114. številka.
Ljubljana, v soboto 17. maja
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan sve£er, iziraši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str i j ako - ugarske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., /.a četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od cetiristopne pctit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naroćniDe, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Najnovejše gibanje ogerskih Srbov.
(Konec.)
V čem bi bilo izdajstvo? Mari v tem, da 80 izjavili, da ne bodo več pobijali članka zakona o poravnanji Ogerske 7 Avstrijo? Da pustimo na stran vprašanje: koliko je vredno s stališCa praktične politike, če tamošnji Srbi pobijajo ali ne pobijajo obstoječe poravnanje mej Ogersko in Avstrijo — vprašamo samo to: kako nevoljo bi imeli tamošnji Srbi, da se zavzemajo za še večjo nezavisnost in samostalnost Ogerske, ko je Madjarom samim, vsaj velikoj večini njih, dosedanja samostalnost Ogerske dovolj ? Mari je Srbom treba, da so bolj madjarski, nego Madjari sami? Ali bi morda Srbom bolje bilo v Ogerskej, odcepljenej od Avstrije?
Stoplvši na tla zakonskega članka o poravnanji, stopita je nova stranka na pozitivna državnopravna tla, a zapustila je tla opozicije v jednem vprašanji, v katerem bi Srbi niti kaj premeniti mogli, niti bi premeroba bila njim na korist, a tudi ne v korist OgerBke same.
No, morda je izdajstvo v onib besedah novega programa, kjer se pravi, da bodo „Srbi zavzeti domoljubnega duha kot ustavni ogerski državljani delovali vkupno z ostalimi prebivalci dežele po svobodomiselnih načelih na to, da se ogerska država v vsakem oziru razvija in jači, da tako do-Bpeje do občnega blagostanja?"
Nad to točko se najbolj zadirajo. Ali pa z uzrokom? Nikakor. Kar se v tej točki izreka, s tem se napravi nobena koncesija ne vladi ogerskej, ne nobenej ogerskej stranki, niti Madjarom samim, nego se samo od raj ta dolg državi, to pa so tamošnji Srbi bili dolžni storiti, kajti to store* svojej očetnjavi. Učinivši to, pomirili so svojo narodnost z domovino in pomirivši jo na ta način, bode jim tem več možno, dajo obranijo, ker bodo na ta način mnogo prej došli do položaja, da bodo v svojej o če t n j a v i postali svoji gospodarji, in ne bodo, kakor do sedaj heloti in parije. S to točko tedaj Srbi neso izdali, ampak pridobili svojo narodnost, kajti patrijotizem, katerega se ne bode Brnel nihče dotakniti, bodo veliko jačja ograja za njo,  nego je bila dosedanja jalova borba, katera
je brez vsakih, celo brez moraličnih vspehov navlekla vedno nečji naval na srbsko narodnost v Ogerskej. Ravno v tej točki je največja moč, da bodo mnogo izdatneje in z izvestnim vspehom zanaprej delali za siguranje svoje narodnosti in da izvojujejo zase koncesije, za katere so se do sedaj zaman trudili in trosili svoje sile.
Ako v tem ni nobega izdajstva, ga je še menj v ostalih premembf*h Beckerečkega programa. Da je v novem programu izpuščeno obetanje pomoči Rumunom, Hrvatom, Čehom in ostalim preklitav-skim Slovanom in vsem krščanskim narodom na vzhodu, more H to komu čudno biti? Kako more drugemu pomagati oni, ki je sam v nadlogi, ki nema niti toliko moči, da sam sebi pomore? Najprej treba pomagati sebi, zase izvojevati ugoden položaj in dobiti kolikor toliko moči, potem še le se more misliti na pomoč drugim. Sebičnost je do gotove meje opravičena v življenji naroda, kakor v življenji posamičnih ljudij. Angleži sami, tako silen in močen narod, potrjujejo nam to najbolje. Tudi Srbom ne bode Škodovalo, ako se malo omeje v velikodušnem dajanji svoje pomoči. V ostalem, koliko je dosedanji položaj Srbov v Ogerskej pomagal vzhodnim kriutijacom, to smo, žal! videli v zadnjej srbsko-turškej vojni !
Je li izdajstvo v tem, da se popušča Bečke-rečki program ? Ako je to izdajstvo, potem je Beč-kerečki program tudi izdajstvo proti „blagovješten-skom saboru", slednji zopet izdajstvo proti majskej skupščini 1848 1., in zgodovina Srbov v Ogerskej ne bi imela druzega beležiti n°ga samo izdajstva!"
Nadalje povdarja omenjeni list, da se dandanes ne more postavljati na tla revolucije 1848 1. niti na ukrepe „sabora" 1861 J, tedaj se je tudi Bečkerećki program s 1890 leta preživel, in kakor mora vsacega boleti, ko vidi da srbska stvar v Ogerskej ide Bdecrescendo", bode vendar moral priznavat«, da bi z Bečkerećkim programom še hitreje upadala. Potem pa preide k očitanju nedoslednosti in pravi:
Nikjer ni toliko krivih pojmov v politiki, kakor v Srbih. Misli se, da je politika isto, kar dogmatika, pa se po tem razvnemajo, jeze in delajo. Vrhu tega v naših (srbskih) očeh oni ni nikak po-
litik, ki je „nedosleden". A baš v t«jm je največa vrlina, prava virtuvoziteta politika, ki ume po pre-menjenih odnošajib premeniti in pogoditi najbolja sredstva, s katerimi se najlagje in najgotoveje morejo doseči smotri države in naroda, ki vsendar na vesi drži na jednej strani silo odnošajev, na drugej strani sile svojega naroda in po oseki in plini teh sil ukrepa razne pete in načine svoje politike.
Poglejte za Boga, Bismurcka in Gladstona! Nesta mari ta dva prva državniku tega stoletja? Po naših pojmih bila bi najslabša državnika, ker sta nedosledna: Bismarck zdaj pa zdaj menja svojo pailamentno vojsko; Gladstone kot vodja opozicije govori vse drugače, drugače pa dela kot minister. Je li Bismarck za tega delj prestal biti državnik, ker drži sedaj z liberalci, z ultramontanci, sedaj zo-petfls socijalisti? Je li Glndstone vrgel svojo dostojnost pod noge, ko je pri nastopu ministerstva dvor Du-naJBki skoro odpuščenja prosil za one besede, katere je govoril kot vodja opozicije!
Kdor služi svojemu narodu, mora slušati glas svoje pameti, a ne svojega srca: treba je, da je zmožen, tudi ponižati se, da pozabi sebe in svoje spomine, de srce svoje zataji, kadar to zahtevajo interesi n*\roda.
Politični razgled.
Vollilll.M' <tCŽC'IC.
V Ljubljani 17. maja.
Vlada pa tudi večina državnega zbora
želi. da bi se zborovanje zaključilo 27. maja. Zato bode zbornica hotela rešiti šesto poglavje obrtnega zakona in potem pa obravnala pa samo najpotrebnejše stvari. Že prihodnje dni se bode seje začenjale zjutraj poprej nego po navadi. V poslednjej sej i tega zasedanje se bodo pa volile delegacije. Že zdaj se posvetujejo poslanci o tej stvari, zlasti Čehi bi radi dosegli kompromis z Nemci, če tudi imajo večino, a Nemci pa neki nečejo nič slišati o kakem kompromisu.
Ceskl deželni odbor je odločil v predvčerajS-njej seji vsled izvolitve baron;ce Sine iz skupine veleposestnikov v okrajni zastop Nimburški, da v skupini veleposestnikov in v skupine najvišje obda-čeuib obrtnikov in trgovcev imajo tudi ženske pasivno volilni pravico.
LISTEK.
Radovednemu listkarju
W Blovečern mestu TJ"biiTol_
(Ilors de concours.) Šegavi „Škrat" je bil pri nekej priliki razvrstil slovenske časopise ter jednega krstil z imenom „n a j č m er n e j Š i" dnevnik slovenski. Kes prav primerno ime! Sinoči je tega dnevnika številka 110 prijavila drobni listek prijatelja v slovečem meBtu Ubiibi — ali Če vam je ljubše Ibiubi, katerega prvi del se obrača do prostovoljnega pod-listka rja ^Slovenskega Naroda". In tudi takrat bi nSlovenskega Naroda" podlistkar le molčal na neslano vprašanje, ko bi mu neki prijatelj ne bil prinesel lista ter ga ne bil nagovarjal k odgovoru.
