®iV i W . ■ v,- ^ Vedno pokončen, vedno zazrt daleč naprej... Ob drugi obletnici smrti Edvarda Kardelja „...Če komu, potem gre Kardelju zasluga za človeško, svobodno,demokratično tolmačenje marksizma in leninizma, vse različno od togega pojmovanja tega nauka. Če komu, gre njemu zasluga, da je v zahodnem svetu izpuhtel strah pred komunizmom, tistim komunizmom, katerega so meščanske stranke cela desetletja zbijale v glave svojim članom kot najhujše zlo za človeštvo. In nasprotno, njemu gre velik delež, da se je razkrila nevarnost dogmatskega centralističnega pojmovanja ureditve družbe. Velik je njegov delež, da so se delovni ljudje naše skupnosti zravnali in spregovorili v imenu svojih izkušenj, svoje moči, svojega stanja in svojih potreb, svojega trpljenja in svojih sanj. In ne samo spregovorili. Dobre misli se slikovito spreminjajo v dejanja. Lotevamo se marsičesa, da zbrišemo stoletne meje m ed željami, med besedami, izgovorjenimi v sebi, in gradečo se, otipljivo stvarnostjo. Izrazitejša postaja barva časa, ki se imenuje samoupravljanje. Na široko se razrašča boj za vse bolj popolno, za vse bolj domišljeno obliko družbene ureditve. Naša lastna pot v socializem, ki je v največji meri zasluga Edvarda Kardelja, pomeni prosvetljeno samour’ Ijanje, pomeni poosebitev gibanja naprej in kvišku .. ." Prebrali smo dva odlomka iz samo 34 strani obsegajočega (Nadaljevanje na 2. str.) Herman POV ŠE iz TOZD Mehansko kovinski obrat — 25 let dela pri „Pionirju44. — Herman POVŠE iz OOUR Mehaničari:o kovinardci pogon — 25 godina rada u „Pioniru44 (foto: K. B.). (Nadaljevanje s 1. str.) novega dela o Edvardu Kardelju (27. 1. 1910 - 10. 2. 1979), ki je izpod peresa Janeza Vipotnika te dni izšlo v zbirki OBRA Zl pri Mladinski knjigi. Toplo in prisrčno napisan pregled življenjske poti enkratnega misleca, genialnega teoretika sodobnega delavskega gibanja, velikega politika in državnika nas pope Ije skozi njegovo delo od mladosti vse do njegovih nepozabnih stvaritev pred, med in po zadnji vojni. Kar 80 fotografij in umetniških reprodukcij bogati knjigo, ki je napisana v zgoščenem, klenem jeziku. Naš čas, ki neločljivo nosi pečat vsestranske ustvarjalnosti tega velikega moža slovenske zemlje, je bogatejši za drobno, a dragoceno knjigo „Edvard Kardelj v besedi in sliki". Za samo 130 dinarjev jo dobite v najbližji knjigarni ali pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Za odrasle in mladino ne bi smelo biti domače knjižnice brez te tako doživeto in prikupno napisane knjige. N. S. Uveljavljanje nove organizacije v TOZD Tradicionalna organiziranost TOZD gradbene operative brez strokovne selekcije na ozka in specializirana področja kot so: tesarska, zidarska, železokrivska in betonerska, je narekovala, da preidemo na sistem koncentriranja tehnologije in delovne sile v obrate ali sektoije. V TOZD gradbeni sektor Novo mesto smo se odločili za formiranje tesarskega obrata, ki se bo razvijal po načelih ozke strokovnosti. Takšen razvoj obrata ka-rakterizirajo specifične potrebe, ki so se kazale že v tradicionalno organizirani TOZD, vendar jim ni bilo mogoče zadostiti, ker smo delali vse preveč stihijsko. Izhajajoč iz realnega položaja stanja v DO in TOZD ter pregleda poslovanja brez tesarskega obrata sedaj lahko ugotovimo, da smo napravili kvaliteten korak glede izkoristka časa in predvsem materiala. Na gradbiščih sestavljamo polizdelke in kompletiramo opaž za posamezne elemente objektov. Zaradi tehnološke neopremljeno sti delamo predvsem s panelnimi opažnimi elementi ter skušamo doseči najboljše rešitve. Srečujemo se tudi z določenimi težavami predvsem zaradi odpora do novosti v organizaciji, vendar