—*< 146 >~—
n&č?0ti                     Iz Gregove učilnice.
di\Eam ^0'1 P1' P°^°^u prebiva in ima svojo učilnico ta ndomači naš nčitelj" s^^ŽHl— Tiekov Grega. "Vi, otroci dragi, zna se, da ga ne poznate niti ne ume-jete, zakaj ga tako zovemo vsi, kar nas je v našej vasi. Stojte, povedati vam hoSem! Tiekov Grega, otroci moji, je jeden onih nesrečnih Ijudij na božjem svetu, katerira Bog v neskončnej previdnosti svojej ni podelil najboljšega in naj-dražjega darii — zdravih udov. Je-li hrom vže od rojstva ali ga je pa pozneje zadela kaka nesreča, da je ohromel, znano mi ni, kajti nikdar nisem izpraševal moža podrobDejše o njegovej bedi; gotovo pa je, da Gregi vže od njegove mla-dosti ne služita nogi niti v najpriprostejšo službo. K jednemu zlu, pravijo, pri-druži se rado drugo. Tudi našega Grego zadela je še v otročjih letih poleg one prve nesreče nič menj obeutljiva druga: odmrla sta mu namreč roditelja. Tako je postal sirota, dvakrat sirota. Kam se je hotel dejati, kaj začeti ? Da se ga niso usmilili sorodniki, moral bi bil gladii in bede poginiti. A Tičkovi — bili so mu ti najbliže po krvi — vzeli so ga k sebi. Tako je prišel Grega v našo vas. kjer stanuje še danes in tako smo ga jeli nazivati — Tičkov. A ndoraači naš ueitelj", kaj je s tem? Da, da, tudi to vam povem! Vže v zornej mladosti kazal je Gregfic veliko veselja do knjig in uka. Žal, da mu Bog ni bil usodil, da bi se bil mogel izobraževati! A navzlic hromosti in bedi dosegel je Tičkov Grega vender le, kar mu je bilo doseči mogoče: priueil se je saraotež branju in pisanju ter uajpotreb-nejšim drugim rečem, osobito kršeaDskemu nauku. Potem si je ustanovil svojo zasebno nšolo". Za majhno plaeilo — drugega zaslužka tako ni imel — poučeval je vaške otroke leto in dan, po zimi in v jeseni, kadar komu drago. Od tod ime, ki se ga je bilo prijelo — ndomači naš učitelj".
Tndi jaz, otroci moji, bil sem učenee Gregov, predno sem znal za kako drugo šolo na svetn. In reči vam moram, da se mi nikdar v poznejšem učenji ni godilo tako prijetno kot ravno v užilnici pri Tičtu. He, to nam je povedal raarsikaj lepcga ,,naš doinači učitelj", in marsikabo zabavico smo doživeli v nje-govej družbi! Da sem bil takrat te pameti kot sem danes, joj, koliko takih lepih in zabavnih stvarij bi si bil Jehko zapomnil ter jih zdaj-le vam pripovedoral! A tedaj sem bil prismuknen lehkoži\(':ek, otroei moji, takšen, saj veste uo, takšen, ne zamerite, kakor — — Nekaj črtic pa mi je raider le ostalo v spominu iz tiste dobfi. če vas ntegnojo zanimati, otroei dragi, evo vam jih, naj vam jih povem.
I.
Najprvo sc spodobuje, da vam povem kaj natančiiejega o Gregovej Bšoli", iu ujegovem poučevanji.
Kako poučuje danes, znano mi ni, a easih je znal Grega, znal. Tako doraače. razložno in umljivo nam je povedal vsako stvareo, da smo si jo moraii zaponmeti. če bi je tudi ne boteli. Še sedaj, ko so minila vže leta in leta, ko se je vže veliko vode izteklo in mnogokaj kniha izpeklo, odkar sva si bila midva z Gregom učitelj in ueenec, še sedaj, trdira, lehko bi vam povedal vso abecedo, kakor jo je učil iu tolinačil on. ,,Tisto, ki je kakor kolo pri vozu", dejal je uavadno, »tisto je o;
— •¦< 147 >¦>—
količ s piko pomeni i; dva količa, spodaj zvarjena, tojeu, zgoraj n, trije, zgoraj zvezani m; steber imenujte 1; steber s kambo spreclaj d, s kambo zadaj b; ,,kajfež", s katerim cerkvenik sveče ugasuje, bodi vam za f; mali ,,eikeak" s strešico zgoraj ali tudi brez nje bodi vaiu ž ali z i. t. d.