Prebravši listek branil sem se prijatelju z Oviidij evimi „ni timur in vetitum semper, cupi-musque negata", ter mu poudarjal, da nikdar ni bil moj namen, takim nepremišljenim vprašanjem odgovarjati. Podlistki moji so tudi na več mestih očitno poudarjali, da je prav odveč v slovenskem časopisji pojasnovati taka kočljiva vprašanja,  ker jo
nekateri napetneži le preradi s cerkvijo, z vero sklepajo ter obsojajo v večno pogubo vsakega, ki se bi jim v takih rečeh le količkaj ugovarjati upal. Prijatelja sem zavračal tudi na tolikokrat prokle-tega herezijarba M. Lutra, ki na nekem mestu pravi: „Ein narr kann mer fragen, als zehen vveise antvvorten". Vse zaman! Prijatelja nesem prej utešil, da sem mu obljubil nemudoma napisati kratek odgovor.
Blagi čitatelj se morebiti še spominja mojih podlistkov „Časnikarstvo in naši časniki", katere je „Slovenski Narod" skoro dva meseca neprestano prijavljal. 18. januvarja t. 1. je podlistek razkazoval neke časopisne razmere mej slovenskima dnevnikoma ter je nasprotno, našemu narodu škodljivo delovanje tudi zavračal z znanimi besedami: „Namen ne posvečuje sredstev, če prav so Zavitarji trdili ravno nasprotno." To so one pregrešne besede, ki so listkarja v Ubiibi toli bodle v oči, da se že drugokrat (po njegovih besedeh) obrača do mene, samosvestno bije se na prsi in zahteva dokaza
Vprašanje samo je jako zlobno. Kdo bi zahteval dokaza za besede, ki se povsodi in skoro vsak dan rabijo?  A na  take  pametne razloge še
mislil ni listkar v mestu Ubiibi — in vender že P1 a u t u s pravi: curiosus nemoest, »| u i n s i t, malevolus. Tako je tudi naš listkar vprašalec, ki je pri svojej nepremišljenosti zahteval dokaza. Premeten je hotel biti ter podlistkarja nSlov. Naroda" ugnati v kozi rog!
Podlistkar „Slov. Naroda" se je pred mnogimi leti dolgo časa pečal z m ej n ar o d n i m in naravnim pravom; s tem se je pečal tako temeljito, da je pri vprašanji o vrbovstvu naroda čital cele kupe starih jezuitskih knjig, ki so obravnavale tudi glasovito vprašanje: ali podložniki smejo trinoga vladarja umoriti? Pri tem zanimljivem raziskavanji sem bil naletel na neko knjigo, ki jo je sredi 17. stoletja spisal preučeni in kaj glasoviti jezuit A r m i u Busembaum. Imenuje se „Medulla Theolog. m o ra 1 i s". Ta tolikokrat ponatisnena jezuitska knjiga ima lib. VI. cap. 3. tele zanimljive besede: mu fini* emt licltus, e<lam močila suiit II-oi< «•••*. Gospod listkar v Ubiibi gotovo razume toliko latinščine, da mi ni treba rečenih besed mu posloveniti; naj si le latinske zapiše za ušesa! Ker se tako samosvestno bije na pr-d ter kftže na neki razpisan dar (od o&etov jezuitov — kal?), poveri in pooblasti ga podlistkar, ('a na: se z rcčenimi
Obletnica majske ustave poljnkega kraljestva z leta 1791 se je 12. maja v Levovu kaj sve-častno obhajala. Svečanost bila je v veiikej mestnej magistratnej sobani in udeležili so se: nadškof La-kovicz, škof Muravski, vsi deželni odborniki, mnogo deželnih poslancev in mestnih odbornikov. Namesto župana, ki je sedaj na Dunaji, imel je mestni odbornik dr. Semilski nagovor, v katerem je izražal upanje, da bo Poljukom kmalu zasijala boljša pri hodnjost. Nadalje so govorili še vseučiliščni profesor dr. Roszkovski, državni poslanec dr. Evsebiu* Czer-kavski, jezuitski provincijal oče Kalinka. Nazadnje so se pa pele poljske pesmi.
Dalmatin«iti deželni šolski svet je sklenil, da bode odslej njega uradui jezik hrvatski, in v tem jeziku se boao pisuli tudi vsi zapisniki. Tudi na-mestništvo je /.ai:elo sedaj dopisovati škofijskim ordinarijatom hrvatski. Tako je hrvaščina v Dalmaciji zopet pridobila nekaj veljave, in upati je, da bo kmalu pomaknila lašeiuo, katero govori manjšina dalmatinskih prebivalcev, pa je sedaj vladala po vseh javnih mestih, v njene prave meje. Za to se je pa zahvaliti energiji dalmatinskih poslancev, ki so se m .i pravem mestu in ob pravem času odločno potegnili za narodove pravico.
4>fCcr»lil državni zbor se bode v torek zatvor il s prestolnim govorom.
Vnaiijc države.
Kakor se govori bode cesar Fran Josip rus-kcmu velikemu knezu in prestolonasledniku ob priliki proglašenja njegove polnoletnosti podelil veliki kriz reda sv. Štefana. — Povsod se delajo priprave za proglašenje polnoletnosti carjeviča. Po vseh mestih bodo narodne veselice, razvetljave itd.
1'raacotito miuisterstvo sklenilo je revizijo ustave predložiti zbornici.
Od zanesljive strani se domentuje vest, da bi se švicarski zvezni svet bavil z zakonom proti osebam, ki so vsled umora vladarjev, bežale v Švico.
Po kraljevem uka/.u so nndome^tilne volitve za bclgijMlto ibornico poslancev za provincije Antvverpeu, Brabiut, zapadno Flandersko, Luksen-bursko in Namur razpisane na 10. dan junija. Belgijska zbornica una namreč 138 članov, katerih mandat velja štiri leta; vsako drugo leto izstopi pa polovica poslancev. Letos bode iz zbornice izstopilo 40 poslancev z desnice in 29 poslancev z levice, v zbornici bode pa ostalo 19 poslancev z desnice in 50 poslancev z levice.
Kvmški državni zbor je pred včeraj v tretjem branji vsprejel zakon proti zlorabi dinamita. Potem se je državni zbor odložil na nedoločeni čas.
Po poročil h iz Pariza je Tientsinska mirovna pogodba mej lTraucosko m Ititajsko že od obeh vlad ratifikovan\.
Mej člane uiigjc&ke spodnje zbornice se je razdelila bili o nustanovljenji posebnega ministra za Škotsko. Ta bili dovoljuie kraljici nastaviti takega uradnika z letno plačo 2000 funtov šterlingov in ga obdržati v službi, kolikor časa jo je volja. Novi minister se ne bode prišteval k državnim ministrom. V njegov delokrog spadajo lokalne škotske zadeve.
Dopisi.
SE 19 u naj a ID. maju. [Izv. dop.] (VVieseu-burg coutra „Kikiriki.") Zopet šumna pravda zavoljo nemško-liberalne izkaženosti, zopet se je umazano perilo pralo na tukajšnjem sodišči! Včeraj je stal pred porotnim sodom znani šalivi list „Kikiriki," od državnega poslanca \Viesenbuiga tožen zaradi razžaljenja časti. Ta nekedaj jako priljubljeni list je zadnja leta pravi trn v peti fakci jozne opoz;je, ker neče vsega svojega dovtipa izlivati na sedanjo vlado in ker dosledno biča krvosese
priprostega prebivalstva. Z\ to pa se dela na vse knplje, da bi se ga škodovalo vsaj gmotno. Izkušnja pa uči, da takim namenom mej drugim kaj dobro služi tudi pravda, ki jo sodijo porotniki Dunajski. Ta pot je bil odgovorni urednik „Kikerikija," T. Hrdlicka obdolžen in obtožen, da je na časti rastali] državnega poslanca VViesenburga kot posestnika Lbrike za svileuiue v Rittercfeldu, ker je list njegov 28. dne februvarja t. 1. v spisu (pod nadpi-som: „Petsto goldinarjev je poslanec VViesenburg daroval za ubožne žene* pregnanih anarhistov") oči tal mu, da pa za to grdo ravna z delavci v svoji fabriki, katerim za pogrešna dela odtrguje od zaslužka, kar pa zopet gre za „fakcijozoe Židovske liste," ki jih le v interesu kapitala podpira in da pomagajo preoblastiti delavske kroge.
Hrdlicka je pri obravnavi izjavil, da se njegov spis opira na barona Vogelsanga delo „o gmotnem stanji avstrijskih delavcev v Avstriji" in pa na ofici-jalne zapisnike delavske enkete v parlamentu, da torej s pričami nastopi dokuzovanje resnice. V zapisnikih stoji, da morajo VViesenburgu delavci delati od G. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer (celih štirinajst ur!), di se jim v fabriki golf kakor da bi zaprti bili itd. Zaslišanih je prič 13. Opaža se, da čim „višja" je priča v Wiesenburgovi fabriki, tem srečnejša je, tako da vodja ne more prehva-liti dobrosrčnosti in skrbi gospoda poslanca za svoje delavce ! Ali pravi delavci pričajo, da si v vlažnih prostorih fabrike marsikdo dobi bolezen, da je pri VViesenburgu treba najdalj delati, da se zasluži komaj po štiri do pet gld. na teden, da delavce pretepajo, da njim plačo utrga vajo za luč, za kazen, tako da je neki ženi iz celega tedna zaslužka ostalo dva krajcarja itd, Navzlic temu, navzlic zagovoru dra Markbreiterja, da so podatki v listu v< činoma nežaljfvi, vsi da s pričami dokazani, bil je Hrdlicka obsojen na dva meseca zapora iu na platež stroškov.