so te težave začasne injih tudi sproti rešujemo. Posebej poudaijamo nagrajevanje delavcev neposredne proizvodnje, kar je v neposredni zvezi z produktivnostjo in v končni fazi z rezultatom poslovanja. Sistem delitve v materialni proizvodnji se ne ujema z vloženim delom. To se kaže tudi v velikem številu izostankov z dela. Tu sedaj iščemo vzroke, ki so nam vodilo za reševanje nastalih težav. Na podlagi nove organiziranosti deluje obrat od lanskega maja z izdelanim programom razvoja, ki zajema poglavitna področja izboljšanja poslovanja: 1. povečanje produktivnosti dela, ki nam narekuje delitev dela skozi tehnološki proces na strojno obdelavo, kompletiranje in montažo gotovih izdelkov na gradbišču. Izpopolnjevanje bri-gadnega sistema dela. 2. Uvajanje novih strojev za obdelavo lesa in prizadevanje, da na njih dela stalna kvalificirana delovna sila. Opremljenost z mehanizacijo je osnova za osvojitev sodobne tehnologije in sodobne gradnje. 3. Specializacija izdelkov: — strešne konstrukcije, — tipski opažni elementi, — tipske barake in provizoriji. — drugi tipski izdelki. 4. Specializacija kadrov: — na strojno obdelavo lesa, — za montažo prefabriciranih izdelkov in — montažo na gradbišču. Z nadaljnjo specializacijo kadrov želimo doseči ekonom- sko kvaliteto — doseči čim večji učinek s čim manjšim vlaganjem v delovno silo. 5. Osvojitev ene od tehnologij opažev in sicer od tuje tehnologije „NOE” do domače „GRADJAMONT”. 6. Razvijati obstoječe opaže s tem, da v ta razvoj vključimo čim več neposrednih delavcev. 7. Uveljaviti moramo načelo nagrajevanja po rezultatih dela, kar je tudi povezano s prihrankom materiala. 8. Dosledno moramo izpolnjevati dosečene normative porabe časa in materiala na enoto izdelka. Ugotovljene odklone moramo usUaditi. Določiti moramo normative za nove izdelke in novo tehnologijo. To so poglavitne točke programa^ ki je nakazal smeri razvoja. Caka nas veliko nalog, ki jih bo treba opraviti. SINIŠA MILOJE VIČ Več pozornosti delitvi po delu in uspehih dela Ena od naših temeljnih nalog je, da uveljavimo delitev po delu in rezultatih dela v sleherni temeljni organizaciji in delovni skupnosti in na podlagi tega krepimo osebni in družbeni standard. Moramo se odločno zavzemati za to, da bo materialno, družbeno in moralno bolj vrednoteno in cenjeno proizvodno, strokovno in drugo ustvarjalno delo. S samoupravnimi sporazumi in pravilniki je treba zagotoviti, da bo rast osebnih dohodkov delavcev odvisna od naraščanja produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanja dohodka. Nujno je, da dohodki proizvodnih delavcev in delavcev, ki delajo v težjih razmerah, rastejo hitreje od dohodkov delavcev, ki opravljajo neproizvodna dela. Mi ne smemo rušiti načela nagrajevanja po delu, ampak če je zaslužek nizek, je treba ukreniti vse za boljšo organizacijo proizvodnje, ki bo dala večji dohodek in imela bopi program. Več bomo morali narediti tudi, da bo delo v socialistični družbi čast, ne pa sramota, sicer bomo še naprej priče odliva iz proizvodnega dela v administracijo. To pa bomo lahko preprečili edino s tem, da proizvodnemu delu damo resnično veljavo. JANKO RAĐENOVIĆ •K***-***-**-**************-**-**-******************* ★ ★ ★ Mislim, daje za človeka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre razumeti velikih reči. Človek je vreden toliko, kolikor je s svojo ustvaijalno dejavnostjo, kjerkoli in na kakršenkoli način, dal generaciji, kiji pripada. Ustvarjanje pa je boj, boj v malem in velikem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalo miselnostjo. Vse življenje, ki smo ga preživeli, je polno takšnega boja, vsak pa je dal od sebe tisto, kar je mogel dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel. EDVARD KARDELJ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ********************************************** Projektiranje in izvajanje v obdobju stabilizacije Kaj so in kakšna so stabilizacijska prizadevanja gotovo vsi dobro vemo, vendar ve le malokdo, v kakšni situaciji se nahaja-1110 delavci SGP Pionir in to vsi P° vrsti, od projektanta do izva-Jalca na gradbiščih. Pri investicijskih omejitvah, Pri splošnem varčevanju ter pri znanih naglih spremembah cen je povsem razumljivo, da vsak investitor želi težko zbrana sredstva čimhitreje preobraziti v objekt. To pomeni, da so roki 23 izdelavo projektne dokumentne, izbire kooperantov in izvedbo izredno kratki, lahko rečem prekratki, kajti pod pritiskom investicijskega progra-ma> cenenih izvedb in predvsem roka, je dokaj težko delo opraviti na visoki kvalitetni ravni. Vprašajmo se, ali je v takih P°gojih kreativni in tehnični del projekta možno izdelati na taki ravni, kot bi to sicer mora-t° biti. Ali je možno izbrati najugodnejšega kooperanta in ne samo najcenejšega, ali je niožno poleg znanih tehnoloških in kadrovskih problemov zgraditi objekt, da bi naši DO lahko bil za vzor in, razumljivo, dal tudi finančno pozitivni rezultat. P e na hitro pregledamo objekte, ki so v delu ali pa so čili pred kratkim končani, bi prav hitro lahko povedali, da v današnjih pogojih ni možno delati boljše in kvalitetnejše. Ven-dar, če malo analiziramo te objekte, lahko ugotovimo, da s° znani problemi rezultat naših notranjih težav, delno zaradi organizacije celotnega proizvodnega procesa, delno zaradi naše nedelavne mentalitete. Človeško je, da kd or dela, tudi greši, vendar, če se napake ponavlja-JO) se moramo resno vprašati zakaj je to tako. Ali moramo res najprej zgraditi in šele nato ngotoviti, kaj bi bilo projektu Potrebno? Natanko dobro vemo kakšne kompetence ima kdo, samo da o prepogosto pozabljamo. Take relacije ustvarjajo ne samo zmedo, ampak vodijo k slabšim nr dražjim rezultatom. Lahko rečem, da je tudi v današnjih Pogojih možno naš proizvodni proces bistveno izboljšati. Ka-k°- Vsekakor z več srčnosti in dobre volje, predvsem pa z več odgovornosti do svojega deleža v kolektivnem delu. Naj počistim naprej pred svojim pragom, kajti tudi v projektih se pojavljajo napake. Zato bomo nujno morali posvetiti več pozornosti posameznim delom projekta, kakor tudi medsebojni vsklajenosti posameznih delov projektne dokumentacije. Tudi popisu del bomo morali posvetiti več pozornosti. Veliko časa izgubimo še predno se lotimo izdelave tehnične dokumentacije. Pri prvih stikih z investitorjem bi moral sodelovati tudi projektant, zlasti pri obsežnejših objektih, saj bi se na ta način izognili kasnejšim spremembam in dopolnitvam projektnega programa. Prav tako nujno potrebujemo veljavne cene za vsa gradbena in obrtniška dela, kar je s pomočjo računalniške obdelave moč zelo enostavno in hitro spremi ati. Izbiri kooperantov bomo morali posvetiti posebno pozornost, kajti njihova kvaliteta, oziroma nekvaliteta bremeni Pionir, ki je odgovoren investitorju in družbi v celoti. Izkušnje, ki jih dosegajo delavci v operativi in projektanti, ki spremljajo izvedbo, bi vsekakor morali upoštevati pri izbiri izvajalcev obrtniških ter inštalacijskih del. Kakorkoli že, naši DO in ne samo naši, grozijo težki časi, zato se bomo morali tem resneje spoprijeti s temi problemi, predvsem pa z lastno odgovornostjo do svojega dela. ŠIBILA MIŠKO TOZD M K O pred novimi nalogami Zaradi vse večjega obsega del in zaostrenih pogojev gospodarjenja stoji TOZD MKO, kot tudi celotna DO, pred težko nalogo. Čutimo potrebo po kvalitetnejšem