GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
gSaSžžftfSrhica*0, SbpoIuU>ljek' n- ianuarla (Jan; n), iw
TSjpjjS^^	jw>* |4» ****
SubMription «6.00
STEV.—NUMBER 8
Wf'| W>fB ''P1 X,
praznikov.'
kaued daily «xc«pt Sundaja »ud
TBAR XXV.
UrsUntlkt tu uprtvnlftkl prostori: 2M7 8. UwmUle A v*
Offico «f Publteattoa: 2S67 South Uwnd«W A v«. Tvlophon«, Hockw.ll 4904
ideralno poročilo obsoja sodni prooes proti Moonoy
»čilo, ki je bilo napravljeno za Wickershamovo komisijo in se nanaša na Mooney-Billingsov slučaj, izročeno senatu. Evidenca kaže, da sta bila Mooney in Bil-lings obsojena na podlagi krivega pričanja. Sodnik, ki je predsedoval obravnavi, zahteva izpustitev žrtev iz zapora.
Francija tudi še čaka. Stališče Italije negotovo
aahlngton, D. C., 9. jan. — j je bilo aenatu izročeno edaj prikrito poročilo o Moo-Billingsovem slučaju v zve-bombnim napadom v San nciscu, 1. 1916, pri katerem ilo ubitih deset oseb. Zločina >ila obtožena Mooney in Bil-in sta bila na obravnavi »jena na smrt, pozneje pa je kazen spremmenjena v do-tno ječo. Poročilo je bilo
»	»	v v/11 iUUlo J C [iivpl cvil umoelvllv
jeno za Wickershamovo ko- fledukcij0 Ko je družba na-

revoMrali redakciji
proti
Konrpanlja umaknila drastično redukcijo, ko so delavci odftU na apoatano stavko In se organizirali
Saliabury, N. C. — Enoten nastop delavcev pri Klumac Cot-ton Mills je preprečil drastično
ijo, katera pa ga ni hotela viti, nakar je bil dokument, ibsega 600 strani, položen v ,mbo v Beli hiši. Senatorji ting, Walsh in Costigan so Uožili resolucijo zahtevajoč redsednika, da izroči poroči-enatu in resolucija je bila eta.
oročilo ostro obsoja metode fornijakih uradnikov, ki ao i prosekucijo, katera je re-rala v obsodbi Mooneyja in ngsa. Iz predložene eviden-razvidno, da ni prosekuci-od vzela akcije, da najde pra-itorllce zločina. Nadalje je
sta policija in prosekucija zakone z uvedbo preiska-stanovanjih obtožencev, nista bila obtoženca nikdar ilno identificirana, je prosekucija napela da ustvari predsodke _ jncema v javnosti a poroči->pisju in argumenti pred sm.
je prosekucija premlšlje-)tlačila evidenco, ki bi dls-tirala izpovedi njenih prič; instruirala priče, kako mo-rovoriti na obravnavi in jih navajala k krivemu pri-
je prosekucija po obsodbi encev storila vse, da ubije njo za oprostitev Mooney-[Billingsa. Silno je tudi pismo sodnika iffina, ki je vodil obravna-katero je bilo uklj učeno, priznava,, da sta bila ob-obsojena na podlagi kri-pričevanja in urgira, da se t vi izpusti iz zapora, iva porodila (je Vzbudila senzacijo v senatu in v Iti, kar daje upanje, da bo->ney in Billings po šsst-letih zapora za zločin, a kot kaže evidenca nl-tttar storila, izpuščena na
znanila že tretjo redukcijo odkar je depresija, je završalo med delavci in so odkorakali na stavko. Družba je naznanila znižanje za 17% le v nekaterih de-partmentih, ampak tkalci v o-stalih oddelkih so instinktivno čutili, da bodo pozneje tudi oni prizadeti.
Stavkarjem so se pridružili vsi prebivalci mesta, trgovci in drugi elementi. Fronta proti kompaniji je bila enotna. Priskočile so na pomoč tudi delavske unije in stavkarje organizi rale v podružnici, ki ae je priklo-pila United Teztile Workera u-nije, del ADF.
Družba je uvidela, da je premoč prevelika in je pristala na pogajanja. Stavkarji o redukciji niso hoteli ničesar slišati. Končno je prišlo do kompromisa, ki večje lzenačenje plač. Ne-1 javila mezda utrgana za poldrug odstotek, drugim pa nekoliko zvišana.
To je prva uspešna stavka v zadnjem času proti redukciji. Plače tekstilnih delavcev na jugu so najnižje v deželi In so dosegle točko, pod katero ne morejo iti. To je tudi razlog za enotno revolto takorekoč vsega mesta.
London, 9. jan. — Velika Britanija se ne bo pridružila zahtevi Združenih držav v zvezi s politiko odprtih vrat v Mandžuriji. Kot vzrok navaja, da je Anglija kot članica Lige narodov Še prejela zagotovilo tokijskega delegata v Ženevi, da se Japonska ne bo vmešavala v politiko odprtih vrat
V Angliji in Franciji ae je pojavila precejšnja nezadovolj nost vsled akcije ameriške vlade, ker je Stimson poslal noto Japonski, ne da bi se prej posvetoval z zastopniki ostalih velesil, ki so podpisale pogodbo glede teritorijalne nedotakljivosti Kitajske.
Kakšno akcijo bo Velika Britanija pod vzela v tem alučaju, še ni bilo pojasnjeno. Pričakuje se, da bo poelala noto v prihodnjih 24 urah ameriški vladi, kateri bo pojaanila. svoje stall-ftče.
Pariš, 9. jan. — Francoska vlada ee še ni odločila, da li ae bo pridružila Združenim državam v njeni zahtevi za izvajanje pogodbe, katero je podpisalo devet velesil. Parfz je včeraj podal izjavo, da ima ameriška vlada bolj proste roke v tej situaci ji kot Francija, ki je članica U ge narodov.
Rim, 9. jan. — Italijanski su nanj i urad še ni komentiral, da li se bo Italija pridružila ameriški fcttoiaMH ki ae nanaša na situacijo v Mandžuriji. Zadevna Izjava bo podana najbrž jutri, ker ima tudi Italija svoje interese v Mandžuriji, ki so o-gražani radi japonske okupacije.
Darron kritizira komai-stično taktiko
Vladna kriza na Japonskem
Napadu na življenje japonskega cesarja je sledila* reetgnaclja kabineta, katero pa j« cesar odklonil. Stimaonova nota povečala krtso
Tokio, 9. jan. — jCeear Hiro-hito je jdanes zjutraj odklonil sprejetje reslgnacije kabineta, katero mu je predložil premij er Inukai. Premijerja in ostale Člane je posval, naj ^bdrže svoje pozicije.
Toltio, 9. jan. — Japonska bo morda predlagala revizija pogodbe, katero je podpisalo devet velesil in se nanaša as teritorijal-no in administracij^ko nedotakljivost Kitajske. P ^opozicija za revizijo bo predložene na konferenci, ki bo v kratim sklicana in katera bo razpravljala o obstoječi situaciji. Nota. katero je ameriški državni tajnik Stimson poslal tokijski Vladi, je delno bazirala na določbah omenjene pogodbe.	t .i
Tokio, 9. jan. — Vznemirjajoči dogodki so včeraj sledili drug drugemu. Prvi važen do#odek je bila nota ameritfke vlade, v kateri je državni tajnik posvaril Japonsko pred kršitvami Kel-loggovega pakta ia drugih mirovnih pogodb, k*t je vlada sicer ravnodušno sprejela, ne pa japonska javnoat. > Drugi dogodek je bil napad na življenje cesarja Hirohita. Temu je sledila kabinetna seja, ki je trajala pet ur in katera je resultlrala v re-signaciji vlsde. Japonski ksbi-net je namreč odgovoren za varnost cesarjevega življenja. > Pozno popoldne je policija dvignila cenzuro in dovolila časopisju objavo imena napadalca, ki je vrgel bombo4 Milino kočije, v kateri je sedel oeaar Hi-rohlto. Napadalec se piše Li Honšo, korejski kullj, star 82 let In rojen v Seoulu.
Neki uradnik zunanjega ml-nistrstva je včeraj Izjavil, da japonska vlada najbrž ne bo odgovorila na fltimsonovo svarile In bo vso itvar Ignorirala.
Fašlatl diakuatrejo apel vlade, ki Jih je pozvala na sodelovanje
Berlin, 9. jan.—Deset tisoč fašistov ae je sinoči zbralo na shodu v Športni palači, da slišijo govor Josepha Goebbelsa, enoga njihovih voditeljev, glede možnosti sodelovanja z vlado, ki že II, da ji fašisti pomagajo v kampanji za ponovno Izvolitev Hin< denburga za predsednika nemške republike.
Goebbels je v svojem govoru napadal berlinskega pomožnega policijskega načelnika, nakar je policijski cenzor, ki je bil na vzoč, odredil razpuatl shoda. Fašisti eo pri tej priliki pokasa U železno disciplino. Odkorakali ao mimo Iz dvorane, "da tako pokažejo, da so možje, ki lahko ohranijo mirno kri tudi takrat, ko so provoclranl."
Politična napetoet v Nemčiji se širi. Krog 00 shodov je bilo včeraj sklicanih v Berlinu; llko število shodov ae je vršilo tudi v drugih mestih. Komuni ati so imeli v Berlinu dvajset shodov, fašisti deset, "jekleno-čeladarji" enajst In brezposelni tri. Policija je bile pripravljena, da potlači izgrede, do katerih pa ni prišlo.
Brland podal rotipaoljo
Pričakuje ss, ds bodo tudi ostali
člani francoske vlsde predložili ostsvko
Zatiranje revolte v Indiji
Velika Britanija poostrila svojo politiko In aagroeila s smrtnimi kaznimi. Arftsclje nacionalistov se nadaljujejo
iBombaj, Indija, 9. jan. — Velika Britanije je pričela z železno roko izvajati nove naredbe proti indijskim rebelom. Po-oblaatlla je aodnike, da lahko izrekajo težke kazni kakor tudi smrtne obsodbe proti osebam, ki bi ae upirale naredbam. | Sodniki lahko nalagajo smrtna kazni tudi v odsotnosti obtožencev, ako ao predloženi dokazi, da so kršili vladne naredbe Vlada nadaljuje i aretacijami članov In voditeljev nacionalistične stranke, katero je pred per dnevi razglaalla za nepostavno. Dva promtasntna voditelje, dr. Ansadl In 4r. Choksey, sta bile včeraj eretlrane poleg večjega števila drugih.
Medtem pa Je močna bombaj-sks asociacija indijskih trgovcev, ki dirOktlra vae važne trgovinske organizacija, »prejela resolucijo, v kateri obeoja politiko briteklh avtoritet. V resoluciji pravi, da je bila akcija podkralje VVillinfdona, ki ni hotel sprejeti Oandije pred aretacijo, insult na vee Indijski narod.
Nacionalistični voditelji slosr priznavajo, da drastične naredbe proti članom stranke pomenijo začasno britako zmago, toda ta politika bo končno ubila vse pogoje za sodelovanje med Indijci in brltsko vlsdo. Nepo-vedujejo, ds bo boj trsjsl mords dve leti slf več, ki ps bo koačsl z zmago Indijcev, ki ss bor« ss neodvisnost svoje domovine.
■MMM^*
bojkotfraajo
JN ODLOK VRHOV-[EGA SODIŠČA
Hendereon instalira na predsed-aedništvo
London. — Za kulisami bije vroč boj za predsedništvo razorožltvene konference, ki ae ima pričeti prihodnji meaec. Arthur Henderson, zunanji mi-nister v bivši delavski vladi, ln-sistira, da ta pravica pripada njemu, ker je bil na liglnl seji izbran kot oseba in ne kot vlad-^ nI predstavnik.
Torijci so pa odločno proti temu in od MacDonalda zahtevajo, naj Hendersonu to prepreči. Oni so se zedlnill, da konferenci predseduje Beneš, zunanji ml-nlnster Češkoslovaške, Hender-sona se boje, ker bi mogoče pridobil na prestižu.
tli
Javnim
pnmta
napravam
Wis. — Državno vr-sodišče je te dni soglasno lo, da javnonapravne druž-risconsinu nimajo monopo-lotlčnl Industriji, v kateri ijejo. Državno ali občinsko fenje ali frenčajz je le ob-Ino dovoljenje, ki ne vse-monoj)oUkih pravic, odlok je velike važnosti, ■ država ln poaamesne lahko zgrade svoje Javne ive in konkurirajo a privat-brez posebnega državnega I katerega je LeFollette tiral v prejšnjem isseds-Je bil radi politične privstnlh interesov v iji zbornici poražen.
Modernizacija lokomotiv daje
, New York. — Ns smerišklh železnicah prvega razreda je bi lo lansko leto 10,018 manj lokomotiv kot leta 1928, ali znižanje za 16.4%. Kljub temu pa ee Je zvišala pogonska sila lokomotiv 17.2%. Lansko leto se Je dosegel tudi nov rekord pri varčevanju ln ekonomski uporabi ku-' riya. Za železničarje ln rudarje' to pomeni manj dela. Manj dela pod kapitalizmom pomeni pa brezposelnost.
ta hišne
— Okrajne dobrodel-so bile naproše-pomoč tudi ki ao radi krl-v potežkoče, daal za-prepoveduje.