Kakor znano se porotnikov ne more vprašati po razlogih, ki so jh vodili pri sodbi! Ali javno mnenje, v katero padle so razglašene izpovedbe prič baš v pravem trenutku — ker v očigled državno zborske debate o delavsk'h razmerah, — nepopa-čeno javno mnenje se bode lahko odločilo s svojimi simp°tijami na razpotji včerajšnje porotne obravave, kakor se je to tudi zgodilo zadnjič v pravdi Re-schauerja proti „M Tiroler Stimmen." Tudi ta pot so se presnele uloge v pravdi pri dokazovanji, tako da je postalo razmerje: „Kikeriki" contra VViesenburg." Dostavljaje, da je tudi včeraj nemško-liberalno neplemenitost in skaženost braniti imel sedanji politični „deseti brat" dr. Kopp, „der Unvermeidliehe," to okončujem svoje poročilo kot donesek — „k moralni situvaciji" nemSko-liberalnih naših poštenjakov. -f-
Iz Zagreba IG. maja. [Izv. dop.] Danes pričela se je konečna obravnava proti tukajšnjim anarhistom: Fronc Srnec, Izidor Straub, Alojzij Mon-tanelli in VVolbeuk Hiža. Državni pravdnik stavil je z ozirom na vsebino obtožbe predlog, da bodi obravnava tajna. Sodišče je ta predlog tudi vzprejelo im dvorana se je izpraznila, le žurnalibti ostali so na prošnjo zatožencev kot zaupni možje v njej. Obtožbi povzamemo: Znčetkom 1883 1. prikazal se je v Zagrebu socijalist Hiža, rodom Moravec    Ko se
je poprijtznil z drugimi delavci, poučeval jih je o socijalno-demokratičnih težnjah. Osnovali so klub, v katerem se je razpravljalo bedno stanje delavcev in o sredstvih, kako bi se odpomogla. Klub dobival je naslednje časopise: „IUdic-il, Organ der Socialisten Ungarns," „Freicheit" izhajajočo v Novem Yorku, „Socia'demokrat," „der Rebell", ki izhaj." v „Nirgends-heimu." Obtoženci dopisovali so redno kolovodjem socijalne revolucije: Petersonu v Luzeruu, Kodi-t' kn Peakertu, ki je v zvezi z znanim anarhistom Most om, a v zvezi bili ao tudi s Kamerer-om, ki je zaradi umora ua Dunaji zaprt in v čegar uri se je našla šifrirana adresa zatožencev. V zmisiu navedenih Časopisov sestavili so obtoženci koncem 1. 1. proglas z naslovom: „Em Mahnruf an de Kroatischen physi-schen und Kojif-Arbeiter", v katerem se poživljajo delavci k zvezi s proletarijatom vseh državljanov. Ta proglas bil je tiikan v „Ffoihdit" v Novem Yorku. Napravili so še drug proglas z naslovom: „Braćo radnici !J, v katerem se opisuje delavcev bedno stanje in krivda daje monirhićnemu u ttvu in vsem društvenim razmeram. Ta dva proglasa in pa Činjenica, da so obtoženci bili v zvezi z agenti socijalne revolucije povod so obtožbi zaradi zločina veleizdaje, razžaleuja Veličaustva in članov cesarske hiše. Hiža je popolnem polomljen starček, katerega so morali v dvorano prinesti. Nihče bi v njem ne iskal tako prenapetega radikalca. Drugi trije pa nemajo nič neprijetnega na sebi, mislilo bi se, da so prav mirni, nikomur nevarni ljudje. Vsi priznavajo, da so socijalisti, da so imeli navedene časopise. Hiža celo pove, da je on narekoval proglas nEin Mahnruf" in dal preložiti proglas „Braćo radnici."   O nadaljnej obravnavi in obsodbi prihodnjič.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za novo šolo v Prežganji 200 gld.
— (Umrl) je dne 19. maja t. 1. dr. Ignac K n s ti a n o v i ć biskup in partibus infidelium v Zagrebu, poslednji pisatelj hrvatski v kajkavskera narečji. — Pokojnik zapustil je bogato nuraiBmašiko zbirko.
— (Za „Savinski Sokol") delajo m na Ptuji trije trnki. Trake bodo podelili: a. Ptujske Slovenke; b. Narodna Čitalnica; c. Slovensko pevsko društvo. Obe ti društvi pošljeti k alavuosti posebej še deputaciji. Tudi mnogo drugih narodnjakov udeleži se te slavnosti.
— (Za loterijo „Narodnega doma") v Ljubljani daroval je g. grof Harrac h zaboj dragocenega steklenega blaga.
— (Najboljše sredstvo, kako se more na tuje stroške voziti v kočijah.) Dolgo se je že v Liubijanskem prebivalstvu ugibalo, ali tako zvane agenture res tako briljantno neso, da se njih zastopniki in njih rodovine v jeduomer vozijo v ekvipažah? Reklo se je, saj konji po dnevu služijo, ker vozijo razuo blago, Ljubljanski rečeno „štrajfajo", kaj potem, če se gospa, ko gospod za nemale novce in „škisa", dostikrat pa tudi „achte gut, neune besser", vozi po Ljubljani in okolici? A velika množina temu ni pritrjevala in trdila je, da
Dalje v prilogi.
besedami v naznanjeni knjigi jeaiitski potegne za dar ter naj ga v svojem imenu in v imenu podlist-karja „Sence" izroči odboru za „Narodni dom slovenski".
Ta pravda, nadejam se, bode mej Slovenci odBlej dognana; d o g n a 1 je pa n i nepremišljeni lis t k ar v slovečem mestu Ubiibi, ampak dognal jo je podlistkar »Slovenskega Naroda", ki ga je prvi le po nepotrebnem podrezal. Zato mu posebno priporočam, naj vsakdan pred pisanjem v Časnike v roko vzame knjižico: „Časnikarstvo in naši Časniki" ter naj čita str. 274 in gotovo bode drugi pot bolj premišljeno izrazoval svoja ne-podprta očitanja in svoje nestane šale.
X ponatis listkov pa ni odgovoren podlistkar, ki h ponatisom ni imel in nema prav nič opraviti. Založnik izpustil je nekatere opazke, zlasti pa daljši dve opomuji. V zadnji teh je podlistkar izrecno povdarjul, da je pripravljen vsako stvar zagovarjati. In vse dosedanje ravsanje in opotikanje nad listki spodbilo ni le jedne v njih označene ali omenjene stvari.
V Ljubljani, 15. maja 1884.
*
Stat uoiuiiiiti niubra.
Nedeljska politika pod črto.
Skoro dva meseca že se prepeljavamo po severni železnici, pa nikamor še nesmo prišli. Dolgočasno, grozno to popotovanje! „Cunjar", ki lazi od Miirzzuschlaga do Trsta — pa nazaj, je pravi pravcati blisk proti temu počasnemu strijcu, ki nas sedaj vozi — ostanimo pri navadni besedi, ker druge primerniše ne moremo dobiti za to „cen-čanie", ali kako bi dejali, — ki sedaj stoka po severne železnice progi. Komaj se nekoliko osrči, da potegne za jedno ped naprej, pa zopet rukne za dve pedi nazaj. Mi upijemo, kaj vraga imajo na mašini spredaj ? Taaffe, Pino, Dunajevski, naši vlako-vodje se tam pregovarjajo, poskušajo to in ono, odpirajo, da potegne, zapirajo, da nazaj omahne, to pa brez konca in kraja. Kurjač Schiinerer pa kuri, da bi kmalu kotel počil. On ve, da to njim trem ni prav po volji, ali „tvoja glava, tvoj svet", si misli, tako boš podkuril, da bo samo po sebi šlo, kadar bode iti začelo. Kam pa?
„Kam pa?" so nas povpraševali naši kon-dukturji. To vam je bil krik in vik, ko so nas prvič vprašali, do katere postaje se je nas popeljati volja! „Na postajo državo!" „Na postajo vlado!"
