i. t m. v gostilniških prostorih »Narodnega doma« v nekdanji kavarni. Gospod prof. Orožen bode predaval o K u m u. Ob jednem se razstavijo sliko društvenega kluba amateur-fotografov v tekmovanje. Slike bodejo v posebni sobi na ličnem prostoru razstavljene in se razstava otvori po predavanju. Društveniki, njih obitelj in vpeljani gosti dobro došli.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. kanonik T. Kajdiž 7 gld. — G F. H. 3 gld.
—	A. St. S. 3 gld. — G. A. Turk, župnik na Koroški Beli 5 gld. — G. Fr. Gornik, dekan v Postojni 5 gld. — G. Ant. Jaklič, vojaški kurat v Trstu 8 gld. — G. J. Oblak, dekan v Kamniku 10 gld. — G. A. Jamnik, župnik v Sorici 5 gld. — G. Ant. Abram, kaplan v Košani 5 gld. — G. Val. Aljančič, župnik na Dobravi 5 gld. — G. J. Pintar, odvet. solicit.itor 2 gld. — G. J. Janežič, fin. komisar 1 gld. 50 kr. — (I. Fr. Kepec, duh. upravitelj na Češnjicah 5 gld. — G. A. Jemec, župnik v Podlipi 3 gld. — G. Fr. Košir, župnik na Colu 5 gld. — G Iv. To-mažič, mestni župnik v Školjiloki 10 gld.
—	G. J. Krčon, župnik v Predosljih 3 gld. G. Ivan Tomažič, mestni župnik v Škofjiloki namesto venca na krsto svoje drage sestre Zofije Pfeifer, nam je poslal 20 K.
Za novomeško dijaško kuhinjo je poklonil presvetli knez in škof Anton Bonaventura 100 kron.
Telefonska in brzojavna poročil?.
Dunaj, 9. jan. (0. B.) Avstrijska delegacija razpravlja danes o vojnem proračunu. V ime čeških delegatov je izjavil Paca k. da bodo glasovali proti proračunu.
Dunaj, 9. januv. Tudi danes kroži vse polno kombinacij o novem mini-sterstvu in njega članih, vendar uradni dunajski listi zatrjujejo, da do sedaj ni še nič konečno določenega. — Nemško-liberalni listi ojstro pišejo proti Gautschu, ki se poleg Koerberja največkrat imenuje kot kandidat za ministersko predsedstvo.
Praga, 9. jan. Profesor AJasarvk je šel na odpust, ker se gibanje dijaštva proti njemu ne poleže.
Levov, 9. iauuv. V krogih poljskih i
zbor sklican koncem januvarja. Ako bi bilo zborovanje nemogoče, potem se razptsti državni zbor in se razpišejo nove volitve.
Erfart, 9. januvarija. Pruska vlada jo preklicala odlok o izgonu Cehov.
Newjork, 9. januvarija. Predsednik Columbije je umrl. Politični položaj se je vsled tega zelo poostril.
Vojska v Južni Afriki.
Novo leto ni prineslo sreče Angležem na južnoafriškem bojišču. Pričenši s prvim dnem nadalje morajo angleški vojskovodje sleherni dan poročati o izjalovljenih napadih ali ponesrečeni defenzivi. Novega leta dan so morali prepustiti Burom glavno mesto Bečuane, Kuruman, ki je 150 km. proti zahodu oddaljeno od železnico Kimberley-Ma-fekmg. Buri so ujeli 120 mož, moj temi 12 častnikov. Cela posadka tega mesta je obstajala iz angleške takozvane kapske policije.
Nič manj »srečen« je bil prve dni novega leta »junaški« general French, ki jo po »zmagi« pri Colesbergu v ravno tako lepem redu povrnil se nazaj na svoje prvotno mesto, kakor Bullerjeva armada pri sramotnem porazu pri Tugeli. Njegova moč je tako opešala, da bi bil mož hvaležen Burom, ako ga puste v miru.
O usodi posadko v Mafekingu smo že pisali. Popolno v jednakem položaju, ako ne slabšem, se nahaja general White, čegar najnovejša brezupna poročila so dokaz, kako nujno potrebuje Bullerjeve pomoči. Buri so pričeli resno z ofenzivo, ker so povsem na jasnem o razmerah v angleški armadi, in je upanje, da kmalu rešijo tudi NVhiteja in od-vedo v Pretorijo. Pripravljeno je vse in ne-številni manjši boji pričajo, da nam brzojav kmalu sporoči o odločilni, za Angleže usodni bitki.