Vrednost bendov padla ss devet ta pel Milijarde ^m
Ne* York. — Tukajšnja bor poroča, da eo ves zadolžnice ali bondi. ki eo listlrani na borzi, padli v vrednosti za ItMtMIr 008 v preteklem letu. Dne 1. Januarja 1982 je bilo na newyorški borzi listlrani h 1001 bondov. katerih skupna tržna vrednost je znašala okrog 88 milijard dolarjev. med tem ko je skupna označena vrednost (par valoe) čez 62 milijard. To pomeni, da vsak stodoUrski bond j« bil I. Januarja vreden povprečno |72.20
Pojasnil je, zakaj je opustil o-hrambo zamorskih fantov
Cktesgo. — (FP) — Clarence Darrow je podal Izjavo, v kateri pojasnjuje vzroke, zakaj je odstopil od obrambe osmih zamorskih fantov, ki so bili obsojeni na smrt na sodišču v Scottsboru, Ala., na obtožbo, da so posilili dve belopoltnl dekleti. Dejal Je, da on ne bi.mogel rešiti fantov pred električnim stolom, ako bi jih on branil kot odvetnik Mednarodne delavske obrambe. Dar-row je dejal:
Taktika komunistov v zvezi s tem slučajem Je vzbudila predsodke v Alabami in uverjen sem, da bi vsak, ki bi se zavzel za obsojence v imenu komunistične organizacije, naletel ha veliko o-pozicijo, ki bo še poslabšala situacijo. Ko sem se mudil v Bir-minghamu, sem prejel telegram od obsojencev, v katerem so Izjavili, da ne marajo, da bi Jih jaz zagovarjal, če ee ne pridružim odvetnikom Mednarodne delavske obrambe. Ta organizacija aH pa vsaj osebe, ki so pod njenim sli komunističnim vplivom. Jo sklicala več protestnih shodov po vsej deželi. Zvedel sem tudi, da so bila poslana grozilna pleme raznim uradnikom v dr žavi Alabama. Taka dejanja niso v soglasju s legalnimi zadevami. VI ne morete vmešavati politike v sodne procese. Ako hočemo rašiti zamorske ffcnU, moramo to storiti le pred alabamskl-ml sodišči, ne pa v Rusiji ali v New Yorku.
Osem mik Jonov brezposelnih
v Ameriki Wsshlngton, D. C., 9. Jan. — VVilliam Green, predsednik A-meriške delavnko ! «mJ<-racije, - je včeraj podal Izjavo, v kateri pravi, da Je število brezposslnlh decembru nsraalo ns osem milijonov In ds privstni skladi za podpiranje bednih ne zadostujejo. Število brezposelnih Je najvišje v zgodovini Amsrike. Dalje je Green dejel, ds sdlno takojšnja vlsdna pomožna akcija lahko rašt situacijo.
Unije so se združile
London. — Ze nepraj bo v angleški oblačilni industriji le ena unija. Te dni so se potom splošnega glasovanja člani dveh organizacij s veliko večino Izrekli za združitev. Tudi med rudarji Je v teku gibenje za formiranje ene unije potom združitve.
London, 9. Jan. — Aristide Brisnd, najbolj snana osebnost v francoski politiki, Js demlsljo-nlral kot sunanjl minister, si glasi telefonično poročilo, ki Je dospelo v London, da se isogne francoskemu csnzorju.
Poročilo jsvljs, da bo Brlan-dovl demlsljl sledila ostavka o-stalih članov kablnsts, ksr se nsjbrž zgodi prihodnjo sredo. Frsncljs Js ns pragu vlsdns kri-ze, ki bo nedvomno Imela reene posledice na reperacljsko ln rss-orožltveno konferenco.
V tem trenutku Je težko ne-povedstl rezultat, ki bo sledil političnim zapletljajem* v Fran cUl. Skoro Je gotovo, da bodo redlkalcl ln aoclsllstl v parlamentu odklonili sodelovsnjs, sko bo Lsvslu v slučsju rssignsclje (»onovno poverjena sestsvs vlsde.	* « Brisnd Je izgubil svojo mili-tantnost. Zvedelo se Je, ds Js žs pred dvems dnevoms hotel Izroditi svoj portfeU premiJsfJu Lsvslu, tods to vest ao njegovi tovariši v kabinetu potlačili. Zsd-njs poročila se glase, da ss Js Brisndovo sdrsvstvsno stanje poslabšalo In da ne more več Izvrševati svojih poslov.k

MMPI ajio^l liiroli^l EA ^ko^oM* sld hoj, dokler al Moonsy B^M^cmRs JJ^rfj^k	O
sshtevi
HeUlngfors, Finska. 9. Jan^-Vlada je včeraj objavila končno poročilo o izidu volitev o prohl-bidji. Volitev ae je udeležilo 774/487 volilcev, med temi 887,-418 žensk. Ze odpoklic prohibid-j# je glasovalo M8JM8 vollleev
ali 704%.
Halj
s etrekem Iz snansjdsljšlk krušnih Nev Vsrkn^prsssi mSeAHpe. V mesta New Yerks js nsj-n Ni jas takih reveUv. kateri« nI magnle pomagali, da M kšr m prssUtveljnl pridevki prema Jksi.
Providence, K. I. — (FP) — Na velikem masnem shodu sa oprostitev lfooneyja Js blls sprejeta resolucija, ki postva državljane ns bojkot kalifornijskih produktov * toliko časa, dokler ee nshsjs v Ječi Tom Moo-nty. Resolucije je blls poslsns governerju Rolphu In vssm zveznim kongresnlkom ter sens-torjems Is Csllfornljs. |Shod so skllcals delavske or-genlsaclje In promlnentnl državljani, Glavni govornik Js bil kongresnik Franels B. Con-don, ki Js rekel, ds se Js poglobil proceduro In evidenco ln prišel do prepričsnjs, de omre-ženje Mooneyjs nima para v sodnih analih Amerika ln Anglije. Relpl je tudi, de Je prepričan, da sadnjl govsmer nI hotel psrdonlratl MoooneyJs nsjveč radi tega, ker bi e Um priznal, da je bila alorjena ve-lika krivica, ksr ps ksllfornlj-sks burtoaslja odklanja.
Kot predsednik shoda Js resolucijo podpisal bivši zvezni pravdnlk John J. Colllns.il vorlli so tudi J. J. Burns, predsednik drlsvne delavske fede-rsclje, Gorman od tekstilne unl-Js ln Muate Is Broowoods.
Nspad as Italijanskega konzula v Psrisu
Pariz, % Jan. — Mlchael Rl-chlchl, italijanski dijak, Je vče-rej streljal na Italijenskega ge-neralndka konzula Gluseppe Gentils, ko Je slednji stopil v poslopje konzulata. Gentils Js bil ranjen, toda njegovo atanjs nI opasno. Policija Je takoj are-tirala napadalca, ki Je izpovedel, da je Izvršil naped, ker ga Je konzul oviral v njegovem uči* Uljskem poslu.
Psriška policija je včeraj ere-tirala tudi tri druge Italijane, pri katerih Je dobila večjo krflčl-no eksplozivnih snovi. Policija sedaj preiskuje, ds II ao sodelovali v protifašističnih aktivnostih.
BAMNI NADZOR SIK OPROŠČEN NA SODIŠČU
Državni pravdnik naznanil, da bo zadevo predložil drugemu ee-dlšču ,
Chlcsgo. — (FP) — Obravnava proti državnemu bančnemu avditorju Osoar Nelsonu v svssi s polomom Waukegan State banke je končala s fisskom. Vlagatelji, ki so sasledovalt potek pro-oesa, so prišli sedaj do prepričanja, da ne morejo pričakovati legalne pomoči od sodišč, ki nočejo kaznovati bankirjev ln uradnikov, ki ao odgovorni za Izgubo njihovih prihrankov v bančnih polomih.
Nelaon je bil oproščen, dasl je bilo predloženih večje število dokazov, da je sanemarll svojo dolžnost, ksr Je dovolil Wauke-gan State banki isdahje sleparskih finančnih! poročil o stanju banke še potem, ko Je vedel, de je Institucija nesolvsntna. Očitno je bilo, da je ,sodeloval v zaroti, rsdl katere so vlagatelji u-trpeli težke lsgube.
Potem, ko Je sodnik Edward Shurtleff pre<l*«<ilovsl Obravnavi več kot dva tedna, se Je nenadoma spomnil, da proces ne spada njegovo območje. Pokaral Js. celo državnegs pravdnlka A. V. Smitha, ksr Js vložil obtožbo proti državnemu bančnemu nad-somlku, nakar Je sam sestavil oprostltvenl dokument ter gs predložil porotnikom v podpis.
Vsi porotniki so gs podpisali, dasi Js eden teh, George Whlp-pell, pozneje Informiral čaaopis-na poročevalce, da so bili noglas^ no proti oprOstltvf.
Ves argumentiranje državnegs pravdniks, da Je sodnik sam Izjavil ob otvoritvi obrsvnsvs, da ssdevs spada v njegovo Jurls-dlkcljo, ni nič pomagalo. Smlth je potem nasnanll, da bo ponovno obtožil Nelsona sanemarjanja uradnih dolžnosti ln zarote ter predložil vso sadevo drugemu sodišču.
Značilno Isjsvo je podal David Joslyn, Nflsonov zagovornik, ko Js dejal sodniku i
"Povedano Je bilo, da bo U proces trajal devetdeeet dni, In če Je to ras, ne bo nobena banka v državi Illinois poslovala po preteku tegs časa; sato želimo, da sodišče ustavi U proces takoj."
Joslyn ni pojssnil podlefe svojega argumente.
JUNIJE IN IZOBRAZBA ČLANSTVA
Študiran je v delavski šoM ceneje
kot pe podpiranje brespessl-
nlh unljsklk članov
Mena, Ark. — (FP) — Con* monwealth Collegs, rezldenčna delavska šola na Jugu, js pod-vzel kampanjo med unljeml, katera urgira, naj izberejo med brespoaelniml člani najboljl material Irf ga pošljejo v to šolo.
Ker nekatera "srlstokratlčncN unije dajejo do dvajset dolerjev brezposelnost ne podpore ns teden, šolnina v Commonwealth kolegiju stane pe le $180 na leto (devet mesecev), bi bil U način podpiranje brezposelnih še najcenejši, poleg bi pa to ko-ristllo delavskemu gibanju In posameznim unijam.
Tega mnenje Je 84-letnl direktor ln bivši profesor ns Wts-coaslnski univerzi Luclen Koch, ki se sedaj neheje v okolici New Yorka v Interesu šdle. Hrano, stanovanje In perilo si študenti v tej šoli zaslužijo s delom ns 880 skrov velikem posestvu. De-lajo 80 ur na teden po 4 ura na dan, ostali čaa pa porabijo sa učenje. Prihodnji četrtletni šol-aki termin aa prične 88. marca In stan« |40, kar js veliko ceneje sa tiste, ki Imajo šs densr, kot pa ubijati čss v brezposelnosti.	/
PBOSVBTS
p R O 8 V E T A
THE ENL1GHTBN1IBNT
OLASILO W LASTNINA »U)VMIII SASODHS POOTOB-MB JBDMOTB
O—■«* —« n»S*il fcr tk.
MurtmUu: te
, m M. MM aH M*. U-*# m tetrt M*. « i. »IA« >• »•«•. P-n m Ki kui « «•*■ ••.te. _
for tb« Vmtud BUU* <««tet CkUte«)
ctoicM« ««4 r j« »•«• r«*.
A4«wtkiac rte« te e«nw»«eL—M*»eewlpt» wlH Mi M
n m, k*r laa Mik ■
PBOSVETA MST.M btek	CMcte*. liltorffc
MCMBCM OT TUB KCOKBATBD
Glasovi iz naselbin
—
Dal um
akl«l»J«j. m primer
<D«. »I. J* • Um
1»I1>
Mtela*. FmmrU* >
poUfcl« M-
»rt
"Coxey Armie«"
Mož c imenom Coxey je za časa krize leta 1894 vodil "veliko armado" brezposelnih de-lavcev v Washington. "Armada" te je razblinila med potjo In tja Je prišla le četica, ki pa »e ni smela pokazati v bližini kapitola. Brezposelni reveži ao bili zbobnani skupaj brez vsakega definltlvnega programa, temveč kar tako iz sentimentalne naivnosti, da se jih vlada usmili In jim da delo. Coxey Je bil nekak sentimentalni križar, ki je ljubil krik In ropot ne glede na to, ka°J pride Iz krika in ropota. Danes Je ta mož župan nekje v Ohiu.
Ta zgodovinski flasko se še danes ponavlja. Fraza "Coxey army" Je leto. za letom simbol za vsako prazno paradlranje In vsak prazen krik po deželi. Po tisti depresiji so prišle tri druge in dsnes je četrta — in ob vsskl depresiji se poj s vi ali pripravlja kaka "Coxey ar-my" brezposelnih delavcev, ki "marširajo" v Washington protestirat proti krizi in zahtevat dela.
Zadnje tedne, v enem dobrem mesecu, sta šli kar dve "armadi" v Washlngton. Prvo so vodili komunisti ob otvoritvi kongresa in drugo je vodil katoliški župnik James R. Cox Iz Pittsburgha baš te dni. .-Komunisti niso Imeli dosti sreče. Dobili so skupaj okrog tisoč pristašev, ki so "meršlrall" v glavno mesto v avtih in trukih, ko pa so dospeli na cilj, jim je policija nagajala in njih deputaclja nI dobila vstopa v kongres, lc pismene zahteve so smeli oddati v kapitol.
Večji "show" Je imel Župnij Co*. Zaradi sltČAosti imena, in pa ker je duhoven,/mu Je senzačno časopisje delalo veliko reklamo In tako js mogel -- kakor poročajo listi — sbrati okrog 10,000 navdušenih revežev, ki so "marši ral iM Iz Pittsburgha v Washlngton v avtih in trukih. In ko Je Cox dospel na čelu avoje "Coxey army" v glavno mesto, so gs policaji in višji oblastniki lepo sprejeli, sprejel gs je tudi sam veliki inženir Hoover In Salvatlon „ Army j« pogostila njegovo "armado" a kavo, in pecivom — nato pa se mu uljudnu povedali, naj tvojo 'armado" odpelje nazaj v Pitttburgh.
Komunisti in katoličani so narasen gledf vere, toda taktično so v marsičem ekupaj. Oboji ljubijo nepotrebne ceremonije, krik in ropot. Človek bi rad slmpatlsiral a temi "gladovnimi pohodi, CoxeyJevimi armadami'* ali kakorkoli jih že nasivajo, saj ao v vseh teh marših na kolesih uključenl reveži, ki resnično iščejo sa-služIta In Imajo dovolj vzrokov sa protestiranje In demonstrlranje. Simpatije zaslužijo, toda, ali se to armadlranje, coxeyirsnjs In paradi ranje vrši samo zato, da dobe simpatije od publike ln da jih končno Salvatlon Army v glavnem mestu enkrat nasiti 7 Koliko so do* tegli t Um t
Komunističnim pohodni kom niso dali niti beseda; prišli so a praznimi rokami in odšli so s prašnimi rokami, župnikova armada je pa dobila od Hooverja in drugih nekaj — praznih /ros. Ako so hoteli, so lahko jaano razumeli, da o/iclelni NVaahington ne da nič sa delavce. Njegov namen je, da pomaga le bankirjem 1 To je oflclelnl Wa»hn Kton Že sto in stokrat povedal tako jasno in odločno, da vsak razumen človek ne more najmanj dvomiti. Kongres t«-dl nI sanesljlv. Cemu torej to drkusno para-dlranje ln beračenje pri vladi, ki nima srca sa brezposelnega delavca?
Demonstracije ln organlslranl protesti so ns mestu, kadar delsvstvo ve, kaj hoče ln vstraje pri tem. kar hoče, Iloteti in sahtevati je treba nekaj, o čemur je delavstvo prepričano. da lahko izvede. VrtpriMnol Ali Je maaa, ki je sledila župniku is Pittaburghs. vedela, kaj hoče? AH ima aoclslnl program? AH pa je šla kar tako, pričakujoč čudeža in v veri, da Bog omehča sroe vladi In Hoover Jim nakaže delo. Koliko Je sdaj razočaranih?
Kje pa so vae te armade, val ti pohodi, vse te "Coxey armles", kadar ao aplošne volitve? Kje ao takrat komunistične In katoliške armade? Takrat bi bil pravi čas sa orgaAlsiraito pohade nj — votltta. Kje so takrat? AH nI res, da Ort volilnih dn<*h katoliški armadnlkl volijo republikance ln demokrate, komunistični armadnlkl pa ne votljo — nikogar, ker večinoma niso državljani In nimajo volilne pravice?
Gospodje v Waehlngtonu to dobro vedo, zato ae vseh teh pohodov nič ne boje in ae norce delajo is pohodnlkov, Zato nočejo
Klubov a priredbe
Canontfburg. Pa* — Klub št. 118 JSZ uljudno vabi vse somišljenike in vse ostale delavce v tej ekoiicl na domačo zabavo ln veselico, ki se bo vršila v soboto večer dne 16. januarja v prostorih Johna Podboja; pričetek ob 6. uri.
Naš klub, oziroma njegovo članstvo sodeluje pri vseh tukajšnjih podpornih, kulturnih in gospodarskih organizacijah in ima tudi veliko simpatičarjev med tukajšnjimi Slovenci, aH same simpatije brez moralne po-moči ne zadostujejo. Treba je delati in agitlratl. Tudi pri nas so Ua za socialistično propagando ugodna kot povsod. Ali propaganda brez organizacije je ne samo neefektlvna, pač pa tudi nemogoča. Logično torej sledi, da bo treba naj prvo vršiti nekoliko organlzatoričnega dela, pre-dno bo mogoče zgraditi organizacijo in širiti z njo socljsllstlčno misel. Za ,to delo pa rabimo agitatorja.
- Vsak izmed nas, katerim Je socialistično ln delavako gibanje pri srcu in kateri smo prepričani, da bo socljallstična družba nadomestila po zakonih družabnega razvoja sedanji krivični red, mora pomagati. Ako storimo vsak nekaj korakov za or$a-
I Druga kulturna prireditev bo pevs. društva "Soče" v Slov. domu na Holmes ave. dne 81. jn-nuarja na nedeljo večer. "Soča" lepo napreduje od zadnjega skupnega reorganiziran j a pod vodstvom Rudolfa Ferdana. Pred zadnjo našo prireditvijo sem pisal <** P^sko društvo "Soča" bo poskusilo napraviti v kulturnem ozlru to, v čemer je Slov. dom na Holmes ave. zadnja leta zaostal. Naša prireditev 81. januarja bo petje mešanega ln moškega zbora in igra "Kakršen gospod, tak sluga," burka Iz vojaškega življenja v enem dejanju. Ta igra bo <j|la vsem navzočim obilo smeh* in veselja, kar bo ravno prav prišlo v teh slabih časih. Cilj * pevskega društva "Soča" je: delovanje kulturno in izobraževalno. Ne pozabite nedeljo 81. Januarja. Na veselo s v iden je!—Louls Mrmolja.
Doživljaji
Piitaburgh, Pa. — Dne 2. jsn. sem se podal zdoma Iz Sharona in sem odpotoval v t naaslblno Bessemer. Tsm so delsvske rsz-msre tako slsbe, da že leto in pol nič ne delajo. Nekateri ao a težavo obnovili naročnino na Prosve-to, ostali so pa prosili, da se jim list ne ustavi. Obiskal sem tudi naselbini Library in Coverdale,
žavne in ljudske aparate v prid Judutva, ne v prid izkoriščevalcev. Procesije, kakršne je organiziral rev. Cox, nimajo pomena, ao že stara stvar. Ljudstvo je hodilo v procesijah ie od pamti-veka in proailo malike žive in mrtve, milosti, dobilo pa je bič, glad in stradanje ter trpljenje. Nič ni treba prositi poštenim delavcem, ampak zahtevajo naj! Norman ThOmas je rekfl, da u merlško ljudstvo potrebuje petletni načrt za zgradbo močne politične stranke. Zato pa delavci, pristopajte v delavsko soc. stranka Naš cilj naj.bo: en milijon aktivnih članov, ki bodo kos nalogi pri letošnjih volitvah. To bo več pomagalo kot vse procesije, Coxove in druge.
Delavstvo se mora stalno u sposobljatl, ne pa samo periodično izbruhati, da ga vodi lahko vsak kamor hoče. Naše procesije qaj bodo na aeje soc. klubov, da pokažemo našo zavednost ter da resnično tudi delujemo in pomagamo delavski stranki do moči in sile, ki jo lahko zadobi samo
niziranje klubov v bližnjih nkJel- kjer 10 * ma^njc * __ *	I razmere nekoliko Izboljšale, ven-
dar pa je še mnogo delavcev
blnah zapadne Penne in za raz-| širjenje socijallstične literature, bomo gotoVo imeli uspeh. Prl-| znsjmofda tako delo nI tako te-1 žavno kot si ga mnogokrat pred-1 stavljamo, je pa prijetno, ker vršimo delo za osvoboditev delavstva lz kapitalistične sužno-| »ti.—John Kokllch.
"Zločin zločinov" Clsvslsnd, Ohlo. — Tam smo, kjer smo bili točasno lani. Vsako letno eno in isto: staro Isto gre in novo pride. Milijone lju di revnega sloja pričakuje nove-ja leta z veseljem in nado boljših časov, boljšega sistema in boljše produkcije, da bi U milijonski revni narod boljše živel. Veak narod po svojem prepriča nju prosi in moli k svojemu bogu, da bi ga odrešil vsega hude-ga, aH vse skupaj nič ne pomaga. časi so le slfcbl. Milijone ljudi širom sveta danes trpi, umira od depresija,
Današnja depresija je zločin največjih zločinov, ki si jih človek more misliti. Ta depresije izvira iz svetovne vojne, nsšega svetovnega kapitalizma In mili tarizma. 4 vsakovrstnih voditeljev, predsednikov, diktatorjev Itd. Ako hočemo biti neprlstran ski, se lahko prepričamo, da ta depresija izvira tudi od ssmlh delavcev ln njih voditeljev, od strankarstva, katerega imamo toliko, da nam več škoduje kot koristi. Po mojem najboljšem prepričanju, bi morali to atran-ksrstvo popolnoma opustiti ln se
brez dela in mezde so tako nizke, da nikomur ne svetujem v te kraje za delom, ki ga tudi ne bi dobil.
Judi v naselbinah Imperial ln Clif Mina sem se ustavil ln ponovili so naročnino na dnsvnik Prosvsto kljub slabim delavskim razmeram. Prenočil sem pri dru štvenem tajniki* Jakobu 2itku. Zahvaljujem se vsem rojakom, ki so mi na mojem potovanj uši na roke s tako gostoljubnim bratstvom.
Na CHlf Minu se je pred kratkim pojavila neka sleparska družba ter kupila nekaj zemljišča. Dala je $50 are ter razglasila po naselbini, da potrebuje delavce. Kdor je hotel "delo" dobiti, je moral plačati od 6 da 26 dol. Naslednji dan so ogoljufani delavci prišli "na delo" ln še mnogo drugih novih prosilcev, pa ni bfclo ne duhs ne sluha o tej sleparski kompanlji. Dali so bili tudi naši rojaki med potegnjenimi, ml nI znano.
Dne 6. Jan. ss Je n* Liberty aveniji zbrala ogromna množica bretposelnlh ln izstradanih ljudi. Njih namen je bil, da skupno odpotujejo v Washlngton, D. C., pa se je kmalu velika večina zbranih vrnila domov, ker ni bilo zadoptl trokov in ker so zvedeli, da stric Hoovsr lovi ribe in se ne brlgs niti ne želi videti lačnih množic.
Moja prihodnja postaja je bila naselbina Bridgeville, kjer sem vldsl razvaline nekega Italijan-
'J PONDELJEK, 11. JANUARJA
____v nas delavcih- Nihče naj
ne čaka, da ga pride odrešit izpod aedanjega jarma kakšen mesija. Delavec bo dosegel svoje pravice edino takrat, kadar se bo zavedal, da je odrešenje njegovi lastni moči — razumu Kadar bo spoznal, da se mora osbovodltl kot inteligenten delavec, se ne bo pustil voditi od tega ali onega v procesije.
Dne 17. jan. akllcuje državna organizacija soc. stranke iz Pittsburgha shod v Greensbur-gu v Odd Fellows dvorani ob po 8. popoldne. Razmotrivaio se bo' o brezposelnosti in drugih važnih problemih. Lahko bom rekel, da je bil Hoover dober predsednik, ako se pod njegovo'administracijo soc. stranka dvigne do milijona članov, drugače pa o-stanem pri sedanjem uverjenju, da njegova proeperiteta še vedno čaka nekje za nekim vogalom, ker je menda reva primrznila na trotoar, ali pa je zagazila v globoko blato, iz katerega al ne more pomagati. Vsekakor pa ne po-zabfte na 17. jan. v Greenaburg na shod soc. stranke.
Dne 80. Jan. priredita društvi št. 87 in 618 SNPJ veselico v svojem domu, v korist medsebojnega spoznanja in kooperacije. To Je vsekakor potrebno, kajti edino v medsebojni kooperaciji In zdravih odnošajih Je za-slgurana osvoboditev delavstva izpod mezdne sužnosti.
Letos se bo vršil občni ztjor JSZ ln po mojem mnenju je Cle-veland najbolj pripraven prostor za to zborovanje. OlevelandČani so Uljudni ljudje.
oprijeti delsvske stranke, ne | ekftga poalopja, katerega so glede kakšnega prepričanja. J*I bombo razdejali črnorokarji.
ta ali oni, ln gotov sem, dT"bl depresija presneto hitro Izgini
Ne pozabimo: dokler bodo straAke in delavske organizacije posamezno delovale ln vsaka na svoj rog trobila, ne bomo nl-kdar divjega mačka pregnali. Skupni nastop, dragi bratje dela vel, bi bil najboljll do zmago. Dokler tega ne bo, tudi zmage sa nas delavce ne bo. Torej od nas delavcev je odvisno, dali bomo doaegll vsaj toliko kot Js ruski delavec dosedaj dosegel po svetovni vofni, ruski delavec in kmet, ki sta trpela leta ln leta pod kopitom nekdaj nega ruskega carisma.
. No. kaj pa s našimi kulturnimi in podpornimi društvi? Ali bo nove leto, katerega smo ravno* kar nastopili, kaj boljšega prineslo — kot je bilo v »tarem letu ? Ne trdim, da tekoče leto nam bo dalo veUko boljše spremembe, pač lalim. da hi progrll vsaj z Istim uspehom kot smo v preteklem l«tu. Prva prireditev na novega leta Je bila petletnica 8. D. doma na Waterloo Rd. Na liftj prireditvi je slovenski narod s collin«ood*ki nsaelbinl pokazal dobro solldsrnost do kul-turnega dele In Isobrssbe. Te pr-. ve prireditve S. D. doms se JSj udeležilo pri popoldanakl predstavi nad 700 oeeb ln zvečer nad 800. Torej se računa skupna u-| delsttia nad 1000 oeeb. Popoldan-l akl program Je bil dobro is vršen. «d sedaj pri vratlH pa je bilo preveč kajenja.
Bombna rasstrelba je kbila tako silna, da je s požarom uničila tri hiše do tal. Seveda ao bile tudi druge hiše poškodovane. Tako je prisedet tudi slovenski trg6vec Rudolf Plsteršek. Pobilo mu je 29 dragih šip. Pri tem ni bilo nobenega smrtnega slučaja, ranjena pa sta bila en moški in ena ženske—Aaten Zldanšek.
Coxova procesija v Wa»hington permlnle, Pa. — Duhoven Cox (Isg.: Kaka) v Pittsburghu je oni den zbral ogromno armado brezposelnih, da jih popelje v glavno mesto Washington. D. C., kjer naj zahtevajo relif od zvezne vlade. Kot izgleda, ima rev. Cox mnogo prijateljev. Dvomim, da bi kakšen socialistični voditelj dobil toliko prlvrleneev, primer Norman ThOmas. me se, da pohod Coxove ds ne bo imsl vslikega po rasen nekaj čaaoplsne rek da bodo videli, da nekje ie le rea nekaj narobe; da bodo videli teto-gotci, da nekaj nI v redu, Morda jih bo . ta .demonstracija brezposelnih o pozo si Is. da ae morajo vendarle sfanltl, ako hočejo As kaj časa ostati na površju. Morda. verjetno pa nI, ss IhkIo is-vedli resnega pofožaja ter ubrali treznega pot Is sedanje krise, slcet Jim pretf pogin.
Kapitalistični sistem Je odpovedal. Opravil js svojo nskfla. sedaj ps je čas, skrajni šaa, da as umskne In napravi pot mu, sdravejšemu In pravičnejšemu sistemu, ki bo upravljal
r Detrottake prireditve Detrolt, Mich.—Akoravno so delavske rasmere na najnižji stopnji, se slovenski živelj v mi chiganski metropoli pripravlja na več prireditev v prihodnjih par mesecih. Slabe delavske rasmere uplivajo pogubonosno ns človeški razum, zato je t razvedri]s, da vsaj malo pozabimo ns ta gnili sistem, v katerem se nahajamo v današnjem kapi talističnem vulkanu. Res, da prireditve v brezposelnosti se gmotno ne obnesejo, imajo pa ta magnet, da se snidemo in eden drugega bodrimo in spodbujamo k skupnemu delu, vsaj v toliki meri kot nam rasmsre dopuščajo. Razvidno je, da delavec brez dela ln denarnih sredstev nlms dovolj odporne sile ln energije ker mu ta odreveni radi vednega premišljevanja na jutršnjl te ln kaj nam bodočnoet prim Ravno zato Je potrebno, da strnemo v eno močno falango in močmi skusimo pre-današnji gnili aiatem a razvedrila ln »bližanja nudijo naša kulturna, polita podporna društva, zsto naj bo jsvljeno rojskom v De-treltu, da priredi pevski zbor Svoboda, odsek kluba 114 JfE. opereto "Prvi april" dne 81. Jan. Slišali boste mnogo krasnih domačih pesmi, aolospevov Itd. Vsem udelešencem je sajamčen dober duševni užitek; s obilno udeležbo boste pripomogli Svobodi do boljšegs obstojs. Znano vam je, da pevski sbori se vzdržujejo največ s prebitkom od vsesje. ker drugih dogodkov nI-
feb pnrtnli ienski odsek 8ND maškedamo veselico. Vsak. ki potna delovanje teh marljivih Isnsk ss SND, bo pri-:nal, da so ons najbolj aktiv-in delavno SS ureantfenjo
se tudi te veselice v kar ns j večjem številu, ker s tem pripomorete, da ai čim prej postavimo svoj dom, zbirališše nas vseh. Ženske bodo gotovo tudi jrtskr-bele, da bomo vsi zadovoljni. Oddale se bodo tudi nagrade.
Na 18. feb. priredi društvo Young Americans večerinko. Tudi oni so zelo aktivni pri SND. 'omagajmo mi njim, oni bodo pa nam. «
Klub št/ 114 bo tudi priredil večerinko; dan in prostor še ni določen, a bo objavljen pozneje. Tretjo ali četrto soboto v febrtir arjtf se bo vršila debata med sod. M. Mantonom in Joško Ovnom. Tema debate: Ali je diktatura potrebna, ako se soc. stranka polasti vlade. Dobrodošli ste vsi, tisti, ki odobravate diktaturo in tisti, ki je ne.
Dne 6. marca uprizori mladinski odsek kluba št. 114 JSZ dramo "Grobovi bodo spregovorili." Diletanti so vsi mladi, tukaj rojeni. V ti predstavi .bo zapopa-den ves gnili sistem današnje kapitalistične družbe, kot tudi krščanskih milodarnih organizacij. Kam privede brezposelnost in skrb za preživljanje svojih dragih družinskega očeta, nam pokaže Ivan Klarič v osebi Herman Rugla. Kamor se je obrnil, povsod je videl samo skrb. "Iščite in boste našli 1" "Molite in se varno bo dalo 1" v "Trkaj te in se vfcm bo odprle 1" — je zapisano v črnih bukvah. Ali Klarič je spoznal, da je to navadni bunk. Potrkal je na vrata sleherne tovarne; odprla se niso, ln ako so se — ko je prosil, je bil vržen na cesto. Doma je imel ženo in dva mala otroka in očeta, skrb zanje ga je zmeraj preganjala. £o je čltal oglas v časopisu, da dobrodelne družbe bodo podplra-e samo vdove ln f^ote, je sklenil, da si konča svoje nadvse ža-ostno življenje v upanju, da s tem pomaga svoji družini do podpore.
Dame krščansko-dobrodelnega društva ao hotele tudi Ivanovo ženo porinit v vrtinec nemoral-nega življenja, ko ao pri preiskavi splotile hišnega gospodarja ki je prišel tlrjat najemnino. Tar ko Je: Ce hočeš javnpet odvrniti od sebe, kaži a prstom na druge. Najhujše js pa človeku pri srcu, ko mora gledati male drobne o-tročide, ki morajo trpeti, ne da bi kaj sakrivili. Koliko drugih zločinov je pripisati današnjemu gnilemu sistemu, boste pa lahko videli, ko se bo igra "Grobovi bodo spregovorili" Izvajala. Ne zamudite te prilike in napolnite dvorano do zadnjega kotička. Ne bo vam žal. Mladino boste pa z vašim poaetom toliko bolj navdušili za še večje delovanje na kulturnem polju. Rojaki z že padne strani, sodelujte z nami, mi pa z vami, da bo več uspeha.
Enkrat v aprilu bosta kluba št. 114 in 116 uprizorila aijajno burlesko "Onln njegova sestra," v kateri nastopi nad 60 oseb, ne-kaj kar v Detroitu še ni bilo na slovenskem odru. Je polna humorja, epremljana skoz in skoz s petjem in orkestrom, pomešana z orientalskim plesom. Smehu bo na koše!
Da sta se kluba odločila prirediti nekaj komičnega, naj bo na tem mestu povedano, da moramo imeti sa spremembo tudi kaj razvedrila, ker "Grobovi bodo spregovorili," nam bodo doati pokazali iz človeških nižin in o tistih, ki nam goepodarijo. Zato ata ae kluba odločila uprizoriti nekaj docela novega. Daljša poročila bodo sledila o vseh prirsditvsh.
Joe Korak.
Koliko molekulov je v človeškem telesu
Ena tama stajica vsebuje najmanj 64,000 milijonov molekulov, a vtak molekul do 5000 atomov
Astronomijo imenujemo splošno znanost velikih številk. Toda Številke, ki označujejo sve-tovje molekulov in atomov, so prav tako impo-zantne kakor tiste, s katerimi navaja astronom razdalje zvezd.
Biologi cenijo, da sestavlja človeško telo do 200 bilijonov stanic. Toda v kubičnem centimetru plina je kakšnih 27 trilijonov molekulov — to je še vse drugačno število.
Vsaka človeška stanica je zgrajena iz molekulov in raziskovalec L. Snyder se je lotil težavne naloge, da jih prešteje. Vzel je n. pr. stanlco v jetrih, ki obsega 76 do 100 kubičnih mikronov; mikron je tisoči del milimetra. Kubični milimeter jeter obsega tedaj 10,000 do iS,000 atanic. Ker je človeških jeter prilično za 1000 kubičnih milimetrov, je lahko razvidno, do kakšnih številk pridemo že kar se tiče samih stanic, ki so prostemu očesu nevidne, a vidne pod drobnogledom. Stanice vsebujejo kakor živa anov sploh bržkone petino trde snovi, ostale štiri petine tvori voda, ki je tudi bistvena sestavina živega molekula.
Po Gsutieru in drugih obsega beljakovipast molekul 6000 do 6000 atomov, njegova povprečna velikost pa je petinka milimikrona. Milimikron je tisoči del mikrona ali milijontin-ka milimetra. Desetinka milimikrona pa je povprečna velikost stoma.
Po vseh teh podatkih, ki se bržkone skladajo z resnico, bi tedsj molekul beljakovine, ki šteje kakšnih 6000 atomov ogljika, vodika in dušika, imel premer 1.76 milimikrona. Verjetno je, da je še nekoliko večji, a nimamo sredstva, s katerim bi to lahko ugotovili. Premer Jetrne stanice bo 7 mikronov, to se pravi 4000-krat več nego premer molekula beljakovine. V eni sami stanici, ki obsega 76 do 100 kubičnih mikronov, imamo torej nekako 4,000 milijonov molekulov in 800 bilijonov atomov. S temi 800 bilijoni atomov, ki so v skora? neskončni mnogovrstnosti grupirani v 64,000 milijonov molekulov, se da mnogo pojasniti. Pri tem pa je jetrna celica razmeroma majhna. Celica, iz katere vzklije novo človeško življenje, je n. pr. skoraj 80-krat večja, ker meri dve desetinkl milimetra. Nje kubični obseg je torej 27,000 večji, to se pravi: v vsako človeško klicno stanico bi lahko postavili 27,000 jetrnih stanic po 64,000 milijonov molekularnih živinskih enot in v vsaki teh enot je zopet 6000 atomov. Kogpr je volja, naj si izračuna, koliko atomov dbsega klicna stanica. Pred goro-stasno številko, ki jo dobi, mu postane jasno, zakaj more biti takšna stanica nos i tel j i ca dednih lastnosti.	\
Svoji k svojim
lun, Pa. — Novic ni pri naa. Bros dsla smo od bolnega do najsdravejšega. Dela ae samo pri mizah, kadar ss čila rasno časopise. Se nsjveč dela naš vrli godbenik, uradnik ln farmar Lovrenc Jtl t me nčlš.
Bden izmed najaktivnejAih članov SNPJ ln tajnik društva št. 106 SNPJ Je še vodno naš slovenski trgovec in poštar na Pre-stu. Pa., Josip Avbel, to pa zato, ker vrši svoje posle marljivo in točno In Je priljubljen pri vseh tukajšnjih rojakih. Zato maramo tudi ml njemu biti naklonjeni, ker Je tudi on nam. Ne vam, kako bo kaj napredoval pri naših presnih šopih, ker skoro nimamo ta sol.
Upam. da sa bodo te missrne razmere kaj Izboljšale. — Rojaki v okolici, ae pozabite ob priliki na nošo slovensko godbo na pihala. Podpirajmo svoje.
Frank Ukaattf. član društva 1M.
Možgani in inteligenca
Veliki ljudje Imajo razmeroma manjše možgane nego mali ljudje
Naziranje, da Izdaja visoko čelo "visoko" inteligenco, je že zelo staro. Znanstveni študij' človeških možganov pa dokazuje, da takšna zveza med visokim čelom in inteligenco ne obstoja. Telesno moč je mogoče ugotoviti do neke meje z izmeritvijo mišic. Toda a samo ismeritvijo lobanje to proučevanjem njene oblike ne moremo oceniti intelektualnih sposobnosti možganov.
Misli, ki jih smatramo za rojeno za visokim Čelom, so prečestokrat produkt možganov v majhnih lobanjam- Byron je Imel izredno majhno glavo z nizkim čelom.
Možganska masa, ki jo dozdevno nakazuje širina čela, nI zanesljiv dokaz, da je nje nosilec globok in izviren mislec. Razmeroma veliki možgani s manjvrednim mišičnim sistemom so lahko vse kaj drugega nego prednost.
Veliki ljudje imajo razmeroma manjšo mošgane nego mati ljudje. Mnoge osebo, ki so nagnjene k epllepsiji ali duševnim in Živčnim boleznim najrazličnejšo vrste, so v fizičnem smislu intelektualno visoko rszvite.
Turgenjev jo imel velike moftgsne, tods nsjveč j i moigsnl, ki so so primerili znsnostl do danes, ao pripadali zelo navadnemu človeku in drugi, skoraj enako veliki možgani nekemu slaboumnežu. Največji Ionski možgani, ki Jih je raziskoval dr. Topinard, ao pripadali duševno bolni ženaki. Mnoga dejstva kažejo, da so veliki možgani sa človeka lahko vir nevarnosti.
Veliki možgani sshtevsjo, če hočejo normalno dslovstl, mnogo krvnega in Živčnega ns-domestka. Majhni možgani se dado prej oskrbeti s hrano ln energijo nego veliki. Preiskovanja so dosdovno dognala, ds se dsdo msjhni možgani s vajo lntelokta razviti v večje.
Ugotovili so, da Imajo ossbe s dobro rssvi-timt sposobnostmi običajno podaljšek v zadnjem delu glave nassestu v sprednjem. To kaže očitno, da je teorija o visokem čelu s višjo. Inteligenco v nasprotju s to ugotovitvijo. Možgani genija so lahko veliki ali majhni, le da potekajo možganski zavoji harmonično. Čim več zavojev,,tem finejšl IntHekt
s <m iilmi) Kadar bodo delavci volili proti sistemu, ki Jih prebiča vsakih doaet let, tedaj ne bo več treba pohodov v Washlngton — ker bodo gospodje zleteli aa
PONDEIJEK, H. JANUARJA
PK08VETX
(bvirti poročila It JifMhviJ«.)
Ljubljana, 21. decembra 1081.
Led ustavil elektrarno na Fali
Dne 15. dec. zjutraj sd velike mase ledu, 4ci jih nosi Drava s Koroškega, ustavile obratovanje falske elektrarne, ln vsa podjetja na električni pogon od Fale do Varaždina in Trbovelj eo se ustavila. Ledene mase so zaprle vse dotoke vode do turbin in Šele po večurnem odstranjevanju ledenih skal je elektrarna spet začela obratovati.
Umrli ao zadnje dni
V	ljubljanski bolnici 16-letni dijak gimnazist Viktor Lipovec 'iz Ljutomera, v hiralnic je u-mrla Jožef ina Stiasny-Novak, v mariborski bolnici posestnik in žu-pari Ivan Trojnar iz Zg. Ja-kobskega dola v Slovenskih goricah, v graščini Zapuže pri Mirni je umrla Malvina Belovsky roj. Pevic, žena graščaka Kle-menta Belovskega. — Na Uršnih seljh pri Novem mestu je umrl najstarejši občan topliške občine Janez Janko, star 93 let. — V celjski bolnici je umrla 42-letna rudarjeva žena Marija Majhen-šek iz Drobnega dola pri St. Ru-pertu.
V	Žalcu je po dolgi bolezni u-mrl veleposestnik Edvard Ku-l?ec. — V Gradcu je umrl Masti j a Rom, trgovec in posestnik iz Kočevja. — Na graščini Snežnik 58-letni knežji gozdar Jaroslav Kibic, rodom Čeh% — V Selnici
* ob Muri je umrl 81-letni posestnik Jurij Zebot, v mariborski bolnici ffiMetna zasebnica Ivana Vehovčeva, v Mariboru 66-let-na Javurekova, žena zobozdravnika, v Rakovljah v Savinjski dolini pa je umrl 64-letni posestnik ln zidar Miha Kari.
V	ljubljanski bolnici je podlegel Avgust Nadilo, ravnatelj Mestne hranilnice v Skofji Loki.
—	V celjski bolnici je umrl 30-letni brezposelni kamnoseški de lavec Jurij Mohorko s Trličnega.
—	V celjskem mestu je umrla 00-letna vdova po polkovniku Marija Jonas,
V	Trbovljah so umri!: Stoletni rudar Franc Poiun, 68-letna Lucija Škoberne, 79-letna Angela Šuštar, 47-letna Frančiška Kovač in 14-letna Jožefa Zafel.
Brezposelnost in delavsko zava-rovanje ,
Ph nas je delavsko zavarovanje uzakonjeno. Vsako podjetje
pa da bo podjetje odpustilo. Podjetje se pogaja z delavstvonf, da skrajša delovni čas. Mogoče bodo pristali na 6-urni delovnik. So pa ti ukrepi le začasni in če se stanje podjetja ne izboljša v kratkem, če podjetje ne doseže prepoved uvažanja železnih izdelkov in sirovin in Če ne dobi posojila, bo znova odpovedalo.
Podjetje pa je šlo v tak sporazum le s pogojem, da znila nekoliko delavske mezde. Znižalo jih bo za toliko, da bo pri izplačevanju mezde letno prihranilo 2 milijona Din.
Strokovna organizacija kovinarjev, ki vodi ves boj in vsa pogajanja, pa je nsrastla zadnje dni na članstvu za več sto Članov, tako da šteje organisacija nad 1400 organiziranih. Neorganiziranih je le še krog 600 delavcev.
Štirje požari v eni noči
O teh štirih požarih v Slov. goricah smo že poročali. Navajamo le še nekaj podrobnosti: Goreti je začelo v Selcih pri posestniku Nedeljku. Pogorelo nui je vse, hiša ln gospodarko poslopje. Nekoliko kesneje je začelo goreti na Stražeh pri Zorcu. Ta ogenj so vaščani zadušili. Pred polnočjo je zadelo goreti v Za vrhu v viničariji Frasa v Sp. Voli-čini. Pogorelo mu je vse: živež, pohištvo ln koča. Takoj nato je zagorela nekoliko oddaljena hiša prevžitkarja M. Bohla, ki je pogorela do tal. Ljudje sumijo, da so požari bili podtaknjeni in »o vsi zbegani, da si ponoči ne u-pajo spat, marveč bedijo in strs-žijo.
Samomor starega nad učitelja
V Celje je prispel z vlakom u-pokojem nad učitelj, 70-letni Vinko Jug iz Maribora in se nastanil v hotelu Hubertus. Potem se Je nenadoma preselil v Skobernetov hotel ter se tu v svoji sobi ustrelil. Našli so ga mrtvega, sedečega na stolu. Iz poslovilnih pisem ni razvidno, zakaj je šel v šmrt.
Smučarski dom v Ratečah
Pod Jalovcem, v romantični Slatni blizu postaje Rateče je športni klub Ilirija zgradil lep, velik smučarski dom, prvo za ta namen, postavljeno zavetišče. V nedeljo 20. dec. je bila otvoritev, ki so se je udeležili mnogi smu-
mora plačevati polovico zavaro- ^rji. Po otvoritvi je bila tudi
vaJnine, delojemalec drugo polovico. Vsako podjetje in vsak o-brtnik mora vsakega svojega delavca naznaniti delavsko-zavaro-valnemu uradu. Zato se statistika brezposelnosti vodi predvsem v uradih delavskega zavarovanja. Tu je dokaj točno videti padanje zaposlenih delovnih moči in dviganje brezposelnosti. Radi brezposelnosti končuje bolniški oddelek delavskega zavarovanja tekoče poslovno leto z deficitom v višini 15 milijonov Din. Dohodki so se radi padanja števila zaposlenih zmanjšali, izdatki pa so se povečali, ker so bolezenski" primeri v zsdnjem letu radi slabega življenja slabo plačanih delavcev vedno bolj pogosti.
Otrok ustrelil soseda
V Hočah pri Mariboru se Je zgodila dne 17. dec. huda nesreča. V Spodnjih Hočah je prišel
sgiušks tekma, na kateri je spet zmagal naš smučarski prvak Jože Janša.
Težki časi in beograjska katedrala
Brezposelnost pri nas narašča, betta je hujša in hujša, že tako in tako mizeme mezde podjetja s silo znižujejo, redukcije sledijo redukciji, samomori za samomori Iz bede in obupa, ljudstvo rszburjeno, statistike bresposel-nlh cenzorji prepovedujejo objavljati, da se ne bi ljudstvo še bolj razburjalo — ln sredi vse te bede vabi katoliška cerkev množice, naj zbirajo denar sa razkošno novo katedralo v Beogradu, ki bo stala nad trinajst milijonov 1 Cerkev bo eno samo veliko razkošje v čast tistemu, ki j« rekel: "Ti ps, kadar moliš, zapri se v svoj hram, in tvoj bog te bo slišal", v čast tistemu, ki nikoli ni rekel: Pojdite in zgra-
k čevljarskemu mojstru Ivanu dite nil katedralo v deželi siro-Veseliju sosed Edmimd Stern maštva, katedralo,' vredno 13 ter ga vabil, naj gre na lov i milijonov, sicer ne maram va-
njim. Itnel je s ssbo nabito puško, ki jo je postsvil v kot Ur sedel k Veseliju. Sedemletni Ve-selijev otrok Vladislav pa se je splazil do puške, jo vzel v roke In
njo.
Redakcije...
V trboveljski cementarni bodo odpustili krog 30 delavcev, .ker
----•-- ~ M.; - " ustavijo zs nekaj časa obratova-
po nesreči — sprožil. 8ibra so y RuUh ^ ^^ dušika
zadele ftterna v glavo, mui zmr- \0&9lkMk fcjf go delavcev.. I cvarile ves obraz In prebile lo- *	,
met je ustavljen. V tamkajšnjih krajih še vedno sneži, dasi je celo v nižavah zapadlo snega sa en meter visoko.
Nenadni sneg in mraa sta prisilila sveH, da so se začele zatekati k ljudem v vasi. V vasi Ri-lavi je prišel medved prav v vas ter napadel nekega kmeta, ki je obležal pod medvedovimi šapami mrtev. Čred* volkov je napadla dva vojaka, ki sta romala v Ki-devo na dopust. Visoko v planini ju je napadla čreda volkov, oba vojaka sta se s bajoneti branila in ubila tri volkove, vendar pa sta podlegla volkom, ki so ju požrli. Kmetje so sjutraj našli tamkaj le Še okrvavljene cunje in nekaj Jfosti ter tri ubite volkove. Tudi v drugih krajih napadajo volkovi živino in ljudi.
Pred deeetUai lati
Pred desetimi leti, dne 18. decembra -1821. je bila ustanovljena Socialistična stranka Jugoslavije. Z istim dnem so prenehale obstojati Jugoslovanska socialno demokratična stranka v Sloveniji, Socialno demokratična stranka na Hrvatskem ln Srbska socialistična stranka. Istega dne so imeli izvrševalni odbori vseh treh strank skupno sejo, na ka$erl< so sklenili spojiti se v eno SocislistiČno stranko Jugo-slavije ter razpustiti prejšnje pokrajinske stranke. Vse to je bila le formalna potreba, v praksi ps so vse tri socialistične stranke delovale že dotlej, še pred ustanovitvijo Jugoslavije in tudi po prevratu, skupno, tako v provl-zoričnem parlamentu 1918 in kesneje v skupščini. Vse te socialistične stranke so delovale že pred vojno, mimo vseh meščanskih strank patriotične smeri, za ustanovitev jugoslovanske države. In ko je prišla Jugoslavija, so delovale stranke še tesneje v skupnosti, dokler ni že slite,r e-notne stranke razpustila diktatura generala ŽivkovlČa januarja 1929.
Ob desetletnici ustavitve Socialistične 'stranke Jugoslavije, se je treba spomniti predvsem, da so pretekla že skoro tri leta, kar je bila stranka nasilno razpuščena. Toda kljub pomanjkanju te vidne vezi, ki naj bi spajala zavedne delavce v političen r*Vo!ucionaren tabor, se jugoslovanski proletarlat pod vedno večjim pritiskom čim dalje bolj oklepa eodsllstičnih gesel, spoznavajoč, da je edina odrešilna stvar le — izprememba sistema, ne pa krpanje skrpucala. Ni dvoma — naj režim dovoli popolno svobodo združevanjs v strsfnke, ps bomo videli, da se bodo množice oklenile levičarskih delavskih strank.
Ciganko ubil
V Smolenji vasi js lovski čuvaj Kukovec iz Gotne vasi srečal ciganko Marijo Brajdičevo ter jo v razburjenosti udaril dva-krat a puškinim kopitom v prša, da se je starka zgrudila ln kmalu nato Izdihnila. Bila je stara 63 let, oslabela, in udarcev ni mogla prenesti, čuvaja so ars-tirali.	j
Smrtna nesreča vajenca
Na Domobranski cesti v Ljubljani se je pri mesarju Otorep-cu smrtno ponesrečil 20-lotni mesarski vajenec Jernej Kaste-lic, doma od St. Jurija pri Grosupljem. Popravljal je scetilen-skl aparat, ki mu je v roki eksplodiral. Kos sparsts mu je priletel s tako močjo v čelo, da mu je prebilo lobsnjo ln da Je nezavesten kmalu po prevozu v bolnici umrl.
ZA NftŠE FARMARJE
Piše Frank Lukanclch
Te gadove korenine (senege) se izkopavajo spomladi ali pa v jeseni, kadar skoraj usahnejo rastline. Te rastline rastejo samo v Ameriki na vzhodu in celo do sredine Združenih držav. Posebno se nahajajo v Allegheny gorovju. Korenine teh rastlin se posebno lahko prodajajo; biti morala dobro in lepo posušene. Lahko si naroČita brezplačno od U. S. Agriculture Dep't,, Wa-shington, D. C., Bulletin No. 1231, Drying Crude Drugs, ln Fsrmers' Bulletin No. «63, Drug Plants Under Cultivation. V zadnjem buletlnu vidite opisana se-nega s sliko. Cena korenin te rastline je bila 1«27 Wc funt. Posebne važnosti je tudi za države Ohio, Indlana, W. Va., Ken-tucky in *a države v bližini. Farmsrs' Bulletin No. 613, Gold-enseal un<ief caltivation. To opišem na željo pozneje.
Baldrijonove rastline rhi-some valerian, Llmberjeve korenine—nadU ali rhlzoma zingibe-rle—ginger, to je, korenine same ali pa .korenine s rastlino, (rhizome). Kolmez—-acorus root. Črni telol*—kellebore root, zeleni teloh—<green kellebore root. Sladke korenlnce polypody root.
Imamo tudi neke vrite rastline, ki rastejo samo v Severni A-meriki. Največ rastejo v Penni, New Vorku, Ohiju in W. Va. Ta rastlina je podobna talahu v starem kraju in tudi raste v skupinah na ipti način. Imenuje se "podophilium root" ali "may apple". Korenine teh rastlin se tudi prodajsjo v suhem stsnju. Iz teh rastlin Jsdelujejo "podop-hilln", ki je najmočnejše odvajalno Hmlstvo. Prašek ali pa čaj
ščeno kokoš. Sol s mešamo med mešanico (mash).
Gliste v črevlh perutnine Večinoma vse kokoši so kolikor toliko okužene s ene sli druge vrste glistami ali trakuljaml. 'osebno če so kokoši preveč na drenju, da jih je preveč v skupinah v nesnsžnih hlevih, kjer se nahajs star gnoj, razpokllne podu Itd. Vedno je treba počistiti gnoj la hlevov kolikor mogoče čisto ln potem predno se nastelje, naj se potrosi s prs-lom Živega apna, ali pa vsaj a pepelom, da se ne morejo ti paraziti rediti.
Gliste nadlegujejo notranje organe črev in želodca perutnine, ter tako poatanejo kokoši neproduktivne, elabe, onemogle. Kadar imajo kokoši gliste, jih je lahko sposnatl, ako je pa rejec le v dvomu, naj prestriže Irevo mrtve kure In naj strese blato v temno posodo napolnjeno s vodo ln zmeša, da se vse raztopi. Našel bo rumenkaste ali bele podolgaste črvlče, podolga-ste niti, v tej mešanici. Lahko tudi podolgafte ploščnate manjše ali večje trakove; to so tra-kulje (tapeworm).
Gliste so mnogovrstne. Po-največ se nahajajo v perutninskih črevlh, velike, okrogle gliste (aacarldia perspicillum), bele alt belo rmene gliste, ki se utepejo in redijo največ v kokošjih črevlh. Druge vrste gliste, ki so mqogo krajše, bele in se navadno ugnezdljo v oni dve slepi Črevesi, ki sa nahajata ob drobnih črevesih, to je Um, kjer se vežejo debeljša Črevesa. Take gllsU merijo tri desetlnke do pol inče v dolgosti. Take gllsU se včssih nahajajo v velikih m rutinah, Uko da povzročijo vnetje črev.
(Dslis prihodnjič.).
teh korenin tudi uporabljajo kaUri ljudje v domačem zdravstvu. Praška Uh korenin se ne sme več povžlti nego 10 gr. Na-pravljajo iz njih nekaUri tudi, tinkturo, ,
Namoči ,ie U korenine v močnem špiritu ali žganju (do 4 dni), Ur se uživa proti zaprtju, pomalem. Zdravilo je pa samo za odrasl^ je za otroke pre-mpčnp. Tudi odraattne smejo preveč povfciti U preparaclj«. ker je močna. Pri želodčnem ali' Črevesnem vnetju se ne smejo rabiti te praparscije. Rabi se tudi prašek (do 160 gr) pri zaprtju WaU'prl živini. Ta porclja se razdeli v $ odmerke in se da en odmerek veak dan v 3 dneh. Ako je učinek £e preje, se preneha dajati zdravilo. Nsj bo končano za enkrat, .pisanje o imenih razt-ltn ln drugem.
Zmrzle hrane pa na sme pokla-dali nobeni živali
krompirjem in mlekom bila smr znjena in so kokoši tako jedle, io dobile drisko. Kadar žival užl va zmrznjeno hrano, pa naj bo U ali ona* navadno dobi želodčni ali črevesni katar. Ta se v o-bilki driska naj prvo pokaže. Posebno je paziti ln ne jtokladatl živalim zmrznjene hrane, Drisko lahko dobijo kokoši tudi vsled raznih nalezljivih bolezni, nere dnega prebavljanja, ugreU ali plesnjlvs klsJe, pokvarjene mesne hrane in druge sklaane Jedi. rsdi preveč mesne jedi sli njih odpadkov,, radi hitra premene krme ene na drugo Itd. Tudi radi preobilnega pokladanja zelene krme. Dajmo Še drugim, zdravim kokošem po polovico ksvne Žličke epson soli ns vsako odra-
V Mariboru je na zledenell cesti spodrsnilo zssebnlku Zach-nerju. Padel Je tako nesrečno, ds je obležal v nezavesti. Preden je
banjo. Stem je padel na tla in umrl. Malo je manjkalo, da ni bil strel zadel očeU.
Na J e«ienleah bodo delaH
Kovinarji na Jesenicah ao do- ___
bili 10. dec. od^ed in rečeno ^ Velevalni avto, Je bil po-Jim J« bilo, <U bodo 24. d«, de- j	u mrUv. Obdukcija
lati zadnji š h t, potem ps bo to- j ^ ^^ ^ umr, ^ ^ varna usUvila vse obrate in de- padca aI| ^ gm mm
Velika ziaMi v južni AH*JI
Dočim v severnih pokrajinah
Smrtna
lavci pojdejo na cesto. V še tako In Uko razrvanlh časih je U vest razburila vso javnost. Podjetje je izrabilo to odpoved le za manever. Delavstvo je s strahom zrlo v zimske dni. Zdaj pa j< podjetje »poročilo, da obratovanja ne bo usUvflo, marveč bodo kovinarji tudi po božiča de-lalUr da bodo nesnatr obratovanje, krog 160
naše države prehud mraz preprečuje s netit ve, je v Jutalh krajih nastopila huda snežna zima i zaneti, ki ovirajo promet. Na planinah na Jugu je zapadlo sneffs sa dva a»tra, želeaniške proge jned gkopljem. JCiševom ln Ohridom so samedene ta pro-


v
Na «Mkl je mmdmm aram previja, da je
Rizm zanimivosti
Odkritje vitamina A
Prof. EulerChetpln s stook holmske univerze se Je Ae dolgo dobo bavil s proučevanjem viU mina A, ki pospešuje, kakor sna* no, rast. Pri Um delu mu Ja pomagal kemik prof. Karrsr, ki ae mu Je posrečilo pridelati U vi tamln v čisti obliki in določiti njegovo kemično formulo. Prof. Kuler^ChelpIn in njegov sodelavec sU tudi dokončno ugotovils, da ja vlUmin A identičen s rde-čim barvilom rdeče pese, Uko zvsnim Karotinom.
Ribja olja, ki je znano le dol go kot najvažnejši vir tega vi tamina, nastaja s spremembo karotlna, ki ga ftlval sprejema s ■vojo hrano, v Jetrih; To sposobnost sa spreminjanje karotlna pa nimajo vas Hvali in ao Jo izgubila n. pr. ribe, ki žive od msnjšlh rib s dovoljno količino vlUmlns A v jetrih. Is jeUr nekih rib so pridobili fts ekstrakU, ki vsebujejo viUmln A v tisoč krat vsčjl koncentraciji nego navadno ribje olja. Vitamin A ja v neki zavlsnl Izenačevslni sveži s hormonom Mitne žleze ln povečuje tudi odpornost proti infekcijskim boleznim.
Nesramno lakoriičevanje as-
V belgijskem Kongu v. Afriki je družba KaUnga, ki pridobiva baker. Ta družba Je dala v zad njih dveh letih, ln slaar v prvem letu 800 ln v drugem lata 240 odstotkov dlvldend. Družba Ima ogromna ležišča bakra. Pridobiva pa pola« bakra tudi druge dragocena kovine. Družba Je priče Is delstl pred dssetiml leti Izkopati ao hoUU na leto po 300,000 ton čistega bakra. Kljub svetovni goepodarskl krizi Ja družba pridobila v zadnjem letu 140,000 bakra. Poleg nesramno visokih dlvldend ja družim dala od dobička v rezerve okoli dve sU milijonov doUHev. V rudnikih je zapoelehih okoli M,-(H)o zamorcev. U ogromnega do-iil^ks ja raavUno, kako silno družba iakorišča zamorske da> lavce. O Um nesaslišanem Ifko-r Učen Ju sa ja le davno raaprav-IJalo, toda na Is pravieoljiibja db samorcev, ampak, da ne bi od lakoU la naporov izumrli In i Um dražbi onemogočili Izkorl ščanje zamorskih sužnjev. Družba je zato sklenila, U siromake preskrtyjevsti z Živili in sUno vanjl, Uko, da jI tudi U "gospodarska" panoga donaša dobiček. — Naravnost čudno j«, kako je v današnji kulturo dražbi mogoče, da 14/000 dela v. »služI milijarde kapftUfl-dražbl. senH pa amlrajo
Matija Rravaičar: - .
Slomška oporna pro-dikoija po vojni \
Operna produkelijs, ta odlična i najtežje doeegljiva vaja glasbene tvorbe, je pri večini narodov osUla le nebogljenček in ne-spolnjena želja brez trajnejših uspehov. Veliki sngleškl narod z Američani vred še danes nima svoje opere. Rusom je ustvaril poleg fiorodina ln čajkovakegs edino Musorgsklj delo, ki je šlo veko mej njih velike domovine. Od vseh čeških oper so se močneje uveljavile v svetu le "Prodana nevesta" in "Jenufa." Na boljšem sU v tem ozlru romanska naroda Francozi ln lUlljan!. Ts dva naroda sta Še danes ta-dadnlcl repertoamlh oper. Nemški narod, ki ima primat v komorni ln simfonični glasbi, Ima >ol*g Wagnerja In RIcharda Strausaa le Ao psr uspešnih opernih skladateljev. Pri večini drugih kulturnih narodih pa ao se »izkusi < ln hotenje, ustvsritl raj ne j še umetniške vrednoU v tem Žanru, po večini Izjalovili.
Ce hočemo plasti o operni produkciji pri Slovencih, potem pride v polžev povojna produkcija, ker pred Um časom je bilo vse naše glazbeno življenje a izjemo Matičnega zbora skoraj Še v povojih. Res, da so bile nekatere predvojne operne uprizoritve močno nad povprečnostjo in da so v osobju delovali pevci in glas-bsnikl večjega formata, vendar sem prepričan, da so nekatera mnenja in trditve o "boljšem kakor zdaj" le plod svojevrstnega gledanja ln Ukratnlh razmer Otroški spomini so najmočnejši ln razmerja drugačna kakor irelejll dobi. Vaški zvonik ae nam Je adel kot otrokom višji kakor idaj Elfelov stolp. Pozabiti ne ememo narodnega momen ts, ki jt Igral pred vojno v narodni borbi veliko vlogo, kaUro so gledali bolj t Idealističnimi kakor kritičnimi očmi. Ii tistih časov Imamo le par opernih del, ki so pomembnejša ia slovensko glssbeno HUraturo.
Naši najboljši akladaUljl ao pisali večinoma zbore ln U Je razumljivo, ker Ja bil U le na umetalškl višini, ki bi delala čast tudi velikiii} ln gospodarsko neodvisnim nsrodom. Operns produkcija pred vojno ni prišla rasen male lajeme, do močnejšega udejstvovsnja ln še U le bila pod inoetransklm vplivom. Vik tor Parma, Anton FoersUr, Ben-JsmlnMpsvic In RlsU Savtn ao se lotili U ledine. Vsi štirje ao ■1 prizadevali ustvariti slo ven sko narodna opero ln mislim, da jim if bila vedno pred očmi "Prodana nevesta." Iibtrsli so si •vojs dela domača snovi ("Zla torog," "Lepa V#a," 'Teharski plemiči," "Gorenjski slavček" Itd.) Največ sreče Je imel Ant. Foerster z "Gorenjskim elavč-kom," ki je y predelavi prof. K Jeraja po vojni doživel nad petdeset predsUv In posUl najbolj poljudns slovenska opera. MLe-pa Vida" je bila po vojni la dvakrat prodelana. prvič od sklada-Ulja, drugič od Mirka Pollda, pa se še ni mogle ustaliti v reper toarju Narodnega gledališča "Gorenjski slavček" in "Lepa VI da" sU predvojni deli, vendsr sU dobilo končno obliko še le, ko smo prišli do stalnega državnega gledališča. Pred vojno nI bilo pri naa stalne opere In tudi oper na produkcija je bila več al manj prlloAnostna, ko smo pa dobili po oevobodltvl avoje državno irU-delltfe, je tadl produk eija poUala bolj živa. Od prevra-U do danes ja bilo uprizorjenih dvansjst slovenskih Izvirnih dsL Z« v Um vidim poroštvo, da bodo Hlo v,ne I,ustvarili tudi v Uj odlični In najtežje dosegljivi vaji „ glasbene tvorbe umetnine trajne vrednosti. Napradek od prvih pošetkov do sadnjih atva-rl je bil Uko vellkf da smemo s gotovostjo pr kako vati v ugodnih, »namerah prav močnih sadov ln dobrot stalnegs opernega gledališče.
V prvih letih obnovljenega o-pernsgs gledališča ao bile uprizorjene Izvirne slovenske opere: Viktor Permova "Ksenija," k je doživela le pred vojno svojo krstno uprlzorlUv ln njegove novost "Zlatorog " Predelani Rl sU Kavlnovl ' Upi Vidi" so sledile Istega skladatelje "Gospo-sveUkl sen" in "Plesna legsadl-ea." Njegovo zadnje glasi dramažsko dalo "Matija Cubec" al še bilo krščeno In čaka v aaekrlpta v skladateljevi pisalni
mizi. Kratko življenje je bilo sojeno Fran Gerbičevemu "Naboru," ki je doeegel le tri predst*. ve. Kakor eem le omenil je imel Foersterjev "Gorenjski slavček" naj trajnejši uspeh in je bil od svoje druge premiere skoraj stalno na sporedu . Nerodnega gledališča. K uspehu eo mu pri-x>mogle vnešene slovenske narodne pesmi, sorazmerno dober ibreto in ne prav nazadnje dobra in delu primerna režija. Tudi pater Hugolin Sattner nI ho-U1 iti mimo najbolj posvetne Kin u ne vraU ln je napisal opero "Tajdo," ki je bila uprizorjena pred leti na opernem odru. -če prištejem k tem delom še pred leti uprizorjeno Fran VII-harjevo "Lopudsko siroto," po-Um sem Izčrpal slovensko operno produkcijo glasbene generacije, ki je nastala po konceptu tl-«U smeri In so si skladsteljl v trledsnju opere iz Uhnlčnlh vidikov med seboj v precejšnjem sorodstvu.
Tli aa je operns produkcija prelomila ln je napravila velik skok naprej In v drugo smer. Pri . 81ovenoih je skokovit razvoj skoraj že običajen in se je posebno v liUraturl le večkrat izvržll.
V dveh sezonah smo dobili tri Izvirne sodobne opere, ki se bistveno razlikujejo od prejšnio produkcije: Slavko Osterčev c-nodejanskl skeč "Is komične o* pere;M Marij Kogojeve "Črne maske" in moje "Pohujšanje v dolini Šentflorjanskl." Vsa tri dela imajo aamo skupno lastnost, da iščejo novega Izraza v ura-mstskl glasbi, drugače pa so si povsem različna. Z ozlrom na drznost, sodobnost UhnlV) In koncepta prednjačijo hrvatikl in srbski povojni opsrnl produkciji. Narodni glaebem Izraz je v Uh , stvareh odstopil mesto Indlvldu*^-allstičnemu, Kozmopolltatvo Je Ispodririlo folkloro. 8. OsUr je predal gledališču tri nove enode-janke ln mislim, ds bo tudi Marij Kogoj kmalu končal avojo novo opero.
Vse kale Urej, da Je slovenske operna produkcija Šiva ln aktlna ter nam bp ustvarila dela, ki bodo dokaz, d* je najmanjša kulturna enoU Evrope — Blo-vencl — dosegla v Uj najtežje doeegljivl veji glazbene tvorbe več kakor marsIkaUri drug velik narod. Ta ssključek Je upravičen, ker so Is aačetkl presenetljivi. Vendar bo vse nadaljnja delo ln produkcija odvisna tudi od pogojev In razmer, ki jih bo Imelo v bodočnosti slovensko gledsllšče.
ftivlienekl pogoji gledališča pa bodo odvisni tudi od ljubssni do Ugs zavoda In od zavesti vsega naroda, da Je gledališča poleg univerze najbolj vtden znak naše kulture In zvobode Ur da ja potrebno In nujno tudi vsakemu deUveu In kmetu, če ne zanj, pa aa njsgovsgs slns, ksterega je poslsl šolat v naša kulturno
Igli, fti,
Val denarja v obtoku v Ameriki
VVsshington, D. C. — V sadistu je bilo v Združenih državah f7r>H,iM0,tt86 več denarja v obtoku kakor poroča zakladniškl dapartment. Dne §1. decembra je bilo $46.86 na vsako osebo v deželi, to Je $6*4 več kot pred enim letom. Vsega denarja v ob-Uku ob koncu laU je bilo $5,-mjroijm. Vsega denarja v deželi — s onim vred, ki nekje poliva — je pa bilo !0,'l22,61fl,0M, U je čez 700 milijonov vel kot v prejšnjem letu. Od U skupne vsoU je	v zlstu
lh od tega zlaU je $6,667,2104*7 v federalni ssklsdnici. V fede-«111 t reservnlh bankah je $408,770^83 v zlatu, po deželi pa cirkullrs $410^73,666 zlatega denarja. 1 ..i , "jr^ff| ftyyy::
Green prvUaiira proti msadnlm redakcijam
^ashlngton, D. Q. Wllllam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je kongreeu naslovil protest proti meadnlm redukcijam zs zvosne uslužbence v smlelu načrtov, ki so bOl predloženi v M>ornlcah.
V protestu navaja znane argu-menU organiziranega delavs-etva, da bi redukcije zmanjšale kupovslno moč In s Uirt bi ss depresije le bolj poostrila. Vla-dt b| potem i led tis tudi privatna podjetja.
nesete Harrlson je Isti dan naznanil, da bo napel vse sile, da Izvede redukcijo vladnih Isdat-kov, vključivM plače federalnih »n

FROSVETA
PONDELJEK, 11. JANUARJA
Za nafc- težke čase in Hkrbi polno dobo ae je zgodila zadnja zare* pretresljiva nesreča. Poglej ko »e razve o njej. bo le že malokdo na svetu, ki se bo upal navduševati za lepšo in boljšo bodočnost »aAega planeta in njegovih prebivalcev. V edini košček sveta, ki še ni bil okužen z našimi krizami, z vsem tem, kar muči uboge zemljane in jih pretresa, v ta edin nepokvarjen svet se je pritihotapila zlobna noga in ga omadeževala.
Vsi, ki za to že vedo in imajo s tem razbite svoje poslednje nade, vsi hodijo po cestah in potih h trudno, umirajočo hojo, s povešenimi glavami in težkim, potrtim srcem. Vsem pa ta potrtost le nI okužila možgan, vsi tudi ne vedo za bridko nesrečo. Kdor je pismen in potrpežljiv, lahko zdaj popravi veliko zamudo in se znajde med neutolažljivimi ali pa pri onih, ki vzllc nesreči nočejo obupati, ampak vseeno veruje v kaj takega, kar je dandanes prav za prav prepovedano verovati.
Tudi to, kar se je zgodilo, je prepovedano tolmačiti tistim, ki niso maziljeni z nezmotljivostjo ali oa posvečeni v ministre in pretkane vohune. Kdor se vsaj malo razume na diplomatske tajnosti In na vse ono, kar diplomati včasih presenečenim ljudem pripravijo, ta ve, da je v tem pojasnjevanju dogodka, ki ae je primeril v skrivnostni zmajski zemlji, precej tiste drznosti, ki je pogostokrat kaznjiva, a prav zato tako čudovito zapeljiva.
Zmajska zemlja!!!
Čudovito in skrivnostno ime! Kadar je kdo hotel postaviti komu kak vzor in ao pošli vsi primeri, je zazvenelo to prelepo ime. Zmajska zemlja, zmajska zemlja.
V njej je gospodoval Glavar zmajskega mesta in zemlje.
In prav pod njegovim goapodovanjem se Je pripetilo, kar premnoge straši in koga na tihem razveseljuje.
Primerila se Je skromna zgodba, ki naj jo nasledja poglavja raztolmačljo, da ne ostane samo dlplomataka tajnost. Saj je tudi drugim Zemljanom, preprostim in revnim dovoljeno, da zvedo, kako so zapeli bobni v prelepi, skrivnostni, od našega sveta odrezani zmajski zemlji.
1.
Zmajska zemlja je imela avojega glavarja, Imela pa je tudi svoje močne, brkate stražarje. TI stražarji so se pa pokorili lepemu poveljniku Mirdlnu, ki je gospodaril v malem, ljubkem gradiču.
Njegove sprejemne sobe je krasilo različno orožje, na ležiščih pa se mu Je katerikrat razgalilo ljubko žensko telesce, ki Je zatemnllo ves kras prijetnih prostorov in obrnilo vso povelj-nlkovo pozornost nase in na ljubke, mikavne draiesti.
Tako je bilo tudi tisti dan, ki je pomenil za zitoajako zemljo resnično posebnost. Po vseh domovih so se stikale glave dobrih Zemljanov in zemljank v tajlnstvenih, mnogo ugibajočlh pogovorih. Vae je gorelo v prevelikem pričakovanju dogodka In nekih, doslej neznanih posebnostih.
Na ležišču v Mirdinovem gradiču je pa kramljal lepi poveljnik smajskih stražarjev z ljubko ljubezensko mučcnioo, ki so jo klicali za f Murčl, ker ji Je bilo res tako ime. Poleg ljubkovanja in vsega tistega, kar mimogrede nastane, kadar se znajdeta drug ob drugem ljubezni in uživanja željna človeka, se Je med nji-
ma plel tudi pogovor, s katerim pravo, smisel pognano ljubkovanje nima trdnih zvez.
Ker je bil dan in še niso žarele zlate zvezde, je bil Mirdin poveljniško opravljen, Murčl pa ni mogla zakriti svoje golote po vseh postavah zmajske zemlje. To moža ni motilo, ampak spravljajo v razpoložen je živega pogovora In strastnih objemov, feele, ko se je od ljubim-kanja utrudil, je postal treznejši. Skoro zresnil se je in zgoščeno povdsrjal svoje misli.
—	Nocojšnja noč utegne biti zanimiva. ^o moji sodbi se nam marsikaj obeta, a največ s tabo, moja topla Murči. Mnogo važnega te čaka in upam, da boš vsemu kos.
—	Lepo je, da mi tudi v upanju druguješ. Novi dnevi se začno, če mi uspe, kar sem postavila na kocko. Zlatnike bom preštevala!
Murči je ob zapeljivi misli pozabila na moža in se predala strastnemu ognju denarnega
pohlepa. Mirdii
i na je rahlo razdražilo.
—	Drzne misli imaš, prehladne za ta rožna usta in za ti živi zvezdi pod tem čelom. O, Murček vroč, ob pamet boš, če te pravica res poboža. Zlatnikov nisi vajena, še oslepiš ob njih.
—	Z namišljeno bojaznijo ntraniA.
_Skopuštvo te pogoltne, črno skopuštvo,
MurČek ...
Mirdin ni jezen, pač pa samo nagajiv.
Murči se mu izvije iz tesnega objema in se zasmeje z vso razposajenostjo.
_Tvoje roke me zaduše, teh se je bati.
Mirdin se postavi.
—	Tvoj krvnik pa ne bom!
Murči se spet smeje. Celo izzivalna postane, drzna, poskakujoča. Poveljniku se približuje, ga draži in znova odskakuje.
—	Pa najdem drugega. Nimaš le ti krvi.
—	Vem, da jo tudi drugim greješ.
Murdin je resen, zato tudi Murči prestane z
razposajenostjo.
—	Boš hud, če ti pritrdim?
Mirdi zavrne novi Murčin smeh in izzivalno poskočnost.
—	Cemu? Zavoljo smeha, ki te trese? Le smej se, le zdaj se utegneš. Ko boš zlatnike štela, ti bodo skrbi razjedale obličje.
—	Ko bom zlato preslpala z rokami in pozi ušela zvok njegov, bo vse vriskalo v meni. — Li slutiš za naklepe mojih misli?
j — V možgane še ne vidim.
V moje skrivnosti pa lahko pogledaš. Ne bo prvič.
—	Tvoja zaupnost me ogreva.
—Zaslutiš jo. Koristno pretehtane nasvete daješ. Za misel na zlatnike tebi dolgujem hvalo. Za tožbo si ml vlil poguma. Sama bi komaj upala postaviti vso čast na tehtnico pravice.
—	DrevI se bo nagnilo.
Murčl prekipeva v nezaslišenem vzhičenju.
—	O, če se nagne prav, kmalu uidem mrtvaškemu dolgočasju zmajske zemlje in zaživlm kot ptič na veji. Pomagaj ml, boš dobro plačan.
Med vzklikanjem je navdušeno zaplesala.
Mirdin se ne šali. Resno jo je povprašal.
—	MI daš zlatnikov?
—	Vse. kar ti gve in še kaj več dobiš.
—	Se že pogodiva. Zdaj te na važnost pravde opozarjam. Pripravi se!
• Mirdin jo je tako trdo opozoril, da se je Murčl globoko zamislila In izvabila prav zato njegov Iskren smeh.
(Dalje prihodnjič.)
Jova Pat s
ZŠKONSKŠ SOLA •
—	Svetuješ ml torej poskusili z njo samo zlepa?
—	Ce hočeš, da ostane pri tebi, gotovo samo zlepa.
—	Ce hočem! Saj ne mislim trenutno na nič drugega!
Svetovalec se Je nasmehnil kakor človek, ki ve že vnaprej, kakšen bi bil konec, če bi Imel s sporno zadevo opraviti oq.
Edwin je bil dober poznavalec ln obenem ljubljenec žensk. Osvojiti žensko ni bila zanj nobena umetnost; In nikoli ni doživel v tem pogledu poraza. Večja umetnost je baje odkrišati se jih. ko »e ljubezen ohladi. Od-krilati se jih tako, da ne pride do mučnih prizorov. To je bila umetnost, ki jo je gojil s veseljem. ženske, ki Jih Je zspustil, ga ni »o nikoli sovražile, ln če so ga srečevale, so imele občutek, da vidijo pred seboj dobroti j i vega vladarja, ki lahko seveda pripada vsem, toda vsakemu le nekaj trenutkov. Za vsako teh žensk je imel prijazen amehljaj, vsaki je stisnil roko, če jo je srečal; bil Je do skrajnosti di-skreten in, kar Je bilo zelo važno — znal je tem ženskam su-gerirsti prepričanje, da jih je zapuntll ta m o zato, ker ao aame hotel*.
Med dv» prepirajoči ae ženski je mogel priti Ederin in to je
pomenilo, da sta postali s tistim dnem najboljši prijateljici. Na ženske se je razumel enako dobro kakor na avljatiko, pse in finančna vprašanja. Vse to je bila njegova bravura, ljubezen in potreba.
NI se bil še polegel njegov gladki, zgovorni smehljaj, ki je tako rad preskočil v strupeno ironijo, če ga je kdo dražil, ko se je Martin naenkrat dvignil kot da ga je potegnil naae strop. Obrvi je bolestno in nervozno namršil.
—	In če storim, kar mi svetuješ — ali si ne zadrgnem s tem vratu? Skoraj bi dejal, da bo to žebelj v krsto moje neodvisnosti.
—- Nikar tako tragično. Zakon, to sta dvs neodvisnosti — vsaka sama zase. Druga druge ne ame zatirati, aicor Je Joj. Nisem bil še zakonaki mož — toda ti edino pravilni temelji mirnega sožitja dveh ljudi so mi dobro znani in jasni.
—	Kako pa delaš, prosim, da sr tako dobro razumeš z ženskami?
—	Ravnam s njimi kot z ljubicami, dočim ravnaš ti a svojo kot s zakonsko ženo. To ni nikoli prava pot
—	Zs boga! Kako naj pa ravnam s njo, če ne kot z zakonsko ženo?
—	Gotovo M ti lahko v marsičem svetoval, če bi Je vsaj po-
znal. Kakor zdravnik ne more vedeti, kaj je bolniku, če ga ni videl ln prelskal, tako tudijaz ne morem dosti storiti, če samo slišim o nekaterih simptomih, ki pa niti ne igrajo posebne vloge.
—	Res je — saj bf*ti jo bil zelo rad predstavil, dokler razkol med nama še ni bil tako velik. Toda — nI se ml posrečilo. Vedno Je prišlo kaj vmes.
—	Zares, zelo rad bi jo poznal. Oni dan se je tudi izjalovilo.
—	No vidiš — na Imej opraviti z ženskami. Čakala sva jo pri Harweyu dobre tri ure. pa sva morala domov s dolgim nosom. Najbrž nate sploh nI radovedna. čeprav aem jI povedal o tebi mnogo zelo zanimivih podrobnosti.
—	Gotovo si jI znal povedati tako, da je tega Že vnaprej aita.
—	Trditi to pomeni isailjevati al svojo usodo. Lep* kravata, čedna obleka. — glej te hlače a koleni, štrlečiml tako deleč naprej, ne morejo izvsbiti Is njenih ust vzkllks občudovanja.
—	To Js njena krivda. Zakaj se pa bolj ne briga same,
—	Ce ae ne motim, si ml pravil, da tudi ona sluti. Vračata se oba ob istem času. Menim, da bi ne bilo nobene škode, če bi JI mak) pomagal pri gospodinjstvu.
—	Tebi Je lahko govoriti, ker
imaš dovolj denarja, da ti delajo tuji ljudje red v garderobi,
—	Včasih si napravim marsikaj sam, dragi moj. Toda dobro, da si me spomnil na neko malenkost. Nekoč je prišla k meni mala Phyllls, ne povem ti, katera, tega ti ni treba vedeti. In opazil sem, da ji manjka na telovniku gumbu. Kaj bi storil ti v takem primeru? k
*•— Pošteno bi jo ozmerjal. Zapomnila bi si, kdaj je bila tako malomarna.	,
—	Morda morda pa ne. Morda bi si sploh ničesar ne zapomnila. V večini primerov bi pose j al grenko seme, ki bi obrodilo še grenke j ši sad.
—	No — a kaj bi storil ti, modrijan z vzhoda?
Martin je postajal hudoben in svojega • strupenega jezika ni več krotil.
—	Prišli sem ji gumb.
—	Ohoho! — Martin se je zavalil v naslanjač in se na ves glas zakrohotal.
—	No, vidiš, prišli sem ji ga, čepraV se je upirala.'
—	To vse je samo za začetek. Mislim, da boš odslej pogosto prišival gumbe.
—- Morda pa zadene ta usoda tebe. To je odvisno od individualnosti. Ne trdim, da bi s tem korakom izučil vsako žensko, toda baš v tem je vsa umetnost, da človek spozna svoj objekt in potem šele ravna. Vidiš, Phyllis je bila v tem pogledu poosebljeni red in pozneje mi ni prišla nikoli več v neredu. Martin se je zamislil.
—	Da, poprej menda nisem dogovoril svoje misli. Lepa kravata ln čedna zunanjost zmore zelo mnogo, zlasti še, če je človek dobre volje in če Ima malo zdravega humorja. Sitnosti v zavodu J, Neumnost. Kaj misliš, da ona nima svojih? A ti bi menda rad še zahteval, naj zbere zadnje ostanke svoje dobre volje in zabava z njimi svojega tfoHpodarja. •
—	No, dobro ti bi moral predavati v zakonski šoli, če bi jo imeli kje. Upam pa, da ne boš trdil, da zaslužijo to lekcijo samo moški.
—. Seveda ne. Toda zaenkrat imam pri rokah samo en bole-hen objekt in to si ti.
—	Kaj pa moja žena?
—	Čeprav jo opisuješ zelo črno, ne verjamem, da Je ona vsega kriva. In — ali si jI letos Že kupil tisto Škatljlco za puder? Saj ne stane mnogo, ni treba da bi bila baš zlata, a toliko bi pač lahko žrtvoval. Vidiš, takole, ki se tu zgoraj vrti. Jaz sem v tem zelo izkušen. Kupil sem le tos že tri. Kako se s tem ravna, ne vem, kupiti'pa znam.
—	Tega . . . tega jI še nisem kupil. Mislim si pač, naj si kupi sama, kar hoče. Saj bi ji dal denar, čeprav ima svojega dovolj.
—	Ne gre za to. Kaj še ne veš, kako prijetna je Ženski vsaka, še tako neznatna pozornost? Kje si pa kupil tale medaljon-ček — zelo lep je.
—	To ml Je kupila — to mi je kupila Maud.
—	Gfej ga no, zdaj vidim, da si negalanten, len in še lakomen povrhu. Poboljšaj se temeljito, dragi moj. In če imaš Maud rad, ji • ..
—	Saj ne morem živeti brez nje! Ustrelim se!
—	Ne, streljal se pa že ne boš Da se to ne zgodi, dobiš še neka lekcij. Ce se boš ravnal po mojih nasvetih, ti jamčim, da ne zbeii od tebe. Vendar bi pa bilo mnogo bolje. Če bi jo spoznal Delo bi mi bilo znatno olajšano
Proti večeru je prišla k njemu njegova Betsy. Napovedala je svoj prihod zelo razposajeno Klobuk je vrgla na peč ln prekopicnlls ns divsnu. Edwln ni bil presenečen, pač pa arečen
—	Dušica, s teboj je prišlo sijajno razpoloženje. To se bova zopet zabavali!
--Tudi meni as zdi, ds se
bova. Glej — prinesla aem svežih višenj. To si bova posladka le. Mlalila sem nate, ko sem jih kupovala.
—	Tudi jas nisem bil brez iznajdljivosti. Mislim celo, da aem te prehitel; imam tu nekaj — kar sek> rada JsA. Pomsran čno solato in ... :
--liker Arsbl. Saj še
vem. ti si zlat fsnt
Kdwin Jo Je molče gledal. NI je hotel poljubiti, dokler ae nI prepričal, d* Ima še vedno že-razposajene oči, da Je u-
jamčiti za uspeh, če bi jo vsaj enkrat videl. Za take reči imam tako dober nos kot nihče drugi, dušica moja.
—	Hm. Nima občutljivih tipalk. Mnogo .je moških, ki teh tipalk nimajo. Ti moj yitez seveda ne spadaš med nje. Ti bi omeHCal tudi ledeno dekle.
—- Ne dvomim o tem, če bi imela toplo srce. Vendar pa nisem preveč ponosen na to. Vem, da nam Ženska vedno prinaša darilo, za katero ji moramo biti hvaležni. Ce se zahvaljujemo za Urlo, ki jo nam kdo posodi, ko ao ae nam pretrgale podveze, ne razumem, zakaj bi ne bili hvaležni ženski za njeno ljubezen.
—	Ne pozabi, da sva govorila o zakonu. V zakonu — vsaj mislim tako — smatra mož za samo ob sebi umevno marsikaj, čemer govoriš kot o darilu.
—	Seveda, za to gre tu. Ce bi možje malo pozabili, da gre za nekaj samo ob sebi umevnega, če bi se vsaj delali hvaležne, če že ne znajo biti, bi se marsikatero sršenovo gnezdo kar čez noč izpremenilo v rajski kotiček.
Betsy mu je skočila na kolena in se zagledale čez rame nekam v daljavo.
Dva meseca je trajala Martinova "šola". Učenec je bil marljiv in skoraj vsak dan, ko je moral stopiti pred Edwina "na
sam vrag razume, toda govoriva o — Betsy je posta-
—	Hotela čem.
—	To naj
—	Morda, čem drugem, a nervozna.
Edwin jo je ubogal in še rad. Njeno rezerviranost si je raz-agal s tem, 4a tudi ona dobro ve, na kakšnem glasu je. Ubogal je in razmišljal, kam bi napeljal pogovor. K sreči ni bil v takih primerih nikoli v zadregi.
—	Danes je bil pri meni moj prijatelj Martin Balley. Imeniten dečko. 2ena mu hoče uiti. On je pa ves nesrečen. Ni mi preostajalo drugega, nego svetovati mu, kako se da to preprečiti.
—	O! To je pa zelo zanimivo. Kaj vse mu svetuješ, fantič?
—	To bi te morda vse ne zanimalo. Moj prijatelj je drugače pomilovanja vreden dečko, toda motovilo, da bi se človek kar zjokal nad njim. Nima občutljivih tipalk, ki bi mu povedale, kako se je treba prikupiti ženi. Seveda — položaj je zelo otežkočen š tem, da te male ne poznam m morda bi mu mogel
raport", se je lahko pohvalil z novim uspehom.
—	Kako neki ti vse to povrnem, Edwine? Vrnil si mi izgubljeno srečeft foaud ostane pri meni! Danes mi je to svečano izjavila in mi priznala, da me ni nikoli nehala ljubiti. Čeprav — sem ži visel na nitki. In tekmeca sem že imel. Dobro, da tega nisem vedel, najbrž bi ga bi zadavil.
S to radostno novico je plani Martin nekega dne k Edwinu in mu krepko stisnil roko.
—	Prihajam k tebi, da te povabim danes na večerjo. Skromna bo — toda prijetna. Priti moraš zanesljivo, saj zaslužiš to kot inicijator poravnave spora v polni meri . ..
Edvvin je obljubil, ne da bi
prijatelja poslušal. Martin je >il že v dvigalu, ko se je zavedel, kaj je prav za prav obljubil! Prijateljeva radost se skoraj ni dotaknilov njegovega srca, ki je bilo polno lastne radosti.
—	Vzamem jo — prav gotovo jo vzamem. Danes ji povem, če le pride. Kako krasen je postal svet po njeni zaslugi! Nikoli in pri nobeni ženski še nisem tega občutil!
In ko je Betsy prišla, ji je vroče vdihnil svojo željo v uše-sca in na usteca. Toda Betsy je bila strogo resna. Trenutek je stala nepremično in ko je odprla usta, da bi izpregovorila, so ji pritekle solze iz oči prej, nego besede iz ust. ^
—	Prihajam se poslovi* od te. be, Edwinček, fantič moj. Tak, kakršen si, se ftženi z žensko, kakršna »em jaz. Toda jaz — jaz ne morem. In vendar sva se tako dobro razumela! Samo da — mu tega vendar le ne morem storiti, ko me pa ima tako rad, a ti si mu tako dobro svetoval, kako me lahko znova pridobi. Privadim se mu zopet. Jaz —-jaz nisem Betsy, jaz sem Maud, Martinova žena, Edwinček ... - Martin se je Čudil, da edini prijatelj, ki je bil zakrpal njegovo raztrgano zakonsko srečo, ni prišel na skromno domačo slavnost. Edwin je pa ta čas razmišljal, da je bila Betsy-Maud prva ženska, ki si razida ni dala sugestirati, ker ga je hotela sama, Čeprav nerada.
25 centov
v poštnih znamkah nam po-. šljite In poslali vam
bomo lep
S. N. P. J.
ŽEPNI KOLEDAR
1932
Društva, ki jih fte niso naročila, še lahko naroče, imamo jih še nekaj na rokah
PRQfiVETA, n 2657 S. Lawndale A ve., Chicago, IIL
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Dec. 31. 1931), pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, de vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, Je mogoče ustavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari ln novi naslov.
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in dragi zastopni-ki, pri katerih lahko plačate na-ročni no. *
Naročnina sa celo leto Je $6.00 in za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za leto, za pol leta $2.40.
Za mesto Chicago In Clcero za leto $7.50, pol leta $3.75, za člane $6.30.
Za Evropo stane sa pol leta $4.50, za vse leto pa $9.00.
Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo $1.00 sa poštnino.
Mladinski List stane sa celo leto $1.20.
Upravništvo "PROSVETA" 2657 S. Lsemdale Ave„ Chicago
Najsanealjivejšc dnevne delavaka renti ao v dnevniku "Proarcti." AH jih litatc vsak dan?
Ali ste 2e naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za riial denar lahko pošljete svojcem v domovino.
	RIT^IJ	TfflfffllM^lIffil	flfiifl
H TELEFON ROCKWELL 4904 ■		1	
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tlika vabila aa veselice In shode, visltnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem
Jedke la dragih
- J v
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene tmsrns, unijsko delo prve vrate
Pišite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 So. Uwndale A ven ne
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA žeuo TUDI VSA USTMENA POJASNILA