„Na postajo Rothschild!" Tako smo kričali vse vprek po vseh vozeh, kakor da bi se bližal sodni dan! Največji križ je to bil za gospode kondukterje Ti reveži se neso vedeli kam dejati. Nekateri so imeli slabo čulo; drugi so si že naprej zataknili ušesi, ker neso vlaka tako dalječ spremljati hoteli, kakor se jim je slutilo, da bode potnike volja. In to slabo ali poslabšano čulo se je nekaterim kon-dukterjem pri tej priči slabo izplačalo! Naleteli so na voze, v katerih je hotelo vse priti na postajo „državo". Oni pa so mislili, da bo v Avstriji, kjer nekateri hote, da je davkovec ustvarjen zavoljo uradnika, volilec zavoljo poslanca, in popotnik zavoljo kondukterja. Rekel je torej tak kondukter, da se bodo vsi popotniki peljali nazaj na postajo „Rothschild", zato ker on tako hoče, da bode poprej doma ali kaj tacega. To bo ga kmalu prijeli predrzne ža, sto rok pa tisoč prstov (če ni komu katerega manjkalo)! Predno je vedel, kaj je govoril, ležal je na tleh. In ker je kurjač Sckonerer baš v tistem trenutku s svojo kurjavo potisnil vlak naprej, prišel je predrzni kondukter (kar iskal, to dobil) — pod kolo. Ime mu je bilo dr. Joža Kopp, doma gori od Dunaja.
Ni bilo drugače miru, da Bmo se presedli. Da
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 114. 17. maja 1884.
se tako lahko izdani denar ne izvije kar a trte. In vox populi vox dei!  Vender jedenkrat, akopram se je dolgo Že to sumničilo v mnogih krogih Ljubljanskega   prebivalstva,   zasledila   je   nobel - gospoda agenta sv. hermandad v podobi  služnikov mestnega uzitninskega zakupa in rešena je sedaj zago netka, od kod „noblHsse" gospoda agenta. SluŽ-niki mestnega uzitninskega zakupa so namreč zadnje dui, ker Be jim je tudi nekoliko namignilo od strani poštenih slabo plačanih železničnih delavcev, jako radovedni in pregledali so opleteni voz, ki je bil pro forma napolnen s sladorjem, od katerega ni plačati užitnine. In res našli so na dnu voza mnogo riža in kave, za katere, posebno pa za riž je užit-nina jako visoka.   Gospodu agentu določila se je od uzitninskega zakupa, postavno določena globa, katpro bode moral plačati ali v polnem, ali če se mu kaj odpusti, v manjšem znesku.   Kazen ostane le kazen, tihotapstvo, pa malo Častna obrt, za kavalir j a — agenta. — S tem bi bili povedali faktu m. Zabeležiti pa nam je veliki gnev vsega Ljubljanskega prebivalstva temu činu nasproti. Vsakdo pravi,   da  je  velika  sramota  ogoljufati boteti mestni u / i t ti i ti h k i  zakup, za katerega jamčijo  vsi   davkoplačevalci Ljubljanskega mesta. Slišali smo te dni s kako odločnostjo so ae izjavljali mesarji in drugi, dn je to najbolj Škan-dalozno prišlo pa rf en denar, ako se zdaj goljufati hoče mesto EJiiblpantiko, ki ima že itak mnogo Škode po prejšnjih židovskih zakupnikih uzitninskega davka.   V tej zadevi je v vseh Ljubljanskih krogih mnenje jednoglasno, kajti vsakdo ve, da je uži (ninski zakup od strani mesta vsem davkoplačevalcem na  korist.   Kdor  utihotaplja, škoduje vsem.   Za dnne? n?Rtno objavili nobenega imena, v bodoče pa bi se temu ne mogli  izogibati,  zato bi nam bilo ljubše, da bi se nam ne dajalo več povoda.
— (S Ptuja) se nam piše: K slovenskemu pevskemu društvu pristopil je prvi kot ustanovu ik znani domoljub gosp. Mihael Vošnjak, inženir v Celji. Slava mu. Da bi imel več posnemovalcev!
— (Kranjskega deželnega zakonika) izšel je V. del, kateri v številki 9. objavlja zakon z dne 17. aprila 1884 o lovskih kartah v naši vojvodini.
— (Učiteljska konferencija) za okraj Ljubljanski bode, po sklepu c. kr. okrajnega šolskega sveta z dno 15. t. m., v Šiški, v šolskem poslopji, dne 16. julija t. I. —Spored: 1. Poročilo g. okrajnega nadzornika o nadziranji šol in opomnje k temu 2. Slovnično obravnavanje berila; praktično z učenci viSjegn oddelka poroča g. P. USeničnik. 3. „Kateri so uzroki slabemu obiskovanju šol v le-tem šolskem okraji in kako bi se njim odpomoglo?" Poročevalec g. J. Črne, event. g. Fr. G o vek ar. 4. Katere šolske knjige naj bi se rabilo v bodočem šolskem letu? Poroča g. Ker-m a vn ar. 5. Posamezni nasveti.
— (Učiteljska konferencija) za okraj Novomeški bode v sredo 2. dan julija v Novem mestu. Program pozneje.
— (Otroški vrt v Gorici) tako dobro napreduje, da odbor že resno misli na razširjenje
si tudi mej sabo nesmo bili posebno bratovski, gotovo to, kar nikakor nesmo v stanu v slogi popo-tovati vkupe, če hoče jeden za nosom svojim, drugi pa ne za njegovim. In tako je bilo pač prav, da smo ločili se. In tu smo videli, koliko nas je bilo vozov tistih, ki smo namenjeni bili za „državo". In prepričali smo se tudi, kako so popotniki z nasprotno nam smerjo kričati znali, da bi bili nas kmalu in lahko prevpili ter vstran zapeljali, oni, ki bi jih kmalu lahko na prste sešteli, nus, cele trume! Odstavili smo se od te kričaške tovaršije in sedli vkupe. Bilo nas je dolga vrsta polnih voz do zadnjega, v katerem lahko plešejo tisti, ki jih nameni peljejo mi postajo „Rothsehild" in postajo „vladna pogodba". In menda se res o tem že menita gospod „Lst" pa gospa „N. fr. Presse", oba tako jedina v mislih! Vozita se pa ona-dva z drugimi tovariši k našemu vlaku priprežena, ker mislita, da bode vse zdrčalo uazaj; Če p» vse ne bode zdrčalo nazaj, izstopila bosta tam, kjer mi,  — „ubi bene".
Vender se pa hrup nikakor še ni polegel. Kou-dukterji naši vedo, da hočemo priti nedalje^ proč od postaje „države", če že ni zapeljati možno prav na mesto, kamor bi pa bilo umestno. A mi sami godrnjamo, precej glasno godrnjamo, kaj počeujajo vlakovodje spredaj, da ne gre v noben kraj, ko vender imajo pravega kurjača! A.
prostorov in nove učne moči. Upisanih je že nad 60 otrok. Ministerstvo podarilo je raze n denarne podpore v znesku 20O gold., podobe cesarja, cesarice, casarjeviča Rudolfa, Štefanije in Še več druzih.
— (Zborovanja v Pasj ivasi) udeležilo se je nad 400 volilcev iz vseh krajev Istre. Sestavil se je centralni volilni odbor. Za vsak okraj pa je postavljen poseben volilni odbor. V dopoldanskem zboru sklenilo se je ustanoviti hranilnico in posojilnico za Koperski okraj.
— (Iz Štanjela) poroča Be „Soči," da je v 11. dan t. m. ondu predaval kmetijstva popotni učitelj g. Kramar o vinarstvu nasvetoval osnovanje vinarskega društva, ter povabil navzočne, katerih se je sešlo okolu 100, naj se oglase tisti, ki mislijo k društvu pristopiti. Oglasilo in pristopilo jih je 34. Ti so volili začasni odbor, v katerem je naslednjih 7 mož: g. Fabiani (Štanjel), predsednik, g Klobovs (Štanjel), tajnik, g. Černe (Tomaj), g. Živic (Skopo), g. Fabiani (Kobiilj), g. Poljšak (VrtovČe), g. Rudež, (Kobiljaglava). Naloga teh mož je pregledati in če treba, prdiugačiti pravila, katera se potem odpošljejo namestništvu v potrjenje.
— (Poštne nakaznice.) Trgovinsko ministerstvo je v sporazumu z ogerskim ministerstvom za občenje razveljavilo naredbo z dne 27 aprila 1867, katera veleva, da je poštne nakaznice, ki Be jih štirinajst dni po prejemu ne predloži v izplača nje, poslati nazaj oddatelju; namestu tega bode s koncem maja 1884 zanaprej doba, v kateri se lahko pride po denar za poštne nakaznice, določena na jeden mesec, kateri se računa od dne, koje poštna nakaznica bila stranki dostavljena. Ako stranka po preteku tega meseca predloži nakaznico v izplačanje, to jo oddajni poštni urad nasvetuje k svojemu poštnemu in brzojavnemu vodstvu, pri katerem je dotično molbo uložiti, zadostno kolekovano.
— (V Korminu) je razpisana služba občinskega zdravnika z letno plačo 1000 gld. ProŠuje do konca t. m. na ondašnji občinski urad.