vzdrževanju lastne mehanizacije, kakor tudi po ponudbi kvalitetnejših uslug ostalim uporabnikom. V sedanjih prostorih v obratu Bršljin, ki so zastareli in majhni, teh ciljev ni mogoče doseči, zato se kolektiv TOZD MKO trudi, da bi uresničil že staro željo: z novogradnjo razširiti zmogljivosti in vršiti usluge na višji strokovni ravni, svojo proizvodnjo in usluge pa v čim večji meri specializirati. Poudariti je treba, da si le tako lahko zamišljamo DO, ki bo sposobna z dobro vzdrževano mehanizacijo in opremo dosegati dobre uspehe pri gradnji objektov. Tega se zavedajo tudi ostale TOZD, zato so pripravljene podpreti tak razvoj TOZD MKO. Tudi medobčinska gospodarska zbornica je podprla načrte DO. Trenutno so v izdelavi idejni projekti za zidavo novega obrata za proizvodnjo ključavničarskih izdelkov, opreme, za vzdrževanje težkih vozil in ostale mehanizacije ter servisiranje. Ta obrat bo stal ob servisu osebnih vozil v Ločni. Po dokončni določitvi tehnologije dela v novih obratih, bodo izdelani projekti za nove obrate, nakar bomo lahko pričeli z gradnjo. Pričetek je predviden ob koncu 1981, zaključek gradnje pa naj bi bil konec 1982. Dolgoročneje se bo TOZD MKO razvijal z novimi obrati na lokaciji Češča vas, kamor se bodo preselili tudi ostali obrati za potrebe celotne DO. Jasno je, da bo moral kolektiv TOZD MKO vlagati velike napore za uresničitev teh nalog. Tega se člani kolektiva tudi zavedamo. Ob vseh sprej etih nalogah bo moral kolektiv TOZD voditi ustrezno kadrovsko politiko. Trenutno posvečamo veliko pozornost učencem v gospodarstvu, ki jih vzgaja TOZD, strokovni razširitvi priprave dela ter članom kolektiva, ki se izobražujejo ob delu. Da bi dosedanje delo TOZD MKO laže predstavili, navajamo nekaj podatkov o višini bruto prihodka in številu zaposlenih v zadnjih dveh letih: 1979 - 78.080.000 din bruto prihodka in 162 zaposlenih skupaj z režijo, 1980 - 101.070.511 din bruto prihodka in 166 zaposlenih skupaj z režijo. Predlog plana za leto 1981 je povečan za 25 %, kar znaša 129.220.000 din, število zaposlenih pa se bo povečalo za 2 %. (Nadaljevanje na 4. str.) Nova zgradba Zavarovalnice „TRIGLAV. (Nadaljevanje s 3. str.) Trudimo se, da bi v bodoče dosegli še boljše rezultate, posebno še, ker bo kolektiv gospodaril v bistveno boljših pogojih. Te bo pridobil z dokončno preselitvijo obrata za ključavničarstvo, vzdrževanje in servisiranje gradbene mehanizacije in težkih vozil v nove prostore v Ločni. ERNA LOGAR Mladi v temeljni organizaciji LESNI OBRAT Od 25. 3.1980 imamo tudi v TOZD Lesni obrat svojo 00 ZSMS, katere predsednik je Marjan Murgelj. Če pogledamo in ocenimo delo, ki ga je v tem kratkem času 00 opravila, lahko rečemo, da z delom nismo preveč zadovoljni, saj vseh del in nalog, določenih v programu dela, nismo v celoti uresničili. Ker je naša 00 še zelo mlada in pri delu še nima dovolj izkušenj, se bomo letos poskušali povezati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in DO. V obdobju, kije pred nami, bo izredno pomembno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, v katerih moramo sodelovati vsi mladi v združenem delu in v vzgojno izobraževalnem procesu. Zato ne more biti dvoma, daje stabilizacija, tako kot v ostalih DPO, tudi pri nas, v naši 00 ZSMS, prednostna naloga. Organizirati se moramo tako, da bomo mobilizirali čim-več mladih za zboljšanje odnosov do dela in sredstev za večji izkoristek obstoječih kapacitet, večjo produktivnost ter boljšo kvaliteto dela. V naslednjem mandatnem obdobju si moramo prizadevati, da nas bo čimveč mladih zastopalo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Od skupno 40 mladincev, kolikor jih ima naša