A vkljub tako določnej in jasnej razlagi bili so, to se pač umeje, vedno še nekateri trdoglavčki, ki Grege niso razumeli. Tako se še sedaj prav dobro spo-minam Erjavčevega Franeka — saj ga ni več mej živimi — ki si s početka ni-kakor ni mogel misliti »stebra s kambo spredaj" ter ,,s kambo zadaj".
^Kaj pa je to — kamba?" vprašal je takoj, ko nam je Grega prvič odkril skrivnosti črk d in b.
»Tisto, kar deno oee kravi okolo vratii, kadar jo vprežejo", skušal mn je razložiti ,,domači naš učitelj".
BAha, tisto, tisto", ponavljal je Franek. BIn naša »eada", ki ima potlej kambo spredaj, je b, kaj ne, da — naka — d je" — —
nPojdi. pojdi, bebec! Kaj je vaša reada" kakšen steber!" In sraijal se je Grega, da je skoraj počil, in otroci smo se tudi smijali. Franek pa ni mogel umeti, zakaj . . . N6 s easom seveda je prišel do spoznanja.
Kačunili smo večjidel na prste. Ako je prišlo nad deset, nič ne de: tedaj sta pa dva vzdignila roke ter prebirala in preštevala oboje prstov. Umeje se, da se je godilo tako bolj s početka; a pozneje, ko smo se bili naueili pisati ter ra-uuniti pismeno, bili smo vse drugače učeui! — Največ pa smo so nauc-ili pri Tieku krščanskega nauka. Grega sam je znal na izust ves katekizem kakor o6enaš, zato je po pravici zahteval, da smo mu dajali tudi mi dobrih odgovorov. Tako smo se v dobrem pol letu priučili vsem molitvicam. kar jih je bilo v katekizmu ter v Gregovej glavi. Pa še kako gladko, gladko!
Tako, vidite, poučeval je nas Grega nekdaj, Vi, otroci dragi, sreeni ste, ker imate danes lepše šole, v katerej dobivate koristnejših naukov. Zatorej se vam zdi pač čuden tak način poučevanja; a bil je to Grega in bili sino mi tedaj že otroci stare  šole.
n..
Gregov sedež pri imenitnem šolskem poslu bil je v kotu za mizo. Peenci pa smo posedli okrog iu okrog velike mize. Tako nas je imel ,,domači naš učitelj" vse najlepše pred očmi. In Bog ne daj. da bi ne bil kdo pazljiv! Bil je prijazen, dober niož naš učitelj Grega, a kadar smo ga bili primorali, da je izvlekel izza hrbta dolgo, vitko leskovko, takrat, oj, takrat nam je bil vsem trepet in grSza! Leskovko pa je imel pri sebi vedno. Hii, ia kako je segel kako in uščenil, če je bilo treba! nBzz—ca—ca, mar ne boš pri ruiru!" zaupil je, in v istem trenotku si je vže pihal ta ali ooi svoji nagajivi roki . . .
Tako pač ni čuda, da se je polastila nekoč Gotovega Jakca pregrešna misel, da je Gregi skrivaj vzel in zlomil tisto grdo šibo, katero je moral ravno on pre-cejkrat žutiti. Toda kazen rau je bila kmalu za petami. Grega, ta prekaneni n6eni Grega je vse izvedel! Bog zna, kdo mu je bil povedal?
Po uavadi pride Jakec drugega dne v šolo. Bili smo vže vsi skiipaj in takoj smo se pričeli ueiti. — Kar naki-at pa se domisli Grega, povzdigne modro svojo glavo ter vpraša, kakor nikoli poprej: nStc li danes vsi lepo umiti otroci?"
—•¦< 148 >¦•—
BVsi. vsi", rekli smo.
»Pokaži, Jakec, če res!"
In Jakec je skočil nič hudega slutec s svojega prostora v kotiček do Grege ter rou smeje se položil glavico na koleni. Ali o joj — grozovito je rnoral biti umazan tam kje zadaj, kajti Grega mu je tako premel in premeneal ušesi, da je ubogi Jakee nehote moral napeti jokii prebritko struno . . .