Požar mestnega gledališča na Dunaji.
Včeraj popoludne ob 5. uri navBtal je v mestnem gledališči — kako, ni znano —- na levej galeriji ogenj. Ob 5'/a uri udrla se je streha z luatrom. Požarne brambe z Dunaja in okolice so v največjej nevarnosti in silnim naporom delovale, da bo redijo sosedna poslopja. Ob 6Va uri podrla se je kurtina, ker potem, ko se streha udrla ni imela nobene zaslon. l»c več, kurtino so zjutraj pri poskuŠDji dol spustili. Ogenj je menda navstal v atelier-ji slikarjev po neprevidnosti. Ob 9*/a uri podrla ae je streha onega dela, ki je v Schellinggasse. Štiri osebe so ranjene, petnajst ognjegascev in stražnikov vsled ailnega dela v nezavesti. Vest o požaru razširila se je bliskoma po mestu in od vseh stranij hitela je množina ljudstva na požarišče. Že od daleč videl se plamen. Ko je prihitela ob 51/* uri požarna bramba. bila je že tretja in četrta galerija v ognji. Oder bil je popolnem zaprt. Ognjegasci morali so se umakniti, ker se je mej groznim ropotom udri strop nad parterjem in veliki luster. Še le tedaj, ko je pregorel strop, razširil se je požar tudi na oder in h krati bilo je vse gledališče o ognji. S cest videl se ogromen iz strehe prihajajoč dim, mej množico nastal je strah in gnječa, vse je bežalo v stranske ulice. Požarna orainba, ki je delala s tremi parni mi brizgalnicanii, ni mogla opraviti druzega, uego omejiti požar.
Na požarišče prišli so: Nadvojvoda Albrecht, Viljem, Eugeu, miuiatri Taaffe, Bvlandt in Pmo, policijski predsednik in veliko mestnih odbornikov. Da bi bil kak človek poginil, ni znano, a nekoliko ognjegascev bilo je v velikej nevarnosti in iz četrtega nadstropja morali so poskakati v rešilno plahto. Vojaki obstavili so požarišče in bližnje uhode ulic. Pozno v noč vrvila je ogromna množica po Ring-strasse in gledala od daleč ogenj, ker ui bilo možno priti blizu. Iskre so letele na veliko daljavo, in ako-ravno ni bilo sape, padale so goreče cunje in goreči kosi lesa celo v Stadtpark.
Ravnatelj Bukovics bil je ravno v stanovanji prijatelja, ko mu je došla vest o požaru. Hitel je na oder in se še jedenkrat preveril, da je kurtina doli spuščena, ukazal zapreti gasometer in odpret: by-dranta, potem pa odredil, da bo se rešile iž garderobe obleke in druge stvari ter nekoliko knjižnice.
„Garteubuu-Gesellsclialt" bila je v velikej nevarnosti. Vzduh bil je poln gorečih snovij, cuuj in utrinkov. Množica na vrtu morala je z groznim krikom večkrat se umikati, kadar je lahna sapa nagnala
dim proti vrtu in pepel padal je tako gosto, da so bile obleke gledalcev kakor s snegom pobeljene.
Drugo zasobno gledališče postalo je žrtev ognja. Dvorno gledališče stoji več nego 100 let, gledališče ob Dunajšici 80, gledališče v Josefstadt 50, Karlovo gledališče 40 let, „Ringtheater" pa je pogorel po 10 letnem, „Stadtbeateru po 12 letnem obstanku. „Stadttheater" je delo Henrika Laube-ja, ki je 8 tem hotel napraviti konkurenco dvornemu gledališču. Gledališče bilo je okusno in elegantno zidano, stalo je vsega vkupe 650.000 gld. K sreči navstal je ogenj dve uri pred predstavo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 17. maja. Se le ob 1. uri po noči se je posrečilo ukrotiti požar gledališča, a zadnji del odra takrat še goreč, pogasil se je še le pozneje popolnem. Iz pritličja, mezza-nina in iz drugih prostorov, kakor tudi iz garderobe in bureaux se je mnogo predmetov otelo. Stanovanja ločena po zidih in železnih durih ostala so nepoškodovana. (Telegram v tem stavku je spakedran. Uredništvo.) Notranji del gledališča vesv zrušen in podrt, le fasada stoji še kvišku. Železna kurtina zadržavala je dve uri, da ogenj ni mogel na oder. Še le, ko se je podrla streha in ž njo kurtina, razširil se je ogenj tudi na oder. Konstato-vano je, da se je ogenj iz gledališča sedemnajst minut pozneje naznanil nego je čuvaj na sv. Štefana zvoniku ga objavil. Že pred 4. uro popoludne čutil se je smod. Izmej raznih govoric, kako je navstal požar, ima ona največ verodostojnosti, da se je ogenj pričel v slikarskej dvorani pod streho. Bazen vseli požarnih bramb Dunajskih in iz okolice, bili so vsi stražniki, kar jih je bilo na razpolaganje, skoro 1000 mož vojaških in civilnih pri ognji. Pri gašenji in pri rešilnem delu poškodovanih je 5 osob, katerim je prostovoljna gasilna družba dala prva pomoč. Dvajset do petindvajset osob je omedlelo. Gledališče bilo je pri Franco-IIongroise za štiristo tisoč goldinarjev zavarovano in bržkone ne bode več pozidano.
Dunaj 17. maja. Policija zaslišala je tehnično gledališko osobje ter skoro za gotovo konstatovala, da je kažnjiva lahkomiselnost tesarja, ki je imel v podstrešnih prostorih nad lustrom opravek, prouzročila požar gledališča. Ministerski predsednik ogledal si je danes dopolnilne notranji prostor pogorišča.
Lipsko 16. maja. Državni pravdnik predlaga, da se Hentsch in Kraszevvski kriva spoznata, da se prvi obsodi na deset let ječe in na izgubo časti skozi deset let, Kraszewski pa na pet let ječe in izgubo časti.
Razne vesti.
* (Kraszevvski) zgotovil je v zaporu dva romana, vsacega po tri zvezke, bas sedaj pa bode dokončal tretji roman. Snov vzeta je iz poljske zgodovine, naslov pa nBanita".
* (V Londonu) je 26.226 tiskarjev, (25.595 možkih, 631 žensk), 2379 kamnotiskarjev, 296 rezbarjev, 1722 pisateljev, uradnikov in žurnalistov, 1015 lvporterjev in stenogmfov.
* (Pruska vseučilišča.) Na vseh desetih pruskih vseučiliščih bilo je v zimskem polletji upisanih 12.768 dijakov. Mej njimi 1932 protestantov-skih in 335 katoliških bogoslovcev, 2339 pravdnikov, 2878 niediciucev in 5114 modro.-dovcev. Število slušateliev na nosemičnih vseučiliščih je b;Io naslednje: v Berolinu 4635, v Halli 1544, v Vratis-iavi 1479. v Gottingeu-u 1064, v Bonu 1037, v Kraljevci 909, v Greifvv« ldu 725. v Marburgu 720, v Kielu 375 in v Miinstru (/. dvema fakultetama) 280.
* (Nenavadna hitrost.)   Ko sta se dva ameriška  Škofa vračala iz Rima domov, je parmk ki ju je vozil,  v 6 dneh in 10 urah prišel ?z An glije v Ameriko.
Podpisani odbor nujno prosi vsa slavna društva, katera so se za Binkoštuo slavnost v Mozirje objavila, da mu izvolijo prej ko mogoče gotovo število udeležencev naznaniti, ker je skrajni čas, radi voz iu drugih podrobnosti) potrebno ukreniti.
Vstopnice k bauketu dobivajo se od danes naprej po 1 gld. 50 kr. za osobo pri slavnostnem odboru »Savinjskega Sokola" v Mozirji.
Na zdravje!
V Mozirji, v dan 16. maja 1884.
Slavnostni odbor.
P. n. gospodom članom „Glaslene Malice"
Št. 58.
VABILO
k
občnemu zboru „CHasbe&e 8lali.ee",
ki bode
▼ i>ouotleljo>li <lii<- lO. iiirijit, l*?*M-l ob '/»8. nri zvečer
v čitalnični dvorani.
Spored.:
1. Ogovor predsednikov.
2. Tajnikovo poročilo o XI. društvenom lotu.
3. Poročilo blagajnikovo 0 društvenem gospodarcnji.
4. Posamičnih članov nasveti.
5. Volitev prvosednika in blagajnika ter še 18 odbornikov; odbornikov mora biti najmanj 19 Ljubljanskih (S. 10).
V Ljubljani, dne 5. maja 1884.
Fr. Ravnih ar, F. Stegiiar,
prvoBednik. tajnik.