TOZD, nas zastopata samo dva, kar da slutiti, da starejši sodelavci nimajo dovolj zaupanja do mladincev. Čeprav j ih je bilo evidentiranih precej, niso bili izvoljeni V lanskem letu, ki ga sedaj ocenjujemo, smo se vključili v politično usposabljanje mladih. Udeležili smo se mladinske politične šole, ki jo je organizirala OKZSMS. Šolo je uspešno končalo pet mladincev. V nadalje- Med jubilanti 1980 je tudi Jože RETELJ iz TOZD Lesni obrat, ki je slavil 30-letnico dela pri Pionirju. — Medu jubilantima 1980 i Jože RETELJ iz OOUR Drvni pogon, koji je slavio 30-obljetnicu rada u Pioniru (foto: K. B.). valno politično šolo, ki je bila decembra, sta se prijavila dva kandidata, od katerih jo je žal samo eden uspešno končal. V času dopustov, ki so jih mnogi preživeli na moiju ali v planinah, sta dva naša mladinca sodelovala v mladinskih delovnih akcijah v Posočju in v Bohinju. Septembra je bila naša 00 ZSMS s strani Koordinacijskega sveta 00 ZSMS SGP PIONIR zadolžena za organizacijo srečanja mladih Pionirjevcev. Lahko pohvalimo, da je bila kljub majhnemu številu udeležencev tega srečanja, udeležba iz naše TOZD največja. Športna komisija je v sodelovanju s starejšimi člani kolektiva pripravila tekmovanje v kegljanju. Komisija za IPD je imela nalogo, da v sodelovanju z DPO pripravi več predavanj, vendar do tega ni prišlo. Vzrok: nedelavnost predsednika komisije za IPD, ki je obenem tudi član predsedstva. Ugotavljamo, da predsedstvo 00 ni tako delovno, kot bi moralo biti. Vzrokov za to pa je več. Predsednik, ki sklicuje sestanke 00 je delavec — upravljalec stroja, katerega je težko zapustiti, kajti zaradi njegove odsotnosti med rednim delovnim časom lahko pride do motenj v proizvodnem procesu, če delo, katerega opravlja, ni pravočasno izvršeno. Drugi problem je terensko delo. Precej članov predsedstva pripada tako imenovani skupini mentorjev, ki so zelo pogosto odsotni, zato tudi sestanki predsedstva niso tako pogosti kot bi morali biti. Gradiva za razpravljanje pa je precej. Za neaktivnost pa je kriva tudi slaba disciplina in neresnost, saj je bilo precej mladincev zaradi nediscipline obravnavanih na disciplinski komisiji. Prva naloga, kije pred nami, je zamenjava nekaterih članov predsedstva, kajti pri evidentiranju članov 00 je bilo narejenih precej napak, ki jih moramo čim prej popraviti. Majhno je tudi število mladih članov ZK, pa še ti niso aktivni. Naša 00 seje vključila tudi v evidentiranje mladih za štipendijo iz Titovega sklada, predvsem delavcev za študij ob delu. Trenutno prejema štipendijo en mladinec naše TOZD. Z aktivnostjo in uspehom, ki ga dosega v šoli, opravičuje zaupanje. Še enkrat poudarjam, da bomo naloge, ki smo sijih zadali s programom dela in tudi tiste, ki niso omenjene, so pa pomembne za delo mlade generacije, uspešno izpeljali le v tesni povezavi in v sodelovanju z ostalimi DPO, SIS, delegati ter smoupravnimi organi JANEZ JERIČ Vsestransko poglobljeno obveščanje zagotavlja dobro samoupravljanje — izberite tudi v vaši TOZD dopisnika za naše skupno glasilo! Kimati - a delati naprej po svoje? Še vedno smo delavci v TOZD vpeti v stare odnose in razmišljanja in marsikje se jim nismo pripravljeni odreči ker je tako bolj lagodno. Kako bi si sicer razlagali pojave, da posamezniki (katerih je kar precej) na zborih delavcev in tudi na drugih sestankih molče in se ne priglasijo k razpravi, čeravno mislijo drugače. To pa so večinoma tisti, ki ob vrnitvi na delovno mesto začnejo z zelo ostro razpravo kako to ni prav, da se tako dela in kako vsak gleda samo svoje interese. Ne zavedamo pa se, da bi morda prav oni, ki so na sestanku molčali, dali pozitivne rešitve, če bi se razprave