Gospodarske stvari. Ovčič ali metljaji. M. Ta bolezen ima po raznib krajih slo^enskib dežel razna imena. Inienuje se: 07Či5, metljaji, sajevec, metuljavost, metlja^ica, metilji (prej ko ne mesto metulju (i=U) in inorda še kako drugače kje drugod. Največkrat napada 07ce in sicer ko kuga. Vzrok tej boiezni so jeterni metalji (Leberegel), Distoma bepaticum, ki se 7Časib 7 veliketn atevilu po jetrih, žolnčnib žilab in 7 žol5nem meburju zaredijo. Go^ejo ži^ino ta bolezen bolj poredkoma napade, še bolj redkokrat pa s^inje. Brž 7 začetku, ko se bolezen ae le izcimljuje, je le težko iu vedkokdaj spoznati, pozneje pa, ko že bolj buda postane, so bolene živali kla^eme in slabotne, se slabo redijo, postanejo kumerne, bledicne, driska jih pogosto nadleguje in blato, ki gre od njib, grdo smrdi., vezavne kožice 7 o5eb in slezne kože so blede in jezik je belo umazan. Volna je trda in rada izkapa. Včasib ae najdejo cele črede, ki so od 07Čiča napadene, celo 7se volne nage. Dalje imajo take živali napet trebub, gumbe pod kožo iu otekle noge (so 7odeuične), jetra se po^ečajo in 6e se na jetra pritisne, jib zaboli. Metulji pridejo le ko zalega 7 ži^ali, kar lnokro poletje silno pospešuje. Bolezen se začne navadno po leti ali 7 zgoduji jeseui in na^adno najbolj po zimi in 7 prvih meeecih spomladnih 7 marcu in aprilu mori. Zdra^il, ki bi to bolezen z gotovim 7spehom ozdra^ila, do zdaj še ne poznajo. Splob ni zdra^ila, ki bi 7 jetra z metulji obsajena piiti mogla, ni da bi jib tam pomorila ali pregnala. Tam, kjer se je ktero ži^inčo od te bolezni napadeoo zopet ozdravilo, tam je narava sama naj^eč piipomagala k zdra^ju, t. j. metulji so sami od sebe iz ži7in5eta pobegnili. V posamezuih primerljejib, 7 kterih se je bolezen ae dosti zgodaj spoznali, se morejo 07ce pri pra7 obilni hi-ani z pelinom in soljo, kamno^im oljetn in z malim podarkom železa obraniti, dokler se lnetulji iz njih izselijo in živali popolnoma ozdravijo. Največkrat pa je, brž ko se je bolezen spoznala, živali meaarju prodati. Nekteri starejši 07Čarji mislijo, da ae metlja^aste 07ce po paai na jesenskib iu zimskib setvinab morejo do zdia^ja spasti, pa to je kriva misel. Prigodilo se je lansko leto, da so čredo od 281 metlja^astib 07ec najesenski setriui pasli. Meseca februarja pa 7kljub ugodnemu 7remenu so dobile drisko in 7edno 7e6 jih je cepalo, akora^no se jim je zjutra, predno so se na pašo guale, suhega sena 7sak dan uekoliko pokladalo. Predubrani^ne naredbe so najboljša sredstva zoper to bolezen. Ogibati se je mokrotnih paa- niko7 zlasti okoli srede junija. Kratka paaa na mokrem pašniku od juaija po5ensi je zadoati, da se živali metlja^e zalege nalezejo. Predno se ži^inčeta zažeuo na pašo, naj se jim nekaj suhe klaje položi, ali pa naj se O7ce 7 hle^u držijo, ki morajo pa suhi in 7se 7lage prosti biti. Konecno naj bode tukaj še nekaj o tem po^edano, kako ae metljaji izcimijo, zaredijo in raz^ijejo. Po izločkih ži^alskih grejo metljaji najbolj spomladi iz ži^inčet. Metljaji so namreč popolnoma godni, da se med seboj plemeuijo. Staii metljaji, kakor se zdi, poginejo in se z drugo brano 7ied pieba^ijo. Nabajajo se le 7 tenkib nikdar pa 7 debclih 6re7ah. jajca se raz^ijajo le na mokrotnib krajib in sicer se preselijo zarodki najprej 7 živali nižje organizacije 7 polže, zaželke itd. 7 kterib se uajprej 7 klične mešičke raz^ijejo, 7 kterih 8e zopet klični mešički naiedijo in kot taki prejanje mešičke zapustijo. Ti klični mešički, ki so metljajem že zelo podobni, so pra7a zalega metljajem in udiiajo 7 jetra drugih živali, kjer se 7 pra^e metljaje raz7ijejo, ki so popolnoina godni, da se med seboj plodijo.  