Migljaj nradniAtvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatoj žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „S ei d 1 i tz - praše k". Škatljica z navodom rabe stane 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom, lii (690-5)
Mejnairodna farmacevt iona razstava na Dunaji 1883. leta. Hazsodovalna komisija te specijelno razstavo jo prvo odlikovanje za grenčico, zlato svetinjo, priznala tudi pri nas tako priljubljenemu Fran Josipovomu vrelcu. Ta je žo trikrat odlikovana z zlato svetinjo in z jedno svetinjo za zasluge, ter z Najvišjim priznanjem Njega Veličanstva, katerega ime ima vrelec. Mi toplo priporočamo izvrstno, naravno Fran Josipovo grenčico. {Glej inserat.)
Tujci:
dne 16. maja.
Pri Mluun: Dr. Tnllingor iz Pulja. — pl. Garzaroli iz Senožeč. — Golob iz Kranja.
Pri jHaliAl: Wiuter, Mllazo, Brauchbar, Notneezek in Pekari z Dunaja.
Pri ttTstrij sitem cosarji: Almazia iz Benetk.
Aleteorologieno poročilo.
Dan	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
4 'e? tO i-*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-94 mm. 738-80 mm. 73868 mm.	+ 130 'C + 2103(J + 14 6" C	si. svz. Si. BVZ. al. svz.	jas. d. jas. jas.	0O0 mm.
Srednja temperatura + 16-2°, za 1-9° nad normalom.
dne 17. maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Fapirna ren a .   .   .   , .....80 gld
Srebrna tonta .... .....
Zlata ren........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banko ......
Kreditne akcije......
London . .....
Srebro ... .........
Napoi.. . .........
C kr. cekini. ......
Nemške marke .....
4°/0 državne orečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S6£. 100 gld.
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .
n     papirna renta 5*/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dnnava reg. srečko 6°/0 . . 100 gld. Zomlj. obč. avstr. 4V»°/0 z'nti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiuu zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sov. '.olezutce Kreditne srećke......100 gld.
Hudolfove srečke Akcije anglo-av8tr. bauke
10 120
ramuwaY-nrttat
170 h.
80 gld.		50	kr
81	r	10	ti
101	•	65	n
95	■	95	
855	•	—	■
317	n	20	n
121	t	90	i
'J	n »	67	1 rt
	n	73	*
*9	n	65	n
124	*	—	n
173	n	75	n
101	9	65	n
122	9	55	,»
92	0	30	B
88		90	n
104	n	50	it
115		50	
123	n	—	n
108		30	D
107		25	rt
170	*	75	
19		—	n
113	it	75	
'JI 8		75	
PrežaloBtnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, daje naealjubljena soproga, oziroma mati in tašča, gospa
ANTONIJA
v sredo 15. maja ob 5. uri popoludne po dolgi in hudi bolezni v 62. letu svoje starosti, previđena s tolažili sv. vere mirno v GoBpodu zaspala.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi.
V Vipavi 16. dan maja 1884. (324) Josip Bernot, c. kr. davkar, soprog. Fnni. Adulhertina Dolžan roj. Bernot, Mirni, učiteljica, Josipina, hčere. Josip Dolžan, c. kr. telegrafski uradnik, zet.   Dionn Dolžan, vnukinja.
dvonadatrodna, solidno zidana, z opekami krita, katera leži na prav ugodnem kraji glavnega trga v Rudollbvem s pri-zidanimi hlevi in zadej ležečim vrtom se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako kupčijo, posebno krčmarstvo. Natančneje se izve pri c- kr. motarji dr. Al« bluu 1'ozuUku v Kudolfoveui. (845—1)
Objava
gosp. udom občnega veteranskega društva.
l'o zapisniku o verifikaciji volitev obstoji društveni odbor iz sledečih gospodov činovnikov:
Predsednik: durij Mihalir. Podpredsednik: Alojzij SchafFenratU.
I. tajnik : Jnrnej Liclitenegrger.
II. tajnik: Viljem Bischotf. Blagajnik: Jakob Čik. Računovodja: Janez Sknbe.
Odborniki so:
Fran Lampel.
Lorenc Blnznik. Knrol Brosch. Anton Hočevar. Matija Horvath. Andrej Jagodnak Ferdinand .luuth. Jurij Šare. Fran Kalan. Jurij Klobaus.
Jakob Milavr. Janez Sohmalhardt. Fran JŠfcof. Alojzij Kutter. Josip Velkavrh. Matija Žigur. Henrik Zirkelbach.
(393)
RK3 I
Vodstvo občnega veteranskega društva,
v Ljubljani, v 15. dan maja 1884.
Zahvaljevnje Be svojim gostom in slav. občinstvu za dosedanjo mnogobrojno obiskovanje mojo prejšnje gostiluice „pri Meksikancu", naznanjam, da z juter-njim dnem otvorim v last noj hiši
v Vodnikovih ulicah št. 4
gostilnico,
in vabim slav. občinstvo k mnogobrojnomu obiska, zagotovljaje, da bodem postregel z dobro pl »»<•<> in okusno jedjo.
S spoštovanjem
0". Ev. ČJizilsole,
(346) gostilničar.
<      ADOLF EBEBL, ►
a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k ] slikanih napisov. Lakirnik. f
^ Lastna labrlkueija ^
\ oljnatih barv, lakov in flrnežev. ►
A Prodaja na debelo in drobno. k
^ Ljul>lja.ua,       (30i-3) ►
\     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ►
\ Cenilniki so pošiljajo na vso strani, kdor jih želi. ^
Št. 988.
Važno za gostilničarje!
Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor £j vsako leto, VBake velikosti
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi.
Vnanja naročila izvršujem takoj iu točno.
Janez Podkrajšek,
(212—7) v Ljubljani, Trnovo it. 10.
h Trsta, v Novi-Jork in Brazilijo.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih conah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Bxlta33.ii.ia,",        4200 ton, v 15. dan maja. „     „East ^.ng-lia,", 3400   „   v 10.   „ junija.
Kajuta za potnike 200 gld. — Vmesni krov OO gld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na
Emiliano d' Ant. Poglayen,
generalni agent.
Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnoga pasažnega agenta, Via deli'Arsenale Nr. 13, Teatr 1 Comuuale, v Trstu. (291—9)
Železna
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & ComP
Tovarna strojev za plinske vodne iu tronibne naprave. (298—3)
%Vi«'ii,  I iinlhuuN, CiHSgaSMO «».
Razglas.
(336—2)
Mesto Ljubljansko proda svoj ob Tržaškej cesti pod c. kr. tovarno za tobak ležeči, obgrajeni, sedaj za drevesnico rabljeni vrt, ki meri 613 □ sežnjev Podpisani magistrat vsprejema v uradnih u rab
do 31. maja t. 1.
dotične pismene ali ustne ponudbe.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 8. dan maja 1884.
|^J07i?T"u¥cHAl^
I  v I < j n > »I j ;i u i. Židovske iillee> &t. O,
^ priporoča svojo bogato zalogo    (178—9)
:
I za gospode, dame in otroke, *
Ž       dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. ■
Specijalno uplivanje
anatherin ustne vode
J. dr. Popp-a,
c. kr. dvornega zdravnika za zobe,
na Dunaji. Stadt, Bognergasse 2,
razložil dr. Julij Jahnel, praktični zdravnik itd. Zapisujejo jo na c, ki. kliniki na Dunaji, v Parizu, Bruslji, Amsterdamu, ravna tako tudi prof. dr. Oppol-zer, rekt. magn. in kr. saksonski dvorni svetnik dr. Kletzinski, dr. Krantz, dr. Heller, dr. Born, dr. Sonnenschein v Berolinu itd., prof. dr. Hartig, vojv. domač zdravnik v Braunsclvtveigu, dr. Gross, dr. Schiiffer, dr. Fetter, dr. Maver, dr. Schliller, ces. svetnik, topliški zdravnik. Kabi se za čiščerje zob sploh. Vsled svojih kemičnih lastnostij raztaplja slez mej in na zobeh.
Posebno je priporočati, rabiti jo po obedu, ker mej zobmi ostali deli mesa, ko žično gniti, Škodujejo zobnej snovi in razširjajo zoprni duh po ustih.
Celo v onih slučajih, kadar so začne nabirati vinski kamen, rabi se z uspehom, ker protideluje utrjenju. Kajti če le majhen del zoba odpade, začne zob gniti in se pokonča, ter okuži še zdrave zobe.
Da zopet zobem njih lepo naravno barvo, ker vsak tuj prevleček kemično razkroji in izplakne.
Jako koristna je zato, da se čisti ohranijo umetni zobje. Ohranjuje jim njih prvotno barvo, njih lesk, zabranjuje, da se na njiri ne nabira vinski kamen, ter jih obvaruje vsacega zopernega duha.
Ne tolaži samo bolečin o t lili in trohljivih zob, a zabranjuje, da se ta bolezen dalje ne širi.