udeležili. Drugi so pa tisti, ki samo čakajo, da pride konec delovnega časa in da gredo domov, pa da štirinajstega dobijo kaj več za svoje delo. Ne zanima jih pa, kako dela ta TOZD, v katerem združujejo svoje delo, češ da so za to plačani drugi. Najlažje je samo poslušati, kimati, dvigati roko in delati po svoje. V današnji družbi ima vsak pravico do samoupravljanja, kar je tudi velika odgovornost. Vsakdo je namreč odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje tako sprejetih odločitev. Prav tako je samoupravljanje tudi dolžnost, čeprav ne pravna, temveč moralnopolitična. Vsak delavec bi moral imeti za izhodišče širše družbene, ne pa samo osebne interese. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti temu, da vsak delavec spozna delovanje svoje delovne organizacije in celotnega našega sistema. JANKO RAĐEN KOVIČ Kam z otroki? Dolenjska regija in naša soseda, spodnja posavska regija, si podajata roki na repu lestvice, ki prikazuje odstotek otrok v starosti od 8 mesecev do 6 let, ki imajo mesto v vzgojnovar-stvenih ustanovah. V spodnji posavski regiji jih je 22 %, v dolenjski regiji pa 24 %. Kaže, da imata najbolj urejeno varstvo obalno kraška regija, kjer ima prostor 41 % otrok, in osrednja slovenska regija, kjer je v vzgojnovarstvenih ustanovah 36 % otrok. Trideset let I G D PIONIR Akcije IGD PIONIR segajo že v leto 1948. Takrat smo člani pričeli opravljati svoje naloge, čeprav so imeli v posesti le ročno brizgalno in nekaj sto metrov cevi. Kljub skromni tehnični opremi pa so imeli člani polno mero dobre volje in resnične zagnanosti za premagovanje problemov, s katerimi so se srečevali. Niso delovali samo kot gasilci, ampak kot organizirano društvo in se udeleževali udarniških akcij pri izgradnji objektov. Takratni poveljnik Dvornik je dajal s svojim zgledom in pripravljenostjo voljo tudi ostalim danom. Morda nam v današnjem času, kljub kopi tehnični opremljenosti, manjka ravno pripravljenost za aktivnost, za katero bi morali žrtvovati tudi del svojega prostega časa. V letu 1950 so bili tedanji gasilci že tehnično bolj opremljeni, dobili za tiste čase kar dobro motorno brizgalno, zanjo pa so prostovoljno izdelali še tovorno prikolico. Gasilski prapor, ki je ponos vsakega društva, so razvili leta 1958. teh je polnjenje vodnjakov v okoliških vaseh. S tem omogočimo prebivalcem normalno de lo oziroma življenje. Ravno ta human odnos bi morali v današ- njem času še bolj razvijati. Še eno bistveno novost gasilskega društva moramo omeniti, saj je v današnjem času najbolj prisotna: to je TITOV koncept SLO, kije rodil in rojeva ustrezne sadove tudi v gasilskih društvih. Gasilci so vključeni v celotno SLO. Sodelovanje z enotami CZ in vključevanje gasilcev v akcije je danes mg n ost. Č edalje tesnejše je tudi sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi, organiziranimi v DO, poklicnimi enotami in občinsko gasilsko zvezo, prav tako pa tudi z družbenopolitičnimi organizacij ami in samoupravnimi organi DO in izven nje Poudariti je treba, da gasilska enota IGD Pionir potrebuje tu di nov prostor in nekaj nujne opreme in delovanje gasilskega društva ter da nam ne sme biti žal sredstev, ki jih bomo namenili za sodobno opremljenost naše gasilske enote. Sredstva, naložena v opremo in izurenost naših gasilcev, se lahko bogato obrestujejo. Veliko pozornost posvečamo tudi vključevanju mladih v gasilske vrste. Tej nalogi moramo v bodoče-posveča- ti še več pozornosti. Ob 30 letnici IGD Pionir je bila na dvorišču SGP Pionir vaja z nazivom: program obeležja 30-letnice industrijskega gasilskega društva Pionir. Namen je bil reševanje družbene imovine in človeških življenj. Sama v