BAli veš, zakaj sem te?" vprašal je Grega izpustivŠi učenčka. — Slednji pa je sramljivo povesil oči ter — pokimal z glavo. Vedel je, a rni nisrao vedeli. Se le po poti domov povedal nam je Jakec sam, kaj in kako. In pristavil je, da bi ne šel za noben denar več Gregi izmaknit leskovke, naj bi jih raoral še toliko držati ž njo . . . Tako je tudi bilo. Grega je dobil novo leskovko, in mi vsi smo se je še bolj bali nego one prve.
m.
Neka velika posebnost Gregove učenosti in razumnosti je bila mej drugimi tudi ta, da je natanko poznal vse vrline pa tudi vse slabosti svojih učencev. In celo še poslednje! Tako natanko je vedel, kdaj si se mu na priliko zlagal, da ni-koli tega! Zna se, da je potem tudi vsakega privel do spoznanja in kesanja nad grehom. Oemu bi vam tožil in opravljal druge, naj povem raje o sebj samem, kako sva v omenjeuej zadevi nekoe ropotala z Grego!
Imeli smo ta čas navado — če jo še imajo. kaj vem — da smo vsakokrat, kadar so mati doma pekli, nosili Gregi hlebček v nameček k plačilu za trud, ki ga je imel z nami. Bili smo pri tera vsi vestni in pravični, jedino mene — in to ni bilo lepo, otroci — premagala je nekoč skušnjava, da sem raej potjo k Tičku sam pohrustal Gregi namenjeni kruhek. Potem pa sem moral, to se zna, misliti in misliti, kako bodem zgovoril in opraviSil svoj greh strogemu učitelju, ki je pa imel natančno sešteto, kdaj so imele naše matere tedensko peko. Zvit sera bil za-dosti, dobro sem si jo bil spomnil. Tisto malho, v katerej sera nosil svojo pločieo in knjižieo, skril sem v Drmaševo drvarnieo, poslinil si oči kakor na jok ter šel — v šolo.
nKaj pa je tebi, da si se prijokal?" pobaral me je Grega vstopivšega.
,,Onegav — Bobkov kuže mi je vzel malho in bukvice in hlebček," odgo-voril sem jaz s posiljenim jokom.
nKako je bilo pa zopet to mogoče?"
BKar zagnal se je v me in mi jo strgal!"
rZakaj pa nfsi za njim. steke! poniglavec ?"
rHotel sem, a je preveč renčal.
Pa jaz sem se menda preveč lagal ali kali, da bi mi bil mogel Grega verojeti. »He, fante", dejal mi je poraeuljivo, ,,ti imaš danes nekako čuden nosek, jaz vže nekaj berem na njem! Bomo videli nii, kako je bilo"--------In prieel se je pouk.
Drugega dne pa sta imela Grega in moja mati zelo dolgo in imenitno po-svetovanje. Priklical jo je bil k sebi, ko je šla mimo učilnice po vode. Zelo tehtno jim je baje nekaj pripovedoval, a mati, raati je le zrnajevala z glavo. Se ve, kako pa je mogla drugace: vsa dogodba jej je bila neznana, kajti jaz sem prinesel domov nepokvarjeno naalho in bukvice! — Poslediee pa je imelo hiude to posve-
F         tovanje! Na dveh krajih je pela šiba, doma in pri Tičku.   Tn kaj menite. otroci:
¦         prav mi je bilo!   Tako ne smete vi »ikdar »alagati svojih starišev, niti ueiteljev!
I         Tudi mene je ta slueaj izmodroval za vse mojo poznejše življenje.
I                        *
I                   *      *
I                  In tako dalje, in tako dalje. Da-si je slab moj spomin in slabotno pero moje,
I         vender bi vani raogel otroci dragi, povedati še marsikatero dogodbo in dogodbico
l        iz Gregove učilnice.   A bojim  se  sarao tega,  da bi bile vse preveč jednakolične
I         ter bi vas utegnil le dolgočasiti s svojo pripovedjo. Zadoščuj torej! — A ti,  vrli
I         ndomaei  naš nčitelj" — Tičkov  Grega,  oprosti  mojej  predrznosti,  da raznašam
I         malo sloveče in ubožno tvoje ime raej  svet!   Verojecai,  da me je vodil pri teh
I         vrsticah jedino le hvaležni spomio in želja, da bi te poznala tudi naša dobra mla-
I.         dina, saj si tudi ti vže od nekdaj Ijubil otroke!                          Mihael Podtrojiški