Ravno take pomaga anatherin ustna voda prof gnitji zobnega mesu, ter je gotovo tolažilno sredstvo proti bolečinam otlih zob, kakor tudi proti trganju po zobeh. Anatherin ustna voda hitro in lahko potolaži bolečine, ne da bi se bilo bati kakih slabih nasledkov.
Zlasti neprecenljiva jo anatherin ustna voda za obranjenje prijetnega duha sopenju ter odstranjuje smrdljivo dihanje, za kar zadostuje, da se slednji dan usta izplaknojo s to vodo.
Ne more se dosti priporočati proti gobastemu zobnemu mesu. Ako se anatherin ustna voda le kake štiri tedne rabi po predpisu, že zgine bledost bolnega zobnega mesa, ter zopet postane rožno-rudeče.
Ravno tako dobro je rabiti anatherin ustno vodo pri slabo stoječih zobeh, zlu, za katerem pogostem trpe bramorjevi, in tudi, če začne pri Btarejših ljudeh minevati zobno meso.
Zanesljivo sredstvo je anaterin ustna voda pri krvavečem zobnem mesu. Uzrok temu je slabost zobnih celic. V tem slučaji je pa treba ostre krta-čice za zobe, da se zobno meso zdrgne in s tem prebudi v njem nova delavnost.
f t'liha sktenica po 1 gtd. -JO Hr.t sredirja l»<> M gM. in mala. i nt .50 ki-. Vej/etah. srohni prai&k stori po kratkej rabi zobe blesteče,  ne da jih pokvari.   Cena ška-tljici 63 kr.
limtfniin-~<itm<t pasta v steklenih skle-nicah po 1 gld. 21 kr., za čiščenje in ohranjenje zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena.
M*t>i>/npv(* 11 f omotična   ~ o 1*11 a jtamta.
Blesteče beli zobje po kratkem uporabljenji. Zobje (pravi in umetni) se ohranijo in zabrani se zobobolje. Po 35 kr. jeden kos.
š.utnut plomba, praktično in najsigurneje sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena za zavitek 2 gld. 10 kr.
*■<»/'/'<"«» mila i~ xeliiv. Ze 18 let se rabi z velikim uspehom zoper hraste, lišaj in pego, za čiščenje in ohranjenje bele, čiste polti, zoper ujedce, ogrce in kurjo polt. Cena 30 kr. rJ&~ l*>-ft ponarejatvami se svari, s katerimi si pomagajo nekateri fabrikantje, da si osvojevajo tovarniško znamko, ki je mojej jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako. Pri nakupu vsakega izdelka naj so natanko pazi na firmo. (215—1)
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mabr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. PetriČič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; na Kriketu: F. BOmcbes, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lekar; v Novem mestu: D. Ri.„-zoli in J. Borgmau, lekarja; v Trebnjem: J. Rupreeht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Fontajlu: P. Osaria, lekar.
1188
6365
892363
Čudovite kapljice
»v. Antona PadovatiMkoKa,
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žeiodreve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; Ca naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-ioletcl v dioriei. V IJublJanl jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoczv, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—30) j]V Varovati so je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooićkaželjuosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
Pristna slivovka
1883 leta slivovka . gl. 39 1878.   „ „        .  „ 50
1883.   „    tropine«- .   , 30
prodaja po hI. Jo«. Hravafrna v Pruji,
1883. leta bela vina gl
1879.    _ b n .
Pristni vintki
10 16
jenih   „ 9
(224—7) Štajersko.
C. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
Ivan %Ja25zr
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (113—15) 6letna garancija!
Poduk hrc/pliii'iiii. Na BMMJlM obroke po (-5 gl.
Zaradi prehajajoče sezone
dobč se
n »Dunajskem bazarji"
s I s
i s
i
s s
i i i
solnčniki
po jako ugodnih cenah.
Solnčnike iz kretona ali  satina po 90 kr.,
1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnčniki iz kakor svila finega satina po
1 gld. 7f) kr., 2 gld. 2"> kr., z modernimi palicami in čipkami po 1 gld. 4.r> kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld. 25 kr., i gld. 60 kr., 8 gld Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi žicami 3 fr!d. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr., s čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. 50 kr., 6 gld., 6 gld. 50 kr.
Solnčniki iz surove svile, brokata In polsvile
po 3 gld. 30 kr., 3 gld. 80 kr., 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr.
Otročji solnčniki po 45 kr., 50 kr., 60 kr, 70 kr.,
70 kr., 1 gld 30 kr. Senčniki za gospode  iz dvojnitke po 1 gld.,
1 gld. 2 > kr.
Senčniki iz podloženega dvojnega blaga po
1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr.
Senčniki iz nepremočljive jadrovine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr.
Dežniki, jako reelni izdelek.
Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po 1 gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr.,
2 gld.
Iz nepromočljivega kčipper-blaga  po 2 gld.
15 kr., 2 gld. 40 kr., 2 gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor Svilnati po 2 gld.
85 kr., 3 gld. 10 kr., 3 gld. 60 kr. (243—1)
OT7".
Lek,
pripravljen po v Šibeniku
l'o«lil m ah i «-u
Komami Vlaliov-u
(v Dalmaciji).
V Trstu, Via della pesa št. 8.
Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblasti) poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan.
Patentovnla ga je vlada združenih držav Severo - Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!!
Kako se jo priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pismu, ki so došla izumitelju.
Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morBkej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje.
VHakej  steklenici  pridana je  brošura z nakazilom, kako rabiti.
Da so pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Romano Vluliov zaznamovano in ravno tako užgano na zamašku. (340—1) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. D "VVenzel, M Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfeit, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P.ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. Konig, reHtavrater južno železnico; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trt/u: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji: Tora. Schuch, hotel Klefant, A. Bareck, lekarnar Baumbach, Karol Petricek; v Mariboru: M. Herdajs, Vilhelmina lrstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Schibert, sladćićar A. Keichnian; r Vdovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novsky; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar.
Vinski sodi
od 6—7 hektolitrov vsebine (329—2)
se ja,lco po oeni prod.eua.6.
Več se izve v Fr Miiller-jevi-jn  Annonrf n-Bureau.
(32—37)
I KObe in zobovja
ustavlja po  najnovejšem  amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombo van f» in vse sobne operaeije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje.
♦
J
:
♦♦♦♦
MOKA
iz najboljše prave banaSke plenice, popolnem suha, v lastmm umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaj* po najnižjih cenah uu debelo iu drobno
M. J. GVARDIA, (279-6)
v Ljubljani, v SI ono vili ulicah št. 50.
Takoj delujoče. Uspeh, zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnun, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjaj oče sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plettak. izpulili in osivelib laneb.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. CjJ i*oli<?li v 15i*nii.
W 1< j uhlju n i se dobiva pri g. MSđV4št*ttt$ JWuhi--u i »
Trstu Peter Slocovich, via Sunita 13; v Gorici lekar C. CV/.v-toffolefti; v Ifeki lekar C. Šilhavi/; v Celji Fd. 1'elle"; v Mariboru J. Martinz; v ltovinji lekar (i. Trombu. Tam se tudi dobi:
orijcntalsko lepotilno sredstvo, ki
Eau de Helie
nar ja ti laso
telesa, odstranuje pego
NI sleparija!
težnost, bi cena 85
lino kr.
ui obilnost, (333—1)
FRAN Z JOSEF BITTER QTJELLE
»prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne pionzroča nobenih težav.*'
Prof. pl.BAMBERCrER, Dunaj.
Zahtevaj se vedno Zaloge povsod.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
izrecno: „FRAN-J0SIP0 V A GRENČICA". (136-8)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Preselitev trgovine.
Podpisani s tem naznanja p. n. občinstvu, da je svojo v Zvezdi št. 8 že ;t:t let obstoječo
urarsko ta aptieno tir s »vin 9
preselil
v Zeschkovo hišo, Mestni trg h. št. 8,
vis ft-vis kranjskoj eskoiuptnej banki. — Zahvaljuje so za zaupanje, ki se mu je toliko let skazovalo, in se bode še nadalje prizadeval z dobrini blagom, najboljšo postrežbo in nizkimi cenami k sebi vabiti p. n. kupovalco.
\IBtI IS SCI-3i»IIOI,X»l€.
nrar in optik, c. kr. avstrijski in ogerski liferant Ntražnik kontrolnih nr, zapri-
(342—1) seženi cunivec v optičnih stvareh.
Pivovarna in gostilna v Žavci.
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem pomeNtvo in pivovarno od g. Žuže, vulgo Kolen a, kupil in vso na novo priredil. — V mnjej pivovarni se dobiva izvrstno pit o. ravno na ta način izdelano, kakor l'1/.usKo. Pivo se toči v lastnej gostiluici, dobiva se pa tildi v Noulltib in buielijali. Preskrbljeno je »ploh za dobro pijueo in okusnu kubiujo. Tu so tudi lepo opravljeno sobe za tujce, potem k«>n|Mki hlevi iti. itd., ravno tako so lahko vsako uro, bodi-si po dnevi ali po noči, voznik dobi. Sploh je vso storjeno, da se ustreže p. n. gostom. g spoštovanjem
SImo:n. Kukec,
(338—1) pivovar in sostilničar v Zavci.