Kako prav za prav ruetljajcva zalega 7 ži- 7ali pride, to še ni do natančne gotO7O8ti dognano. Prej ko ne se to godi po pitni 7odi ali pa po krmi zlasti zeleui krmi, na kteri so polži, zaželke, itd. 7 kterib so klicni mešički metljaje^. Kako bi vinogradarji leži iu boljše prodajali viuo! (Nasvetujeg. Gothe ra^natelj vinorejske šole pri Mariboru.) II. Lorensko na Francoskem pridela na leto blizu toliko 7ina, kakor naše Štajersko. Ali 7ina ondi hitreje in boljše 7 denar spra^ijo, kakor pri nas. To pa zato, ker imajo 345 7in8kib tržce7 in 9042 7inskih komiaarje? in agento7. Štajerska je leta 1873. pridelala 1,948.000 7eder 7ina t. j. 75,488.000 Iitro7. Akc bi to med 1,150.000 štajerskib prebi7alce7 enako razdelili, tedaj bi na 7sakega prišlo 65 litro?; ia7no toliko kolikor sploh na 7sakega a^strijakega prebi^alca. Ali drugače rečeno : večji del štajerskega 7ina izpijemo Štajerci sami; 7 sosedne dežele se primerama le malo proda. Vsled tega je pa pr7a skrb trženje z 7inom tako ura^nati, da se bo 7ino lehko, zaneslji^o in po ceni proda^alo in kupo^alo, da bo 7sak 7inogradar pa tudi tiati, ki 7ino potrebuje, 7edel, kam in do koga se ima obrniti za pra^o 7ino ljutomersko, pekersko, za^raako, bizeljsko, haložko, framsko, ritonjsko, 7inarijsko itd. V ta namen nam najboljše služijo 7inski agenti t. j. možje za ta posel posebno odbraui, ki ^inski kraj dobro poznajo, zaupanje poseatniko? 7in pa tudi kupce7 imajo, ki torej proti malemu pla6tfu poaredujejo. Vinogradarji mu naznanjajo, kako in koliko 7ina imajo za prodati, tržci, kupci, kr5marji pa se pri njem oglašajo in hitro poiz7ed6, kder se 7ino dobi, kakoranega želijo. Go^orilo se je 0 nasta^ljanju 7inskih agentov uže mnogo, storilo pa ni5, ker se te 7ele7ažne re6i nih6e ni reanobno poprijel. Da se pa ž njo enkrat za6ne in poskusi, je 7inorejska aola pri Mariboru sklenola začetek atoiiti. Našla je 7 osebi g. Jožefa Fauland-a za ta posel najapoaobnišega rnoža in ga posta^ila za 7inakega agenta. Poslo^ati bo začel 16. sept. 1878. vsak dela^nik od 11.—12. ure dopoldne 7 uradnici ^inorejske šole pri Mariboru. Mož je 7 7inskib zadevah z^eden in spreten, ker je bil mnogo let kletar 7 7e5jih kletih. Vsak torej, ki bo5e vino prodati, more to ali sam ali pismeno naznaniti temu g. agentu; po^edati mu ima: koliko 7ina je za prodati, kde in kedaj je prirastlo, trsno sorto, iz katere je bilo pridelano, in potem kde se nahaja. Vina na ogled in pokuaanje zamore pridjati, ali tudi ne; kakor hoce. Ceno tudi lebko prista^i ali pa izreče, da se 7ino proda, za koliko se bo cenilo od agenta, ravnatelja 7inorejske šole in od drugih stroko7njako7 po doposlanem 7ino na ogled. Da pa je vino na ogled poslano isto, katero se za prodajo ponudi, temu ostane se 76 prodajalec sam porok. Vsako za na prodaj napo^edano 7ino ae zapiše 7 posebne naznanilne knjige (Anmeldebucb), kder se 7se gori omenjeno zaznainva. Vpisnine se pa 7selej, ali se 7ino pozuej proda ali ne, agentu pla5a po 2 kr. od hektolitra (1 hektoliter je toliko, kakor 1 7edro, 20 pinto7 (bokaI07) in 33/i maselca). Naznanitelj zamore 78elej tudi drugod in komurkoli 7ino predati, 7endar agentu mora to na 7edenje dati, da ga iz knjig izbriše; 5e to opusti, ga zadenejo 7si nepo^oljni nasledki. Vsak pa ki hoče 7ino kupiti, lehko pri agentu iz naznanilnih knjig izvč za vina, katera so za prodati. Sedaj zomore kupec sam iti 7ina kupo^at, agentu pa izplaSa l°/0 od kupnine, 5e je 7ino res kupil: na primer^ 1 fl. 5e je 1 štertinjak 7iua kupil za 100 fl. Če pa ho5e kupec agenta tudi seboj imeti iu želi njego^ega posredo^anja pri prodajalcu, tedaj mu pa izplaSa po 2% t. j. po gori na^edenem izgledu 2 fl. Kupec zamore pa, kedar je do7olj apanja dobil do agenta, tudi temu piaati, kakšnega vina da želi; 7 tem slačaju ima agentu po^rnoti tudi 7se stroake, katerih je za kupca imel. Kedar bo že mnogo 7ina napo^edanega, knpce^ pa ni5, tedaj bo agent z do7oljenjem prodajalce^ napra^il ja^no 7insko dražbo ali licitacijo pa na ogled 7 steklenicah poslanih 7inih. Tako utegnemo pomalem priti do 7inskih sejmo? in 7inskih borz (Weinboraeu). Slo^enski 7inogradarji, premialite naa^et mnogo skušenega in Z7edenega ra^natelja 7inorejske šole mariborske! Poskusimo in podpirajmo za naae 7inorejst7o 7ele7ažno upelje^anje in ndoma6enje 7inskih agento7, sami bodemo imeli naj^eč baska! Konje šteli bodo letoB od 1. do 10. septembra, to pa po niinisterijalni odločbi od 1. ang. 1873. Sejiuovi. 26. aug. Ljubno, Pobrež ptujski; 28. aug. Celje, 87. Trojica 7 SI07, gor. S7i5ina; 29. Muta, Oresje pri Brežicab, sv. Peter na Otersbahu, sv. Filip, Žavec; 30. aug. Hajdina, Poli6ane: 31. aug. Planina.