London, 9. januvarija. Reuterjev urad poroča iz Rendsburga, da je padlo v bitki pri Colesbergu 7 častnikov in 30 mož, 50 so jih Buri ujeli. Drugi dopisnik pa izjavlja, da sploh še ni znano, koliko Angležev je padlo v tej bitki.
London, 9. jan. General White brzojavlja iz Ladysmitha s pomočjo iie-liografa 7. t. m. ob 2. uri pop.: Danes zjutraj ob 6. uri so napadli Buri naše postojanke. Posebno pozornost so obračali na Caesareamp in lioltn Waggon. Sovražnik, ki je. bil zelo mnogoštevilen, je izvršil napad z velikim pogumom in eneržijo. Trikrat je zasedel naše postojanke na omenjenem holmu. Napad je trajal do pol 7. ure zvečer. Se le večerni naliv je prekinil boj.
London, 9. januv. General Buller brzojavlja iz Frere: V inojem taboru se govori, da je White 7. t. m. zvečer ob 5. uri premagal nasprotnika in ujel 500 Burov. I "radnega potrdila o tej vesti nisem prejel. Odposlal sem vse rezervne čete, da prirede demonstracijo pri Co-lensu.
London. 9. januv. Iz tabora pri Frere poročajo, da so se Buri tako približali Ladysmithu, da se je pričel boj z bajoneti.
London, 9. januv. (C. B.) General Buller brzojavlja iz Frere: 6. t. m. mi je sporočil general White: Buri so ob 3. uri 15 min. obnovili napad. Nahajam se v n a j v e čj i stiski.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. Laški spiral Alcssandro Manzoni, prevel 1. B—C.
(Dalje).
Don Abbondia rojenice niso nikakor obdarovale 7. levjim srcem, kar jc čitatelj že lahko opazil. Toda že od mladih nog ju moral uvideti, da tisti čas ni bil ugoden za bitje brez krempljev in ostrih zob, čc jc to bitje imelo količkaj veselja do življenja. Moč zakonov ni v nobenem oziru ščitila mirnih in skromnih ljudij, ko se jih nihče ni bal; ne radi tega, ker jc morda nedostajalo postav in kaznij proti zasebnim nasilstvom. Zakonov jc bilo celo v preobilji; zločini so bili v njih vsi našteti in z malenkostno obšir-nostio ločeni drug od drugesa; kazni so bile
dale raztegniti, če se je to zdelo potrebno zakonodajcu samemu ali pa njegovim zvr-šujočim služabnikom. Sodno postopanje je bilo le v toliko vrejeno, da je imel sodnik pri vsaki obsodbi popolnoma proste roke; odlomki, katere smo navedli iz ukazov proti ,bravom', so sicer majhna, toda tembolj verna poskušnja iz tedanjega sodnega postopka. Kljubu temu, da celo radi tega so vsi ukazi, katere so objavljali in poostrevali vsi namestniki po vrsti, sami še bolj svedočili klaverno slabost onih, ki so jih izdajali. Ako so pa res imeli kak neposreden učinek, pomnožili so samo neštevilne nadloge, katere so morali prenašati miroljubni in slabotni ljudje od nemirnežev, ter so še povečali le-teh nasilnost in prekanjenost. Priza-nesljivost je bila tako vkoreninjena, da ji ukazi niso mogli do živega, kaj še da bi jo odstranili. Bilo je pribežališče, bila je nekaka predpravica nekojih stanov, kojo je moč zakona po jedni strani pripoznavala, po drugi strani pa jo je ljudstvo prenašalo s srditim molkom. Nekateri so jo izpodbijali s piškavimi ugovori, stanovi pa so skušali, obdržati si predpravice ter so jih zagovarjali iz same samogoltnosti in zavidljive ča-stilakomnosti. Seveda so morali ti stanovi, katerih pa vsi ukazi kljubu vsem grožnjam in pretenjem niso mogli zatreti, pri vsakem napadu poseči po novih sredstvih in po novih zvijačah, da so si ohranili predpravice. Tako se je v resnici godilo; kakor hitro so izšli novi ukazi, da bi iztrebili nasilnike, poiskali so si ti mogotci novih sredstev, bolj pripravnih, da so še naprej počenjali, kar so ukazi hoteli preprečiti.
Bilo jim je možno pri vsakem koraku vjeti v past in nadlegovati priprostega moža, ki ni imel lastne moči ali mogočnih zavetnikov. Da bi namreč imeli v oblasti vsacega, ki bi rad zabranil ali kaznoval kako hudodelstvo, prepustili so posameznike na milost in nemilost vsakovrstnim izvrševalcem zakona.
Kdor pa je, predno je izvršil kako hudobijo, skrbel za to, da se je mogel v pravem času skriti v kak samostan, v kako palačo, kamor se birič ni predrznil stopiti; kdor je le nosil livrejo, radi katere se je čutil cel mogočni rod, cel stan iz nečimur-nosti in lastne koristi obvezanega braniti ga, imel je povsem proste roke pri vseh podjetjih in se je lahko smejal vsem hrupnim ukazom. Oni, ki so bili poklicani v to, da bi jih izvrševali, spadali so po rojstvu k privilegovanim stanovom, pa so bili odvisni od le-teh kot svojih pokroviteljev; oboji pa so se trdno držali svojih načel radi svoje vzgoje, lastnega dobička, iz navade, vsled posnemanja, ter so se skrbno varovali prelomiti jih radi kosa papirja, prilepljenega na pouličnih oglih. Tisti pa, ki so smeli neposredno čuvati, da se ne krši zakon, naj bi tudi bili podjetni kakor junaki, poslušni kot menihi in pripravljeni, žrtvovati svoje življenje, kakor mučeniki, vender ne bi bili dosegli ničesar, ker jih je bilo premalo proti onim, koje bi imeli premagati, in ker je bilo zelo verjetno, da jih bodo povsem pustili na cedilu oni, ki so jim odkazali dotično delo. Poleg tega so bili prav ti splošno najbolj propali malopridneži svoje dobe. Njihov opravek se je zdel podel cel6 onim, ki so se jih bali; zaničevali so jih. Radi tega je
popolnoma naravno, da uradniki niso hoteli nositi svoje kože na prodaj radi kakega malo obetajočega podjetja, temveč so rajši prodajali svojo lenobo in prizanesljivost mogotcem; porabili pa so svoj gnusni vpliv in svojo moč tam, kjer ni bilo nevarnosti: stiskali so namreč in mučili miroljubne ljudi, ki so bili brez vsake zaščite.
AKdor hoče koga napasti ali pa se vsak trenotek boji napada, išče seveda zaveznikov in pomagačev. Radi tega je v onih časih vsak posameznik skrbel, da se je združil s somišljeniki zadruge, ali da je ustanovil ž njimi nov stan ter skušal kolikor mogoče povečati moč zaveze, kateri je pripadal. Duhovščina je skrbno čuvala in skušala raztegniti svoje svoboščine, plemstvo svoje predpravice, vojaški stan pripoznane mu izjeme. Trgovci in rokodelci so bili združeni v cehe in bratovščine, pravoslovci so imeli svojo zavezo, zdravniki svoje društvo. Vsaka teh majhnih oligarhij je imela svojo posebno moč; posameznik je našel v vsaki ta dobiček, da je mogel v primeri s svojim vplivom in svojo prebrisanostjo porabiti za-se združene moči. Poštenjaki so se posluževali te dobrote samo v svojo obrambo; prekanjenci in malopridneži pa so z zadružno pomočjo izvrševali hudobije, za katere bi ne zadoščale njihove lastne moči ter so se odtegnili kaznim. Sicer pa niso bila ta raznovrstna društva jednako močna. Premožen in oblasten plemenitaš, imajoč okrog sebe četo ,bravov' in kmetov, ki so se vsled stare navade, iz lastnega dobička ali pa prisiljeni smatrali za podložnike in bojevnike svojega gospoda, je posebno v kmetih imel moč, katerej bi se vsaka druga zaveza težko ustavljala.
Naš don Abbondio, ki ni bil ne bogat, ne plemenit, še manj pa hraber, je uvidel precej, ko je nekoliko odrastel, da je v tej druščini podoben glinastemu loncu, ki mora biti v družbi mnogih železnih loncev. Prav rad je tedaj poslušal roditelje, ki so želeli, da bi postal duhovnik. Sicer pa v resnici ni preveč premišljeval o dolžnostih in vzvišenih ciljih stanu, kateremu se je posvetil. Zagotoviti si všečno življenje, stopiti v častitljiv in močan stan, bila sta dva povsem zadostna vzroka za njegovo izbiro. Toda vsak stan skrbi za posameznika in ga ščiti le do neke meje; navzlic temu si mora vsakdo sam vre-diti življenje v podrobnostih. Ker je don Abbondio neprenehoma le mislil na svoj mir, ni se menil za ugodnosti, za katere bi se moral nekoliko potruditi ali cel6 malo drzen biti.
Njegovo načelo je bilo pred vsem, ogniti se vsem razporom, ali pa udati se, kjer je bilo nemožno ogniti se. Skušal je biti povsem nepristrank v bojih, ki so besneli okrog njega radi takrat zelo pogostnih zdražb mej vojaštvom in meščanstvom, mej plemstvom samim in naposled v kmetskih razporih, nastalih radi jedne same besede, končanih s pestmi ali nožmi. Če je bil prisiljen, potegniti z jednim ali drugim, držal je vedno z močnejšim, zmirom pa je stal v ozadji ter je dal drugemu umeti. da ni rad njegov nasprotnik, kakor bi mu hotel reči: „Zakaj pa nisi ti močnejši? Držal bi s tabo." Mogotcem ni hodil preblizu, prezrl je njihove začasne muhe, ponižno pa je prestal one sitnosti, ki so bile resno premišljene. S pri
kloni in z uljudno spoštljivostjo je celo čmerneže in jeznarite ljudi, katere je sreča-val na cesti, razveselil. Tako je ubožec preživel šestdeset let brez posebnih viharjev.
Imel je seveda tudi on nekoliko žolča v sebi. Bil je vendar potrpežljiv, ustregel je vsakemu po volji, požreti je moral tiho marsikatero grenko besedo. To mu je pa tako zagrenilo življenje, da bi bilo škodljivo njegovemu zdravju, če bi sem ter tja ne mogel dati duška svojemu srdu. In bilo je na svetu vender tudi še nekaj ljudij, cel6 v njegovi bližini, o katerih je vedel, da niso zmožni nobene hudobije. Nad temi se je lahko znosil in izpustil svojo jezico, katero je dolgo časa kuhal v sebi, proti tem se je lahko pokazal čudaka in kričal brez vzroka.
Ostro je karal ljudi, ki niso živeli po njegovih načelih, pa le tedaj, kadar je to lahko storil brez najmanjše nevarnosti. Kdor je dobil batin, pripiše naj topo njegovih nazorih sam sebi; kogar so ubili, bil je iz-vestno sam kriv. Kdor je branil svoje pravice proti močnejšemu ter odnesel pri tem krvavo glavo, na njem je dobil don Abbondio že kako krivico. To tudi ni tako težko; pravica in krivica nista nikakor tako natanko ločeni, da bi ne mogel vsakdo imeti po jedni strani prav, po drugi pa ne. Posebno pa je pridigoval onim svojim tovarišem, ki so ščitili slabotne in zatirane ljudi proti oholim mogotcem z lastno nevarnostjo. Rekel je, da se to pravi, navlašč si nako-pavati sitnosti na glavo, in da je to isto, kakor bi hotel jazbičarju zravnati noge.
(Dalje prih.)
Umrli so:
6.	januvarija. Josip Pečnik, delavec, 26 let, Karolinška zemlja 26, jetika.
7.	januvarija. Vincenc Istenič, ključarja sin, 6 mesecev, Hranilnična cesta 7. pluCni edem.
8.	januvarija. Marija Turk, delavka, 19 let, Kar-lovska cesta 6, jetik*. — Helena Pestotnik, gostija, 73 let, Sv. Petra cesta 28, ostarelost.
V h i r a 1 n i e i :
6. januvarija. Jožef Strauss, gostaC, 45 let, su-Sica možgan.
6. januvarija. Marija Cervan , kandidatinja pr usm iljenkah, 16 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dn^ 8. januvarija 19G0.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 7 85 do gl.	7 86
Rž za pomlad . . » 6-66 »	»	6 (37
Turšica za maj-junij » 518 »	»	519
Oves za pomlad ■ » 5"28 »	»	5.29
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Čae tpa--.'.OTtinja
Stanje bur.-
meti-a t mm.
Temperatura
po
Celzija
VetroTi
KeVo
Kje, pove upravništvo »Slovenca«. :(0 1-1
Lusli inasto-oldop n a barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Soselmo priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad piodajalnicami. shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh ild. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERZ.. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11-9
Občni zbor
I.
vrši Be
dne 31. jaimv*rija t. 1.
ob 7. uri zvečer v poletnem salona hotela „pri Malič-a".
Dnevni red:
1.	Poročilo za preteklo društveno leto 1899':.
2.	Računski zaključek za leto 1899 in proračun za leto 1900.
3.	Volitev 3 odbornikov.
4.	Volitev 3 preglednikov računov.
5.	Določitev članarine za leto 1900.
6.	Slučajni predlogi.
Izžrebana sta letos gg. dr. Tavčar in V. Pelričič-ket izstopivša člana oib»ra; smeta se pa zopet izvoliti. G. J. Jeglič je izstopil iz odbora in se izjavil, da ne sprejme zopetoe izvolitve.
Predlogi, katere žele člani staviti Se za ta občni zbor, morajo se pismeno vložiti pri odboru vsaj 14 dni pred občnim zborom.
V Ljubljani, 8. januvarija 1900. 3i i-i	Načelništvo društva.
Hiša na prodaj!
Hiša, sredi mesta, na lepem prostoru, v tri nadstropja in z dvema prostornima prodsijalnicama, se iz lastne roke takoj pod ugodnimi pogoji proda.
Natančneje pove iz prijaznosti nprav-■ištvo ,.Slovenca".	26 3—i
ESHSHSHSeSHSaSHSHSHSESHSa5HSaSH5
i>| 9"zveč. 1.54 8 ; 26 fl. jug
dež
oblačno I t 2
Qt 7. zjutr. ! .36*0 I 1-8 | sr. jug
|2. popol.j 736-3 j 2'4 | sr. jvzh. | > | Srednja včerajšnja temperatura 31°, normale: — 2'7°
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni. sasHSHEHSdisHsasTasasHHasasHsasBsa
Št. 12168.
Razglas.
28 3-1
Deželni odbor je namestil deželnega praktičnega učitelja za mlekarstvo m
sirarstvo ki ima nalog pospeševati napredek mlekarstva in Birarstva v nasi deželi.
Ker se pogostoma slišijo pritožbe, da primanjkuje mlekarskim zadrugam, ki se v deželi v tako lepem številu razvijajo, dobrega sirarskega veščaka, ki bi bil njim pri ustanovitvi in ureditvi, kakor tudi v nadaljnem delovanju v posvet in pomoč razglasa s tem deželni odbor, da bo radevolje ugodil prošnjam mlekarskih zadrug, če bodo zahtevale, da se jim dopošlje deželni sirarski veščak v posvet.
Prošnje za to so pošiljati podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. januvarija 1900.
Dunaj ska lili m 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 9 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I . IIciTcngasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K-Reservni zaklad nad 7,500 000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicab, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I > u n a j s k a borza.
Dn6 9. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0 ■ • ■.....
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, bOO gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista} . . . • • • • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž, veli
98-75 98-65 P7-65 99'— 97 65 9485 130'10 232 70 242-45 118-20
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dno 8. januvarija
3-2% državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-66 19 20 89-60 11-42
15950 158-50 200-50 97 90 137'— 25850
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 Zastavna pisma av. osr.zein.-kred. banke 4 /„ Prijoritetne obveznice državue železnice
>	> južne železnice 3°/„
>	> južne železnice 5°/0
,	> dolenjskih železnic 4°/,
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ ' 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudoltove srečke, 10 gld.
107— 96--86 75 70 25 9975 99-50 393 -300-50 41-— 20-50 13-20 55-
Salmove srečke, 40 gld. ......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . . • • • • • • • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Splošna avstrijska stavbmska družba . • Montanska družba avstr. plan. . . • • Trboveljska premogarska družba, 7U gia. Papirnih rubljev 100
177-— 174 — 180 —
125- — 289- — 78-40 25-60 101--270-50 297 — 251--
_ Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, «rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
1 vrlnintpli * Hr IvBB JanBŽiČ.
Menjarnicna delniška družba
„11 E H C U M"
I., flollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., StrobelgassB 2.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakove«.
atje- Pojasnila	v vseh gospodarskih in lnanfinih stvaro*
o kursnih Trdnostih "vseh špekulaoljskih vrednostnih
papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče v.socega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavni o.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.