K a v a
neposredno iz Hamburga
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v vrečah po 48/< kg. netto, nezacarovauo, vender brez poštnine, z zavitkom vred, nemudoma po poštnem povzetji. 43/4 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Ferl-Ceylon, jako fina in mila . , „ „ n 5.40 Mclange (zmes), posebno priporočati ., .. „ „ 5.30 Cevlon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatorumena, jako lina • . „ „ „ „ 4.70 Cuba, modrozolena, briljantna ■ . „ „ „ „ 4.40 Afrik. Mocca, fina in zdatna .   .   „   „    „   „ 3.90
Santos, lina in močna....... „    „   „ 4.—
Rio, okusna........„   „    n   „ 3.60
Caj v i/.vrstnej izberi, '/» kiltJ otl llv- v. gld. 1.— (32b-l) do gld. 6.-.
Iščejo se tudi dobri agenti.
VIZITNICE
v elegantnoj obliki priporoča po uizkej ceni
„Narodna Tiskarna"
v Ljubljani.
V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani
se dobiva:
Časnikarstvo in naši časniki.
Spi Bal , * t Stat uorainis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. ved.
BUDIMSKA
jt(Ak6czy
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, |irofesi»r dr. !lardy v Pari.'.u in profesor dr. Tiehbbrnfl v Londonn, priporočajo profesor dr. Uehliardl v Pudimpešti in nedavno profesor dr. llokitanskv v Inomoatu, profesor dr. Zeissel na Duni.ji in profeior tir. Sigi v Stnttgartu in dm^e iiietlicinske kapacitete zaradi njegovo bogate vsebine lithiona; posebno aspefho se uporabna pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zaprotji vode ter se pred vsemi znanimi grenčioami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in pr »dnialnicah mineralnih v<mU'i, vedno aa novo natofiena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy [240—11)
LaWiki bratje Loser v Budapešti.
1
obilnih naročil.
Plznsko uležano pivo.
U.iojamo si a tem naznanjati,  da se je tocareujc našega  piva pričelo  v  8. dan maja t. I.,  ter  pričakujemo  z veseljem
Meščanska pivovarna v Plznu,
i is-* t«,iiovlj omi, leta 1842.
Glavna zaloga v Gradci pri P. SCHEDIWY,
Annenstrasse 35.
(323—3)
Rogačka kislina.
t Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene 4 kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje Iz mlekom in siratko. — Gluvno označenje a. ®    i • . y ■ .    .     X bolezni prebavljivih organov.
Štajerski deželni zdra- Z VKOd..« Mvaiitfe.
villll zavod.        t Saisona od maja do oktobra.
Južno železnična postaja:      X ___. .___
v. T Prospekti In naroobe za stanovanja na rav-
Poljcane.        4. nateljstvo. (143—6)
^ JPe**rta,iislio zavarovalno društvo. ^
4 3 milijone goldinarjev delniškega kapitala in nad 7 milijonov ^
a goldinarjev reservnih zakladov in letnih zavarovalnin. ^
A Račun za leto 1883 kaže dohodkov od zavarovanja za ogenj, točo, preva- k
2 žanje in živenje i. t. d...............6,542.328 gld. 29 kr. r
4{ in tistega dobička............. 168.625   „   23  „ P
A Za leto IHH3 izplačuje se na delnico (100 gld.) po 5 «ld. k
j „FONCIERE", Peštansko zavarovalno društvo, Be šteje mej najimoviteje f
4{ zavarovalne zavode. p
^ To društvo zavaruje po najugodnejših pogojih k
^ proti škodi po ognji: poslopja In premakljivo "blago, >
^ proti zlomu ali razpoki: zrcala in zrcalne šipe, in >
^ (32f>-2)            živenje človeško i. t. d. *
^ Vsakovrstne škode ne takoj in prav dobro plačujejo. ^
4\ Razjasnila daje in naročila vsprejema ter točno izvršuje ^
^ Franc Drenik, glavni opravnik „F0NC1ERE'", Peštanskega zavarovalnega društva. ►
G-lavna zaloga
naravnih rudninskih voda in studenčic:
Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Carinthia-studenec, Krnski Viktoria-studenec, Krnski hrenčeki, Franc Josipov grenki vir, Friedriclis-liallna grenka voda, Gleichenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Kinin vir, Klaunenski jekleni vir, Giestriiublerska kisla voda. Hnltaka jodna voda, ffunyndi-jeva grenka votla, Karlsbadska mlinsku, Gradska vođa in vrelec, Marienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, K ion dorfcka kisla voda, Bilnuska in Snidscbiidska grenka voda, Rodunjska kisla voda, llakoczv grenka voda, Kogatska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-studenec, Solters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlshndska vrelska sol, Marienbadska in Hallska jodna sol, Krnske pustile, Rilinske pastile Itd.
Že 26 let obstoječa trgovina s rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš-nimi imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
(317—2)
Peter Lassnik v
i.
(Popise o vod-aJs. in Torošnre zastonj.)
(rostilnica „pri Tirantu",
Sv. Jakoba lis; r LJubljani.
Odpretje vrta.
Svojim p. n. gospodom gOBtom in slav. občinstvu zahvaljujem se za dosedanje mnogobrojno obiskovanje moje gostilnice in naznanjam, da z jutršnjitn dnem otvorim popolnem na novo opravljeni senčnati
vrt gostilnice „pri Virantn".
Točil bodem dobro znano izvrstno marčno pivo Mengiško, prava Bizeljska vina, ter služil z mojimi vseobče kot izvrstnimi priznanimi gorkim i in mrzlimi jedili.
X£©fi?lJiA6«f kije na novo urejeno, da se posameznim društvom za jeden ali več večerov po dogovoru v najem.
Skrbel sem za hitro in prijazno postrežbo in vabim slav. občinstvo na mnogobrojni obisk.
V Ljubljani, v 16. dan maja 1884.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Miculinič, po domače Tone,
(337-1)
LUD. WIDMAYER,
Delavnica:
Gosposke ulice št. 10.
stavbeni in mizar za hišno opravo,
Prodajalnica:
Na Bregu št. 10.
priporoča svojo veliko zalogo Ukane in lakirane
mm* hišne oprave,
divane, garniture, matrace na peresih in žimnate matrace, vozičke za otroke, kaniše za okna
po Jako nizkih cenah.
Tudi prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, stavbena in za Slišno opravo.   Poprave izvrši točno iu dobro in po najnižjih cenah. Za uinoga naročila se priporoča
(319-3)
Ludovik Widmayer,
stavbeni in mizar za hišno opravo.
Muhami® ta priporočila.
Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljenih po
najnižjih cenah; potem
swff- dežnike "*ne
v jako bogatej  izberi,  vsake velikosti,   barve in snovi,   kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botanv (blago iz konjske žime), pol svila, svila, double-face-svila itd.,  ravno tako na navadnih, kakor na
patentovanih avtoma t nili stojalih,
ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih cenah.
specijalitete dežnikov: patentovani samootvorni, patent o vani samozaporni, v kovčegu s hranljivi, dežniki s palico od titanija, ali pa z zlatim stojalom SO vedno v zalogi.
Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika b poštnim povzetjem.
Prekupcem pošlje se na zahtevanje obširne cenilnike.
f»ijl>rili«.»at cleiiiiliov m «oln<*iiilio>%
v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (197—4)
i  Ustanovljeno 1767. %[
Lepo ubrane
Svetinja za zasluge Dunaj 1873.
(811—2)
!
zvonove
z vso pripravo,
z jamstvom za cisto Hogflasje iu «l<>l>*-<> snov.
Signalni, hišni in cerkveni zvončki,
3 , 4-, in 5-glasni, po 6, 8 do lO gld. Dalje:
cerkveni svečniki, svetilniki, svetilnice, stenski svečniki, kanonske table
celotne, iz zlatu podobne kovinske zmesi,  ulite po priznano lepih, pravilno zložnih kalupih z zlatu podobnim sijajnim bleskom, ki trpč nad sto let, priporoča po nizkej ceni in najsolidnejše izdelane
AJ-BERT B&MMM&A*
c. kr. dvorni zvonar,
tovarna za mašine        in  gasilno orodje
Pri nakupovanji irouov dovoljuje cerkvenim predstojnikom in občinam plačevanje v veeletuiu obrokik.
X j_^
Častna diploma iradne 18S0.
Podrobneji cenilnik na zahtevanje zastonj in franko.
Častna diploma Trst 1882.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kur.
^^JOOPBTi'ŠO'svetinj za odlikovanje.*K
Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne'