GrosuPlJe (centrala) sP 908 g KLASJE 1 2002 _ 352(497.4 Ivančna Boric«' 120020127, ■ s i ; i j/ j > ; i ', Številka 5 letnik 8 maj 2002 LaH RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSMI: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas§lamas.si 11 ijJ'llj rr ""Ml !■(, /l;\n.|i SEM V\šl 1—st^"- J0f KDOR NE SKAČE, NI SLOVENC Pred kratkim smo na razstavi paraoglasov v Mariboru lahko videli tudi zanimiv plakat, na katerem je invalid v invalidskem vozičku in nad njim napis: Kdor ne skače, ni Sloven'c. Če nič drugega, je tako sedaj že razvpiti nogometni slogan opozoril tudi na tiste, ki v nogometni evforiji (in sploh) ostajajo ob strani. Mogoče samo zaradi naslova tudi vi berete ta uvodnik. In če ga, potem bo, po zgledu omenjenega oglasa, hotel malce preusmeriti misli. Kaj namreč v naši občini storimo za dostopnost objektov invalidom? Sprašujem zato, ker sem v roke dobila dokaj poglobljeno študijo o dostopnosti zdravstvenih domov na ljubljanskem območju. (Njen idejni vodja je naš krajan, predsednik društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Dane Kastclic.) Tudi pri, našem zdravstvenem domu moti predvsem zapornica pred vhodom, ki bi jo invalid moral preskočiti in se tako, če se brez okusa pošalimo, vpisati med Slovence. Še bolj poskočen bi moral biti za obisk zobozdravnika v drugem nadstropju, in če pogledamo še malo okoli sebe, prav lahko vidmo, da si ne more urediti niti potrdila o državljanstvu. Kdor ne skače, pač... Sicer pa naj pozabi tudi na obisk knjižnice ali marsikatere trgovine. Vendarle je nekaj svetlih izjem. Tu naj omenim nekaj dostopnih gostiln in cerkva. Kot da našim, najmanj 40 občinskim invalidom ter drugim onemoglim, ne preostane drugega kot pijača ali molitev. Ali pač gledanje nogometa. Mogoče je tudi zaradi tovrstne splošne dostopnosti Ie-ta tako priljubljen. (KM) S 25. seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica KMALU BOMO SMETARIN0 PLAČEVALI PO NOVEM SISTEMU str. 2 Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku so podelili šest nagrad in priznanj FRANC KALAR JE POSTAL ČASTNI OBČAN str. 2 Svetniki in svetniške skupine o obrtno-gospodarskih conah v občini NAJPREJ POTREBUJEMO USTREZNE IPROSTORSKO UREDITVENE AKTE str. 4 Ve, Velika človekoljubna akcija Klasja POMAGAJMO MAT0Z0VIM str. 8 TRINAJSTI EX TEMP0RE NA MULJAVI V ZNAMENJU KULTURNE DEDIŠČINE str. 21 LEOPOLD SEVER IZDAL KNJIGO str. 22 KOŠNJA JEKU DOBRO USPELA ITI M* Jiil Veslače očitno tudi dez prav dosti ne moti str. 19 KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel: 01 7866-830 NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIh VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTI 120020127,5 STRAN h Jernejeve malhe Tam, kjer je pot trda in cilj težko dosegljiv, je navdušenje večje. Kot dvomilijonski narod smo po nekaj težko doseženih zmagah in velikih presenečenjih prišli z našo nacionalno nogometno ekipo celo do finala svetovnega prvenstva v daljno Korejo. Se korak, nekaj močnih strelov, veliko sreče, pa pridemo celo med šestnajsterico najboljših na Japonsko. Vse to so lepe sanje. Podobne sanje o visoko zastavljenih ciljih imamo tudi v delovanju občine, krajevnih skupnosti, društev in kot posamezniki. Idejo udejanjiti pa pomeni, imeti možnost dobrih dogovorov in materialno podporo. Res da so vlaki po dolenjski progi že prava redkost, res pa je tudi, da smo še bolj presenečeni, ko z avtomobili prečkamo nezavarovan železniški prehod. Težko je od velikih sistemov, kot so Slovenske železnice in Ministrstvo za promet in zveze, dobiti drobna sredstva za avtomatske zapornice na križišču, kjer je ugasnilo že nekaj življenj. Z dovolj tehtnimi razlogi in upornostjo pa smo skupaj s krajevno skupnostjo Dob prišli do podpisane pogodbe o sofinanciranju, ki zagotavlja varnost na nezavarovanem prehodu na cesti Šentvid - Dob v najkrajšem času. Z dolgim moledovanjem in dogovarjanjem smo tudi Višnjo Goro in občinsko središče povezali z asfaltom. Vsi, ki smo že malo starejši, se dobro spominjamo obljub, ki so jih dajali na stari občini Grosuplje: da bodo, ko se bo gradila avtocesta, ob njej zgrajene tudi vse ceste z državnimi sredstvi. Vsa ta leta, nič manj in nič več kot dvajset let, so ljudje v bližini le-teh zaprašeni gledali v nebo, kdaj jih bo opral dež. Tako je z obljubami. V teh dveh desetletjih bi bila cesta gotovo uničena, zdaj je pa nova, bi dejal šaljivec, ki ob tem seveda ni prizadet. Pametnejši pa bi dejal, da bi bila ob takem močnem prometu cesta uničena, ljudje pa bi brez slabe volje uporabljali kvalitetno cestno infrastrukturo. V teh dneh pa se bo ob pomoči občine tudi ta problem razrešil v prid naših višnjegorskih občanov. Maturanti in osmošolci pa bodo tudi stopili na novo pot, ki jim ne bo vedno tlakovana po željah. Tudi ta čas, poln šolskih pretresov in izzivov, ki vodijo stran od knjig, morajo mladi preživeti, ohraniti morajo svojo resnost, starejši pa jih moramo razumeti in jim nuditi primerno podporo. Cvetoči nageljni na brhkih dekletih in fantih bodo spominjali na domiselnost in nove ideje, ki bodo včasih izven pozitivnih vrednostnih sodb. Skrb v naših družinah in šolah je, da mladi ne bi izgubili pozitivnih vrednot, zlasti na nevarni cesti in pri prekomernem poseganju po škodljivih opojih tega časa. V času pred pravimi počitnicami in dopusti je veliko lokalnih prireditev. Stanovska in drugačna združenja, društvene in druge aktivnosti zaključujejo svoje letne programe in že načrtujejo nov jesenski zamah. Ocene stanja v ljubiteljski dejavnosti bomo dajali vsevprek. Lepo je, da z obrobja sprejemamo kritiko, ki jo povedo aktivni snovalci programa. Pridružimo se jim, jim čestitajmo za dosežene uspehe in še sami prispevajmo svoj delež. Vabljeni smo na dramske prireditve, pevske koncerte, športna srečanja, gasilske veselice... Vsak lahko najde nekaj zase. Za konec vseh teh dogajanj pa še vsi zapojmo skupno pesem na 33. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Ob pesmi naj nam bo vreme bolj prizanesljivo kot v preteklem letu, naj nam suša in toča ne zmanjšata pridelka. Zakaj bi državo spet spravljali na še trhlejša tla, saj še lanska nadomestila niso povsem poravnana. Župan Jernej •-maH:d«loe>tudanM <^ay ."'5»' .-^ ,<5S^ f*5>- ,-55^ .-^ ,<^> r r<*^ ,<^> .-^-r1 r^S^ r-«^ V Pekarni Grosuplje, najsodobneje opremljeni slovenski pekarni, so prepričani da občutka za dober kruh ne more nadomestiti tehnologija. Grosupeljski mojstri peki z enako ljubeznijo in znanjem kol nekoč pripravljajo okusen kruh in pekovsko pecivo, vrhunska, računalniško krmiljena tehnologija pa jim je pri tem v pomoč. Razkrivajo nam, kako pek postane mojster inje kruh zato še boljši. Mojstrstvo je potrebno širiti "Pek postane mojster le C znanjem in izkušnjami. Najpomembnejše pa je, da mojster svojega znanja ne obdrži samo zase, ampak ga prenaša drugim, manj izkušenim pekom. Povedan in pokazati je treba, kako sc naredi najboljši kruli," pravi Nikolaj, mojster pek, ki grosupeljski kruh peče že 29 let. Nočno delo, značilnost pekovskega poklica, mu ne povzroča težav. V zgodnjih jutranjih urah, ko zaključi svoj delavnik v pekarni, se večkrat odpravi na ribolov, ki ga pomirja in spočije. Mojster 'Ione preieija. ali je Sosedov kruh "Urez dobri pripeki razvil vse ieletic lastnosti. pravi mojst ■Jam 'Pekarna ^rosuplje Dobra volja speče najboljši kruh Pravi pristop do dela in dobra volja sta že druga in tretja skrivnost grosupeljskih mojstrov pekov, ki nam jo jc zaupal mojster Janez. Za pekovski poklic se je priučil, vendar mu jc tako prirasel k srcu, da bi sc zanj ponovno odločil. Pod njegovimi rokami se tako kruh rojeva že M let. Pravi, da se |c v pekarni od nekoč do danes veliko spremenilo, a hkrati zelo malo. Prej je bilo pekovsko delo povezano s fizičnimi napori, sedaj so najtežja opravila prepuščena računalnikom. Še vedno pa je pek tisti, ki kruhu vdahne življenje. "Ko smo devali kruh v peči šc ročno, je lahko dober pek z. eno roko vsadil štiri žemlje naenkrat, kar ni bilo enostavno. Tudi pri tem opravilu so bile pomembne izkušnje, vsak začetnik pa jih je pridobil s časom in potrpežljivostjo," je pojasnjeval Janez. Čas je in ni veliko spremenil Mojster pek, ki jc v grosupeljski pekarni preživel največ noči. pa ie Anion ali Tone, kot mu pravijo. Skoraj štirideset let se njegov delavnik začenja s prvim mrakom, vendar je mojster tak delovni čas žc davno vz.el za svojega. "Ko sem začel delati v pekarni, je bil pek zadolžen tudi z.a veliko drugih opravil. Spominjam se stare pekarne, "Pri Potočniku" se je imenovala, ki jc bila tako majhna, da smo morali moko tja vsako noč pripeljati na V Nikolajevih rokah n-zdrutu/t'la moč in občutek. vozJčkih. Drugačne so bile tudi peči, ki niso bile avtomatske. Vsak pek je bil zato tudi kurjač in peko smo morali vedno prilagajati različni temperaturi v peči." Pogoji dela so se močno izboljšali, saj so v Pekarni Grosuplje v lanskem, jubilejnem, petdesetem letu klimatizirali proizvodne prostore. Peki z. veseljem sprejemajo novosti, ki jih prinaša napredna tehnologija. Tako se lahko bolje posvetijo svojemu delu in prenašajo mlajšim sodelavcem znanje ter izkušnje iz bogate dolenjske in slovenske pekovske tradicije. Največja skrivnost dobrega kruha pa ostaja ljubezen do peke, ki so ji zvesti noč za nočjo. 20 STRAN KRATKE KULTURNE PREMIERA V AMBRUSU 7. julija bo v Ambrusu premiera igre Pun kufr neznanega avtorja, ki jo je režiral Robert Bradač. Osmega junija bo ponovitev, obakrat v večernih urah. Bodite pozorni na vabila. DRZNE IN LEPI NA LINHARTOVEM SREČANJU Gledališka skupina Drzne in lepi si je že četrtič zapovrstjo prislužila uvrstitev med pet najboljših amaterskih gledaliških skupin v Sloveniji. Tako so torej 31. maja sodelovali na Linhartovem srečanju v Lutkovnem gledališču v Ljubljani z gledališko igro Gospoda Glcmbajevi pod režijo Igorja Grudna. Spomnimo se. da jim je dosedaj uspelo še z igrami Plešasta pevka, Kaj pa l.eonardo in Malomeščanska svatba. Vsekakor zavidljiv uspeh. PREDSTAVITEV KNJIGE ČAROBNI SVET BREZOVE ULICE Kot lahko opazujemo (tudi v tej številki Klasja), se v zadnjem času kar vrstijo izdaje knjig, v katerih sodelujejo naši občani kot pisatelji, pesniki, ilustratorji, prevajalci, založniki itd. Temu neizbežno sledijo predstavitve knjig in tako omenjamo tudi predstavitev knjige Zgodbe iz Brezove ulice, ki jo je napisal Milan Petek in je izšla pri Mohorjevi družbi. Zanimiva je tudi zaradi tega. ker jo jc ilustrirala domačinka Anka Koželj. Pred kratkim jc v knjižnici v Višnji God knjiga doživela svojo prvo predstavitev. Knjižničarka Branka Lmeršič je med gosti pozdravila tudi druge predstavnike založbe in samega avtorja, ki je iskrivo pripovedoval o zgodbah v knjigi. Povedal je tudi, da je bil nad pristnostjo ilustracij presenečen, saj so zgodbe delno avtobiografske, z Anko pa se prej nista videla. Povedal je, da je celo on sam v mladih letih izgledal približno tako. kot gaje izrisala Anka. Učenci so lepo sprejeli knjigo, v kateri se realno prepleta s fantazijskim. ROMAN POLONE GLAVAN NOMINIRAN ZA KRESNIKA Polono Glavan smo. ob izidu njenega romana Noč v Evropi, v Klasju že predstavili. Tokrat dodajamo k njenemu portretu še uspeh, s katerim sc ne ponaša ravno vsak. ki izda svoj prvi roman. Nominirana je namreč za nagrado Kresnik. ki jo vsako leto podeljujejo za najboljši roman leta. Poleg tega pa je na knjižnih policah tudi že knjiga, ki jo je Polona prevedla iz angleščine, in sicer Okrasni toni Bernarda Mac Lavertvja. Tekoče branje, za kar gre zasluga gotovo tudi Poloni. VEČ KOT 50 ODIGRANIH KORAČNIC OB PREBUJANJU ZA 1. MAJ Kako izgleda prvomajska budnica, vemo, nc pomislimo pa, koliko truda godbenikov stoji za tem. Povprašali smo Marto Omejec, članico godbe, in povedala nam je, da so letošnjo začeli že ob 5.30. Najprej so budili Stičane, pot se je nadaljevala do Mekinj, Dobrave nad Stično, Metnaja, nazaj grede pa proti Marofu. Gabrju, Ivančni Gorici do Mrzlega Polja, Gorenje vasi, Kom-polj. Sušice in sredi dopoldneva so prispeli do Muljave, kjer jih je, kakor so povedali, že precej prej. pričakoval župan. Ustavili so se še na Studencu, v Šentvidu in Vrhpolju. Vmes so našteli več kot 50 koračnic. Verjetno bo statistika kar dovolj, da smo vas prepričali o njihovem trudu. PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE V VIŠNJI GORI Mladi igralci gledališke skupine Viš viš viagra Kulturnega društva Janeza Ciglerja Višnja Gora so v prvih majskih dneh na domačem odru premierno uprizorili igro Bine Štampe Žmavc Princeska kamnitih besed. Gledališčni-ki. ki jih vodi režiserka in secnografinja Melita Garvas, so besedilo in izvedbo igrice, ki je sicer namenjena otrokom, prilagodili tako, da je zabavala tudi odrasli del publike. Po predstavi je sledilo družabno srečanje in dobrote na njem so bile plod dela spretnih rok mame dveh članic gledališke skupine in podpore KS Višnja Gora ter domačega kulturnega društva. RAZSTAVA "PIKASKOV" V LIKOVNI GALERIJI V ŠENTVIDU PRI STIČNI V petek, 17. maja 2002, je bila v prostorih likovne galerije v Šentvidu pri Stični odprta razstava del mladih likovnikov Kulturnega društva likovnikov Fcrda Vesela Šentvid pri Stični. Na razstavi, ki še traja in bo na ogled predvidoma do konca maja, sc s svojimi deli predstavlja 21 mladih likovnih ustvarjalcev, ki so pozimi 2001 in spomladi 2002 sodelovali v likovnih delavnicah, katere sta strokovno vodila akad. kipar -restavrator mag. Ljubo Zidar in amaterski slikar gospod Tone Drab. Delavnice je organiziralo Kulturno društvo likovnikov Fcrda Vesela z namenom, da poskuša načrtno in pod strokovnim vodstvom posredovati likovna znanja svojim najmlajšim članom. Od skupno 46 članov društva je namreč kar polovica članov mlajših od 18 let. Pomen takšnih delavnic vidijo v društvu tudi v tem, da čim več mladih preživi svoj prosti čas kreativno in kvalitetno, stran od vseh nevarnosti današnjega časa (alkoholizma, drog in ostalih stranpoti). Delavnice omogočajo mladim, da sc družijo in delajo tisto, kar radi delajo. Na njih se potrjujejo in spoznavajo, da so lahko uspešni. Po besedah mentorja Ljuba Zidarja so najmlajši člani društva na likovnih delavnicah začeli z učenjem likovne abecede, to jc risbe. Z risarsko tehniko so se lotevali več različnih tem: risali so predmete z razstave Kulturna dediščina naših domov, kiparske izdelke Metode Grnkovič, motive z grafik Jelke Roječ in izbrane motive iz narave (drevesa, hiše). Tako so postopoma spoznavali osnove risanja in sc učili opazovanja predmetov in človeških figur, oblikovanja volumnov s senčenjem in risanja prostorov z uporabo perspektive. O tem, da gre za nekatere nadarjene posameznike in da jim je bilo posredovano kvalitetno likovno znanje, prav gotovo najbolje pričajo dela sama, ki so razstavljena v galeriji in jih je mogoče videti vsako soboto in nedeljo med 8. in 12. uro. Društvo je z razstavo želelo predstavili staršem, svojcem, krajanom in ljubiteljem likovne umetnosti ter predstavnikom republiškega Javnega sklada za kulturno dejavnost ne le rezultate svojega dela, ampak tudi nekaj problemov, s katerimi se srečuje v zadnjih dveh letih, zato je na odprtje razstave povabilo tudi gospoda župana, gospo Andrejo Koblar -samostojno svetovalko na Ministrstvu za kulturo, gospo Tatjano Lampret -vodjo JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica ter predstavnike sveta JSKD Območne izpostave Ivančna Gorica - gospo Anico Volkar, gospoda Milana Vrhovca in gospoda Danijela Zupančiča, gospoda mag. Lojzeta Capudra - predsednika Zveze likovnih društev Slovenije ter predstavnike Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. Razen dveh, gc. Lampret in g. Capudra, si povabljeni niso utegnili vzeti časa in prisluhniti rezultatom dela (le-tch ni malo) ter problemom, s katerim sc srečuje društvo pri delu z mladimi. Po pripovedovanju predsednice ge. Antonije Novak deluje društvo z minimalnimi finančnimi sredstvi, s katerimi ne zmore v celoti pokriti stroškov delavnic, zato bi potrebovalo nekaj več razumevanja pri tistih, ki delijo denar. Poleg tega so v društvu mnenja, da delajo strokovno in zelo uspešno, zato bi bili upravičeni do nekoliko večje finančne pomoči JSKD Območne izpostave Ivančna Gorica. Na odprtje razstave je društvo povabilo tudi člane likovnega društva Relika iz. Trbovelj, ki sc srečuje s podobnimi problemi kot šentviško društvo in morajo člani pri svojem pedagoškem in organizacijskem delu velikokrat improvizirati, saj skromna finančna pomoč, ki jo dobijo za svoje tlelo, nc omogoča izvedbe vseh programov, zastavljenih na začetku leta. Kljub vsem težavam, ki jih imajo, pa menijo, da so uspešni, kar dokazuje navsezadnje tudi organiziranje mladih likovnikov znotraj njihovega društva z imenom "Packe". "Packe" bodo s šentviškimi mladimi likovniki letos letovale v Fiesi na kiparsko-slikarski delavnici, ki bo potekala med 29. julijem in 4. avgustom. Rezultate delavnice bodo po vrnitvi predstavili vsem zainteresiranim. Po vzoru "Pack" so tudi šentviški mladi likovniki ustanovili svojo mlado sekcijo in si nadeli ime "Pikaski". Ob tej priložnosti jim lahko zaželimo veliko ustvarjalnih ur in veliko uspehov pri njihovem delu. Zaključek otvoritve je bil glasbeno obarvan. Obiskovalcem se jc predstavila mlada glasbenica Tca Indof, ki jc na električnih klaviaturah zaigrala nekaj prijetnih skladb, Dušan Šl( pec STISKA GODBA POSKRBELA ZA SLOVENSKI MEDIJSKI DOGODEK Maks Kozak je postal naj godbenik Nedeljca Vsako opozorilo, da naša občina obstaja v slovenskem prostoru, je dobrodošlo, še posebej, če sc opira na dosežke naših ljudi. Tako sc jc stiska godba, pod idejnim vodstvom Marte Omejec, odločila sodelovati v akciji časopisa Nedeljski dnevnik Izbiramo naj godbenika in prijavila svojega kapelnika Maksa Kozolcta. In ne samo to; kasneje so marljivo zbirali glasovnice in jih po približni evidenci zbrali 1300, šc skoraj preostalih 600 pa jih je prispelo od drugod. Iako je Maks Kozole postal naj godbenik Nedeljca. Povprašali smo člane godbe, kaj jih jc vodilo k temu, da so ga prijavili, in povedali so, da predvsem to, da je kapelnik, ki je z njimi žc skoraj deset let. predvsem topla, skromna in diskretna oseba, torej človek, s katerim se lahko pogovorijo tudi osebne stvari, ne samo strokovnih. Cenijo pa ga tudi zaradi delavnosti in požrtvovalnosti. Z osvojenim nazivom so mu tako priskrbeli tudi vikend paket za dve osebi v Novigradu in se mu na ta način oddolžili za trud. Pa ne samo to. Ko so izvedeli, da je njihov kandidat zmagal, so mu pripravili prijeten sprejem. Tako so ga povabili na "izredne" vaje, ga pre-stregli na Marofu in ga z zapravljivčkom pripeljali do Stične, kjer sta ga med drugimi pričakala tudi župan Jernej Lampret in direktor občinske uprave Janez Radoš. Ime godbe, občine in župana pa seje tako pojavilo tudi v medijih, saj jc bil dogodek medijsko pokrit. Na A-kanalu smo lahko izvedeli, da je vesela druščina rajala do jutra, v Nedeljskem dnevniku pa sc jc o vsem skupaj celostransko pisalo kar dvakrat. In kdo je, na kratko, Maks Kozole? Izvemo, da je vse svoje življenje bil profesionalni godbenik predvsem v vojaških orkestrih, po upokojitvi pa je igral v litostrojski godbi. Obvlada trobento, poleg nje pa še bobne in ksilofon. V stisko godbo ga je povabil bivši dirigent Viktor Kavalič, ki zaradi bolezni ni mogel več voditi orkestra. Od takrat sc redno pripelje iz Ljubljane, kjer stanuje, dvakrat na teden v Stično, in kot vidimo, se imajo radi, tako da vse skupaj prerašča občinske meje. (KM) STRAN 21 TRINAJSTI EX TEMPORE NA MULJAVI V ZNAMENJU KULTURNE DEDIŠČINE Zadnji vikend v maju je na Muljavi že trinajsto leto zapored potekalo tradicionalno srečanje likovnih ustvarjalcev - Kx tempore 2002. Čeprav ne ravno sončna dneva sta na Jurčičevo domačijo privabila šestindvajset likovnikov iz Ljubljane in drugod, še več pa je bilo tokrat obiskovalcev na odprtju razstave. Nekaj stalnih obrazov spremljamo že od prvih srečanj, med novimi pa moramo še posebej omeniti tri študente likovne akademije (Aleša Erjavca, Tino Grobovšck in Petra Lcbana), ki so pod mentorskim vodstvom akademskega kiparja Borisa Prokofjeva pomladili vrste "mul-javskih" umetnikov. Bodoči mladi likovniki že cel mesec na obrobju Letnega gledališča rezbarijo v lesu Jurčičeve junake in druge muljavske znamenitosti, tokrat pa so ujeli na platno utrinke dolenjske kulturne dediščine. Taka je bila namreč tema letošnjega ex tempora. Šestindvajset slik, ki so razstavljene v galeriji Kresnička, predstavlja drobce Muljave in okolice: Jurčičevo rojstno hišo, Krjavlja s kozo, slapove na Krki, muljavsko cerkev, staro domačijo, portret Josipa Jurčiča, tihožitje in še kaj. Čeprav so bile na ex tempom podeljene nagrade, bi težko spregledali imena vseh sodelujočih, ki vztrajno prihajajo na Muljavo z Željo po ustvarjanju. Kot je dejal akademski kipar in slikar Boris Prokofjev, že skoraj pravi Muljavčan in strokovni spremljevalec, je smisel cx tempora ustvarjalno druženje. V letošnji muljavski "slikarski druščini" so bili: Lojze Adamlje, Danica Bern Gala, Matjaž Bukovac, Anton Drab, Emilija Erbežnik, Aleš Erjavec, Tina Grobovšck, Štefan Horvat, Ivan Japelj, Olga Jerant, Cica Kolar. Vesna Kovač, Vlado Kovač, Peter Leban, Dagmar Lukanovič, Peter Marolt, Alda Posavec, Bojan Puklavec, Ljudmila Rajačič, Ida Rebula. Jodie Russian, Jožica Serafin, Boris Štrukelj, Miro Švigelj, Štefka Švigelj in Cilka Žmahar. Da seže glas o muljavskem ex tem-poru daleč, sc je v uvodnem govoru pošalil župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je pozdravil slikarje in jim zaželel dobrodošlico. Med umetniki je namreč prvič razstavljala tudi mlada Jodie Russian, po rodu Slovenka, rojena v Avstraliji, kjer živi in ustvarja. Župan Lampret je vse prisotne povabil na številne prireditve, ki sc bodo v naslednjih dneh vrstile v občini in bogatile kulturno življenje. Dvoje prijetnih skladb je prisotnim na violino zaigrala Jerica Stcklasa, učenka osnovne šole Šentvid. Ob nedeljskem odprtju razstave ustvarjenih del v galeriji Kresnička je zbrane nagovorila tudi vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica, gospa Tatjana Lampret, ki je s posebno pozornostjo nagradila slikarje - jubilante. Že od začetka je z delom in umetnostjo na ex temporu Muljava prisoten gospod Štefan Horvat iz Višnje Gore, ki letos praznuje sedemdeset let. Prav toliko in še nekoliko več okroglih let pa je dosegla gospa Danica Bern Gala iz Ljubljane, ki kljub častitljivi starosti redno prihaja na Muljavo. Tudi gospa Kovač, žena in mati dveh slikarjev iz Ljubljane - Vladimirja in Vesne, je bila obdarovana za svoj rojstni dan v času ex tempora. Preden je bila razstava uradno odprla, je spregovoril še gospod Boris Prokofjev, ki je imel res težko nalogo: izbrati najboljše umetnine. Letos nagrade niso bile razdeljene po vrsti, temveč je bilo podeljenih šest enakovrednih nagrad. Prejeli so jih: Anton Drab, Emilija Erbežnik. Štefan Horvat, Ivan Japelj, Peter Marolt in Ida Rebula. Katere slike bi pa vi nagradili, se lahko sami odločite v galeriji Kresnička do 16. julija. Barbara Rigler LETNI KONCERT ŠENTVIŠKIH PEVCEV pridih dalmatinskega melosa, saj so nam pod taktirko Jerneja Kralja pričarali utrip folklore in lahnega dalmatinskega maestrala. Družno pa so v mešani izvedbi zapeli napitnico, dve hudomušni narodni, za konec pa je mogočno zadonela Pesem sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Prireditvi je z izbrano spremno besedo dodala svoj čar Nuša Volkar. S tako pestro sestavljenim glasbenim programom želijo šentviški pevci poleg spoznavanja in posredovanja vrednot slovenske ljudske pesmi ter poglabljanja zavesti o domači kulturni dediščini, prispevati tudi k spoznavanju zborovskih zakladnic tujih, zlasti še sosednjih narodov. Načrtujejo še nekaj podobnih nastopov, zaključek sezone pa bodo, kot že tolikokrat, kronali z udeležbo na že tradicionalnem šentviškem taboru. Nada Slepič Pevci Pevskega društva Šentvid pri Stični so se v petek, 12. aprila 2002, predstavili ljubiteljem zborovskega petja na letnem koncertu v domačem kulturnem domu, s podobnim programom pa so v nedeljo, 21. aprila, gostovali na Primskovem. Prireditvi sta bili, kot je Že v navadi, sestavljeni iz samosto- jnega nastopa ženskega, moškega in združenega zbora. Ženski zbor je pod vodstvom Valerije Rančigaj interpretiral poleg slovenskih narodnih tudi prepoznavno himno svobode - Beethovnovo simfonijo Oda radosti, angleško narodno in dalmatinsko kolo. Tudi repertoar moškega zbora je vseboval GAUDEAMUS IGITUR Zaključno veselje maturantov po ivanških ulicah Za hip smo v fotoobjektiv Klasja ujeli veselje maturantov, ki so uradno zaključili šolanje. Za hip zato, ker so se mladenke in mladci v nasprotju z običajem tokrat odpravili na obhod kar z avtomobili. Kaj hočemo: časi se menjajo, navade pa tudi. Se Gaudea-mus ni bilo slišati, namesto njega pa:"...poglej me v oči in lahko si brez skrbi, vem, da isto čutiš tuudi tiiii..." In strnjena kolona je šla poslednji maturantski skrbi naproti... (KM) i I Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe 17, 1290 Ivančna Gorica, Slovenija, lel.: + 386 1 78 69 070. e-pošta: oi. ivančna.gorica (a)slkd.si junij 2002 do 2. junija 2002 6. in 7. junij 2002 do 10. junija 15. junij 2002 16. junij 2002 22. junij 2002 24. junij 2002 25. junij 2002 25. junij 2002 28. junij 2002 Linhartovo srečanje - 41. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Na državnem srečanju bo nastopila otroška skupina Dežniki Vrtca Grosuplje s predstavo Palček Pohajalček. Vodi jih mentorica Metka Ljubic. Med odrasle gledališke skupine pa se je uvrstila skupina Drzne in lepi KD Stična, ki so z režiserjem Igorjem Grudnom uprizorili Krleževo dramo Gospoda Glembajevi. Sredi prostora 2002 - državno srečanje plesnih skupin Slovenije bo potekalo v Primorskem dramskem gledališču in v Kulturnem domu v Novi Gorici. Iz naših treh občin se srečanja ne bo udeležil nihče, vseeno pa si ljubitelji plesa lahko ogledate zanimivo srečanje. Do tega datuma še lahko mladi fotografi, stari do 20 let, oddajo svoja dela na temo Kulturna dediščina - Moj kraj. Fotografije bomo razstavili 17. septembra 2002 v Kulturnem domu Grosuplje. Koncert zamejskih pevskih zborov v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. 33. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Medobmočno srečanje godb osrednje slovenske regije v Kočevju, ki ga bo spremljal gospod Damir Zajec. Praznovanje dneva državnosti in praznika krajevne skupnosti Ambrus. Dan državnosti - svečanosti ob državnem prazniku. Odprtje likovne razstave mladih ustvarjalcev iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki so ustvarjali na temo: Kulturna dediščina - Moj kraj. Razstavo bo odprta v Kulturnem domu Grosuplje. Premiera Jurčičevega dela Deseti brat in svečanost ob 20-letnici neprekinjenega delovanja letnega gledališča na Muljavi. Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD OI: Tatjana Lampret Gradiška cerkvica Oj, gradiška cerkvica premila - tvoj zvonik v pol dolenjske se ozira. Na lepem hribčku ti stojiš - popotnikom radosti deliš. Ko oko iz daljave te zagleda, mu veselje v srcu oživiš - na mlada leta spomine obudiš. V lepi cerkvici pa sv. Miklavž v oltarju tam kraljuje, veselje in radosti otrokom podeljuje. Iz line tvoje se zvon lepo oglaša - kako je lepa domovina naša! Okrog te cerkvice prelepe skakal bosopet je še moj oče in tudi moj ded. Cerkvica premila sedaj k sebi je veliko ljudstva privabila, ker tukaj rada mir, ljubezen in srečo bi delila. Zato - pozdravljena bodi, gradiška cerkvica premila. O ti cerkvica z ljubeznijo obdana, ponosna nate je šentviška stara fara. Obdaja gozdno te zelenje, v njem pa ptičje žvrgolenje. Le stoj, o trdno stoj še mnogo let, Bog te varuj, lepi kras, dolenjski cvet. Le stoj, le trdno stoj, o ti gradiška cerkvica. Na hribčku si postavljena bod tisočkrat pozdravljena! Mladost hitro je minila, ti cerkvica pa vedno lepa si, kot si nekdaj bila. V spomin možu Lojzetu - žena Munju 22 STRAN LEOPOLD SEVER IZDAL KNJIGO Poučne zgodbe o kemiji predvsem zaradi njegovega izrazitega daru opazovanja narave, ljudi, dogodkov in njegovega zanimanja za način življenja v preteklosti. Če dobro premislimo, bi brez njega marsikatera podrobnost ušla našim očem. Poznamo ga tudi kot dolgoletnega učitelja pouka kemije, biologije in tudi kot vzgojitelja, polnega iskrih življenjskih modrosti. Tisti, ki smo bili deležni njegovega načina poučevanja, se spomnimo, da je znal v pouk vnesti "življenjskost", kar za pouk kemije ni tako pogost pojav. Prav ta se zrcali tudi iz njegove knjige, s katero je obeležil zaključek svojega pedagoškega dela. Knjigi je naslov Pisani plamenčki: Zgodbe, v katerih sc snov spreminja. Sam v uvodu pravi, da jih lahko jemljemo kot nar-avoslovno-zgodovinsko čitanko, saj poleg kemijskih in fizikalnih dogajanj vsebuje tudi prvine narodopisja in zgodovine. Lahko pa mirno dodamo, da gre tudi za zapis njegovih spominov in da ima njegovo pisanje tudi literarno vrednost. Za dodatno ličnost knjige je poskrbel Miran Mehora, učitelj likovnega pouka na naši soli. Bralcem Klasja je še kako znan način pisanja našega "snovni šoli Stična, ki je knjigo ilustriral. Berejo jo lahko člana uredniškega odbora Leopolda Severja. Odlikuje ga tako mladi kot starcJsi bralci< predvsem pa je verjetno v preprost, jasen in humoren slog pisanja in v teh letih si je dragoceni razmislek učiteljskemu kadru o načinu zan-pndobil veliko bralcev. Vedno znova se mu lahko čudimo 'mivega podajanja sicer dolgočasne šolske snovi. (KM) SEDEMDESET LET IN DVESTOTA LIKOVNA RAZSTAVA ŠTEFANA HORVATA RAD VELIKO GOVORI Tokratnega sogovornika vam verjetno ni treba posebej predstavljati. Štefan Horvat je namreč eden tistih ljudi, ki sc s svojim pojavljanjem oz. načinom pristopa k človeku takoj vtisnejo v spomin. Če ne po drugem, pa po tem. da veliko in rad govori. Verjetno je prav zaradi tega tudi zahajal v debatni klub v Domžalah in tam na slovenskem tekmovanju retorikov pred kratkim zasedel drugo mesto. BIL JE OTROK ULICE IN VOJNE Kakšen človek je, ga vprašamo. Ob njegovi sedemdesetletnici je neizbežno treba pogledati tudi v njegovo otroštvo. Rodil se je prvega maja. in malo za šalo, malo zares pokomentirava, da ga verjetno zaznamujeta delavnost in njegova bikovska narava. (Za nepoučene - ker je pač rojen v tem nebesnem znamenju.) Dodamo lahko še njegovo iznajdljivost: ta v resnici bolj veje iz pripovedovanja zgodbic, kijih mimogrede in /. lahkoto niza drugo za drugo. Sam pravi, da gre to pripisati pred-vsem temu, da je otrok ulice in vojne - zato se je verjetno naučil tudi iznajdljivosti ter pozitivnega gledanja na težave. Pripoveduje, da je bil sicer rojen v Prckmurju, v Otovcih, kasneje pa je bil /. mamo in očetom v Nemčiji in Avstriji. Tam je tudi končal pet razredov osnovne šole. vendar je zaradi vojne in ker hi oče moral v vojsko. lc-ta pobegnil domov, z mamo pa sta obtičala v delovnem taborišču skoraj do konca vojne, torej do leta 1944. Očeta tako ni bilo, mama pa je po cele dneve delala v "lagerju". Njega naj bi, kot pravi, pre-vzgojil Hitler, vendar ga ni. IZ PREKMURJA PRIDE V VIŠNJO GORO Ko sta se z mamo vrnila v Prck-murje, sta tam naletela na madžarsko vladavino. Po sili razmer, bi lahko rekli, se je tako naučil dveh jezikov: nemščine in madžarščine. Po vojni je osnovno šolo, takratno prvo gimnazi-|o. nadaljeval v Prckmurju, vpis v srednjo šolo pa ga je pripeljal v Ljubljano. Ker se je zanimal za šibki tok. sc je zaposlil v podjetju Telekomunikacije, in koje leta 1961 potoval z ekipo v Holandijo, so od tam pripeljali celotno Philipsovo tehnologijo in proizvodnjo visokofrekvenčnih elementov za televizijske sprejemnike v Višnjo Goro. Tu se je odprl obrat, v začetku s trinajstimi, kasneje s 140 zaposlenimi. V Prckmurje se potem ni več veliko vračal, je pa pred dvema letoma, ob 50. obletnici odhoda od doma, prejel naziv častnega občana občine Puconci. SLIKAR, KI LJUBI REALIZEM Ves čas je Štefan svojo nemirno naravo dokazoval na različnih področjih. Njegovo javno najprepoz-navnejše področje je še danes slikarstvo. Že leta 1954 se je vpisal v Robovo slikarsko šolo. Vrsto let je bil tudi privatni učenec Rajka Slaperni-ka in kasneje Karla Jakoba ter Štefke Cobelj. Njegova sedanja mentorica je dr. Branka Bratko Bcree. Kot pravi, njega in njegove učitelje zaznamuje predvsem velika ljubezen do realističnega slikarstva. Za svoje mentorje najde lepe besede, pravi, da so ga veliko naučili ter da se je od vsakega naučil kaj novega. Brankin vpliv naj bi se že poznal na slikah njegove jubilejne dvestote razstave, ki je ta hip postavljena v Gornjem Gradu. Sicer pa je mogoče zgovorna tudi nagrajena slika Ob Krki, ki je bila med šestimi izbranimi na letošnjem Ex Tempore Muljava. Drugih nagrad tokrat ne bomo nizali, ker jih je preveč. JE RES INOVATOR? Se jih bomo pa dotaknili pri omenjanju njegovega udejstvovanja na področju inovatorstva, ki zaznamuje tudi lep kos njegovega življenja. V letu 1982 se je namreč zaposlil v POZD Elektroservis Grosuplje in so, najprej v improviziranem laboratoriju, s prof. dr. Selingarjem in univ.dipl.ing. elektrotehnike Kopačem, razvili osemnajst različnih artiklov s področja usmerniške in pretvorniške tehnologije, kot so naprimer usmernik za laboratorije, univerzalni usmernik za praktični pouk v šolah, pretvornik istosmernc napetosti itd. Vse proizvode so tudi sami prodajali in se tako urili v osnovah marketinških prijemov. Po upokojitvi se je začel zanimati za orgonsko energijo, precej neznano področje. Ob tem lahko dobiš občutek, da sogovornik ribari v kalnem ali prodaja mačka v žaklju. Toda kaj kmalu privleče iz torbe na kupe mednarodnih priznanj, ki jih je prejel za svoje delo na inovatorskem področju in vsa so še kako verodostojna. Največji uspeh je požel za svoj patent in izdelavo energetske ploščice. Pri tem se je oprl na ugotovitve Nikola Tesla o orgonski energiji. Pove, daje najprej izdelal sto primerkov in preverjal njihovo uspešnost tako, da so vsi, ki so ploščice nosili, poročali o svojem počutju. Rezultate si je zapisoval in ti so bili vzpodbudni. Tudi strokovne meritve v tujini so pokazale, da izum deluje. Tako si jc pridobil tudi SIO-ov (laboratorij za radiometrijo) A-tcst. Zlate, srebrne in bronaste medalje je tako pobral na mednarodnih olimpi-jadah inovatorjev v Niirnbergu, Bruslju, Ženevi in Pittsburghu, pri nas pa v Gornji Radgoni, Sežani, Kopru, Celju in Mariboru. Med svoje izume prišteje še energetski gumb, energetsko ploščo ter zaščitni magnet pred sevanjem mobilnih aparatov. KOVANEC Z DRUŽINSKIM GRBOM OB SEDEMDESETLETNICI To pa ni vse, s čimer sc je naš sogovornik ukvarjal v življenju. Pravi, da je bil povsod in na vse načine. Če ne drugje, pri razgrajevanju gnoja z bakterijami, ko so sc poizkušali v bio-razgrajevanju, pri prodajanju najrazličnejših izumčkov, pa čeprav jc bil to le papir za zaščito wc školjke, kot ambasador likovne ljubiteljske kulture, ekolog, pedagod in vodja neštetih likovnih kolonij za mlade v občini, kot vodja likovne sekcije v drušvu Tine Rožanc, kot član predsedstva društva Ex Libris, soustanovitelj društva Rajko Slapernik, kot član še treh likovnih in petih inovacijskih društev. Nasmeje se: iznajdljivost in radovednost nekaj veljata. In potem ti podari kovance z družinskim grbom ob svoji sedemdesetletnici, s katerim je tudi sprožil akcijo za kupovanje njegovih slik. (KM) OBISKALI SMO KEKCA V soboto, 18. maja, smo se otroci skupine Zajčki iz vrtca Marjetica v Ivančni Gorici, skupaj s starši in vzgojiteljico ter njeno pomočnico, zbrali pred vrtcem, da bi obiskali Kekčevo deželo. Polni pričakovanja smo sc vkrcali na avtobus in kmalu prispeli v Kranjsko (ioro. Tam so nas pred hotelom že čakala terenska vozila. Otroci z, vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice smo sc odpeljali z vozili, starši pa so žal morali počakati pred hotelom, saj v Kekčevo pravljično deželo smejo le otroci. Prijazni šoferji so nas med potjo pripravljali na srečanje s hudobnim Bedaneem in Pehto ter Kekcem. Po krajši vožnji smo zapustili vozila in sc v spremstvu prijaznega gospoda podali po gozdni poti poiskat Kckca. Kmalu smo zagledali Bedanca, ki je lomastil po gozdu, ves zaraščen in otovorjen s puško in vrvmi. Otroci so sc izkazali za zelo pogumne in se niso preveč ustrašili. Spomnili so sc, česa se Bedanec boji: našobili so usta in pričeli skovikati. Tako so pregnali "pogumnega Bedanca". Med potjo do kckčcvc koče smo opazili tudi bedančeve pasti, kočo malega Brinclja in past, v katero ga je Bedanec zaprl. Pridružila sc nam je še gospa Pehta, ki pa sploh ni bila hudobna, saj nas je pripeljala do kckčcvc koče. Tam nam jc razkrila nekaj skrivnosti, kako iz zdravilnih zelišč naredi sirupe in zdravila. Skuhala nam je tudi žgance, v katere je zamesila pogum in prilila mleka, .loj, kako so bili dobri! Otroci so vsi, brez izjeme, vse pojedli. Kekcc je nato otrokom razodel še nekaj skrivnosti in zvijač. Ob koncu obiska smo sc skupaj fotografirali. Po krajši poli smo se vrnili do vozil, ki so nas pripeljala do pravljične dežele. Pred izhodom nas je še enkrat skušal prestrašiti Bedanec, a neuspešno. Polni vtisov so se otroci vrnili v objem svojih staršev. Skupaj smo odšli na kosilo, potem pa smo si ogledali še letališče v Lescah. Že vidno utrujeni smo se proti večeru vrnili domov, vsi zadovoljni, saj sta nam vzgojiteljica Tadeja in njena pomočnica Mira organizirali nepozaben izlet. Helena 1'ušljar PRVI ŽUPNIJSKI DAN V IVANČNI GORICI USPEL Župniku Jožetu Kastclicu jc zopet uspelo združiti krajane Ivančne Gorice in okolice, in sicer na družabnem srečanju, ki so ga poimenovali Župnijski dan. Po nogometni tekmi, v kateri je igrala slovenska nogometna reprezentanca, so sc na hribu ob cerkvi svetega Jožefa v sončnem nedeljskem popoldnevu domačini lahko zabavali ob glasbi (za katero je poskrbel domači ansambel družine llovar), hrani in pijači, manjkalo pa ni niti najrazličnejših spremljevalnih aktivnosti, ki spadajo k dobri zabavi. Tako je za začetek otroški zbor pripravil kratek kulturni program, župnik skeče z. osnovnošolci, mladinci so sc pomerili v kvizu Iz župnikovih Oznanil (zmagovalci so si prislužili izlet), v naslednjem šaljivem kvizu pa smo dobili tudi novega "milijonarja". Zabava se jc nadgradila z nogometno tekmo med moško in žensko ekipo (zmagale so ženske po enajstmetrovkah), otroci so sc drenjali na napihljivem gradu, vse skupaj pa sta zaokrožila še srečelov z, lepimi nagradami in velik kres na hribu. (KM) STRAN 23 KONČNICA 11. DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI NA VOZIČKIH movanja in pomoćnik. Slavnostno podelitev pokalov, priznanj in medalj sla opravila predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije Emil Muri in vodja slovenske lige v košarki na vozičkih pri Zvezi paraplegikov Slovenije Dane Kastclie. Oba sta poudarila pomembnost invalidskega športa z vidika posameznika in organizacij, ki na tem področju delujejo. Tudi športniki invalidi zelo uspešno predstavljajo Slovenijo na tekmovanjih v tujini, res pa je, da njihov uspeh ni tako cenjen in ovrednoten kol pri "zdravih". V porasla je zanimanje za kolektivni šport. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je izvedlo II. državno prvenstvo v košarki na vozičkih I I. maja 2002 v športni dvorani Zgornji Kašelj. Potem ko so odigrali štiri kola dvokrožnega sistema v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije, so se na končnici pomerile štiri ekipe, uvrščene v play-olf. Tekmovanje se je začelo ob 8.30 in brez posebnosti zaključilo ob 15. uri. Za nemoteno izvedbo tekmovanja so skrbeli strokovna ekipa Ireh sodnikov, komisar (kontrola igralcev in kartonov o funkcionalni sposobnosti), vodja lek- Rezultali tekem: 1:4 DP Ljubljana : DP Maribor 55 I 44 2:3 DP Kranj-Expcrta : DP Novo mesto 69 : 43 za tretje mesto DP Maribor : DP Novo mesto 35:66 FINALE DP Ljubljana : DP Kranj-Experta 58 : 80 Končni vrstni red sodelujočih ekip končnice državnega prvenstva za sezono 2001/2002 je lak: 1. mesto DP Kranj-Expcrta - DRŽAVNI PRVAKI ZA SEZONO 2001/2002 2. mesto DP I .jubljana 3. mesto DP Novo mesto 4. meslo DP Maribor Po končanem play-off-u je vodja lige opravil žreb za izvedbo pokalnega prvenstva "pokal Zveze paraplegikov", ki bo potekalo v športni dvorani Zgornji Kašelj 8.junija 2002, v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije. Vodje ekip so si z žrebom določili naslednji razpored tekmovanja: 1:4 DP Ljubljana : DP Maribor 2:3 DP Kranj-Experta : DP Novo mesto poraženi ekipi za 3.in 4. mesto zmagovalni ekipi za Lin 2. mesto Več ii pokalnem tekmovanju pa prihodnjič! upamo, da bo tO tudi v primeru košarke na vozičkih, ker ne moremo izbirati tekmovalcev, saj je udeležba v ekipi pogojena z. invalidnostjo, Ic-tc pa si nihče od "zdravih" ne želi. Slovenska reprezentanca v košarki na vozičkih zaseda deveto mesto med osemindvajsetimi reprezentancami, ki nastopajo v Evropi. Naslednje leto našo ekipo čaka evropsko prvenstvo skupine A, zato s tekmovanji v prihodnje že potekajo neke vrste priprave tekmovalcev na prestižni nastop. 1 g />ime Kastelic 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ČETRTO MESTO NK LIVAR IV. GORICA V 2. SNL JE VELIK USPEH, POPOLNEGA ZADOVOLJSTVA PA VENDARLE NE MORE BITI Kljub trem porazom v zadnjih treh krogih 2. slovenske nogometne lige lahko sezono članov NK Livar iz Ivančne Gorice ocenimo kot odlično. V 30 tekmah so zabeležili 16 zmag, 9 remijev in samo 5 porazov. Sezono so zaključili na 4. mestu, ki so ga zasedali že dolgo časa in jim je bilo letos nekako usojeno. Vtis so sicer nekoliko pokvarili na zadnji tekmi, ko so doma izgubili z Ljubljano kar s .S: I, a tO ne bode toliko v oči kot dejstvo, da v ekipi praktično ni nobenega domačina. Menim, da bi v prihodnje morali temu problemu posvetiti več pozornosti, saj jc predvsem za domače gledalec (pa tudi pokrovitelje) veliko bolj zanimivo spremljati znane domače fante kot pa lakorekoč tujce. Težava je le, kako doma vzgojili nogometaše, ki bodo vsaj enakovredni fantom, ki trenutno igrajo v prvi postavi. lorcj čisto drugačen problem kol pri RK SVIŠ, kjer odlično delajo z mladimi, le pri članih ne znajo postavili pike na i. Upam, da sc ho uprava NK Livar lotila tega problema, saj se sicer lahko ob zmanjšanem finančnem prilivu sponzorjev kaj kmalu zgodi, da klub ponovno potone v sivino izpred nekaj lel nazaj. Seveda si želim (in najbrž tudi številni privrženci nogometa v naši občini), da sc to ne bi zgodilo, in ob tej priložnosti želim NK Livar Ivančna Gorica veliko uspehov tudi v prihodnje. Končna lestvica /a sezono 2001/02: Dravograd I .jubljana Aluminij Livar Iv. Gorica Drava As. Ptuj 74 točk, gol razlika 72 ločk, gol razlika 71 točk, gol razlika 57 točk, gol razlika 51 točk, gol razlika 76 8') 73 66 S 7 24 12 22 32 36, ild V prvo slovensko nogometno ligo ( Liga Simobil ) sta sc uvrstili ekipi Dravograda in Bakovei, Tabor Sežana, Pohorje in (.lan. j ubijane, iz lige pa so izpadle ekipe: Triglav Simon Bregar OBČINSKA LIGA MALI NOGOMET VRSTE FAVORITOV SE REDČIJO Občinska liga v malem nogometu poteka po načrtu, brez omembe vrednih težav. Za nami je žc 7 krogov v 1. in 2. ligi, lestvica pa dobiva vse čistejšo podobo. V prvi ligi so, kot kaže, kandidati za prvaka le še trije: Mizarstvo Trunkelj Krka. Snop bar in Prince pub. Ekipa Bife pri Matjažu & Instalacije Angro iz Ambrusa je po treh uvodnih zmagah trikrat izgubila in tako po vsej verjetnosti nima več možnosti prav za vrh. Zanimiv pa bo boj v ozadju, saj zadnji dve mesti vodita v drugo ligo. Možnosti za izpad ima vseh preostalih 5 ekip, čeprav nobene še ne gre vnaprej odpisati. V 2. ligi bodo tekme za vrh še za odtenek bolj zanimive. Za prvi dve mesti, ki vodita v 1. ligo, sc bo po vsej verjetnosti bil boj med ekipami: Dnevni bar Rosa, Anlonač, Viridin hram in Temenica. Livarje nekako v zlati sredini, zadnjemu mestu pa se bodo skušale izogniti trenutno tri zadnjeuvrščene ekipe. Lestvica po 7. krogu: 1 LIGA: 1. Mizarstvo Trunkelj Krka 2. Snop bar * 3. Prince pub * 4. Bife pri Matjažu & Insl. Angro 5. Dob 6. Dixi 7. Baroni Višnja Gora 8. Klančck Šentvid 9. Red slar 2JJGA; 1, 2 3 4 5. 6 7 I (nevni bar Rosa Anlonač Viridin hram Temenica I ,ivar Slemenice * Topp* 8. Trot pub • 6 tek. 6 6 6 7 6 6 7 6 7 tek. 7 7 7 7 7 7 7 6 zmag 0 remi 0 poraz. 18 točk, gol razi. 36 : 10 + 26 15 15 9 8 7 4 3 1 27: I I + 16 41 : 16 + 25 1.3 : 13 0 12:30-18 18:21 - 3 9 : 16 - 7 14 : 26 -12 12 : 39 -27 5 zmag I remi 1 poraz 16 točk, gol r. 16 15 13 8 4 4 4 33 : 30 : 29 : 24 7 +26 8+22 19 + 10 13 + I I 20 : 27 - 7 19 : 39 -20 33 -23 37 -19 III : IH : * V I. ligi je Snop bar na drugem mestu pred Prince puhom zaradi zmage v medsebojni tekmi. Vrstni red zadnjih treh v drugi ligi je takšen zaradi uspešnosti v medsebojnih tekmah, kar je odločilno pri enakem številu točk ( Slemenice 4 točke, Topp 3 in Trot pub 1 točka) Kolesarska dirka po Sloveniji (Tour de Slovenie) V Ivančni Gorici je bil start 5. etape dirke po Sloveniji 9. izvedba Dirke po Sloveniji se je prvič v njeni zgodovini ustavila tudi pri nas. Res je sicer, da so kolesarji že prečkali ozemlje naše občine, toda start etape je bil pri nas prvič. Nemalo zaslug za to ima gotovo naš župan, ki je znan kolesarski navdušenec. Dirka po Sloveniji sc je začela leta 1993 in odtlej poteka vsako leto (razen leta 1997). To je najpomembnejša kolesarska prireditev pri nas (razen, kadar pri nas gostimo Giro dTtalia), ki se je vsako leto udeležijo tako amaterske (predvsem domače) kot tudi profesionalne ekipe. Letos sc je dirke, ki je potekala od 7. do 12. maja, udeležilo 20 ekip iz osmih držav (10 amaterskih in 10 profesionalnih) s približno 120 kolesarji. Najbolj znana ekipa je gotovo italijanska profesionalna ekipa MAPEI, ki je nastopila predvsem z nekaterimi mladimi perspektivnimi kolesarji. Kot zanimivost naj povem, da so bili v prvih osmih izvedbah te dirke štirikrat končni zmagovalci Slovenci (v letih 1993, 1995, 1998. 2000 - torej vsako drugo leto), štirikrat pa tujci. Ker je lani zmagal Rus Zakirov iz italijanske ekipe Amore & Vita je bil po dosedanji tradiciji sodeč zopet na vrsti Slovenec. Vse do konca "ivanške" etape je na to tudi kazalo. Na startu 5. etape v Ivančni Gorici je namreč rumeno majico vodilnega nosil naš Dean Pod-gornik iz ekipe Hit Casinos. Toda čisto na koncu te etape jo je izgubil malo pred ciljem v Ajdovščini, in sicer na vzponu na Predmejo. Zmaga v Ajdovščini jc pripadla Rusu Petrovu iz ekipe MAPEI, ki jo je nato v zadnjih dveh etapah tudi ubranil pred ostalimi. Očitno Rusom slovenska konfiguracija in klima zelo ustrezata. Tudi naši pa so bili na koncu zadovoljni, saj je Dean Pod-gornik osvojil 2. mesto. Sicer pa je 5. etapa po naši občini potekala takole: start je bil v središču Ivančne Gorice, nato so kolesarji šli skozi Stično. Vir pri Stični. Ivančno Gorico, Muljavo, Krko proti Hočevju in občini Videm Dobrepolje. Vsi skupaj si želimo, da bi dirka še kdaj gostovala pri nas. saj je za občino to gotovo dobra promocija. Obenem pa upam. da se bodo kolesarji in njihovi spremljevalci pritožili nad zelo slabim asfaltom predvsem med Iv. Gorico in Krko (mogoče je celo počila kaka guma) in zganili občinske, predvsem pa pristojne republiške "instance" (za cesto je menda odgovorna država), da cesto ustrezno rcnovirajo. Zelo dobro pa bi bilo, če bi ob pasu za motorna vozila dodali še pas za kolesarje, ki bo počasi postal kar nujen, še posebej v tako turistično zanimivih krajih, kot je dolina Krke. Simon Bregar Ob že 26. veslaškem spustu po Krki Veslače očitno tudi dež prav dosti ne moti Kako si sicer razlagati tristoglavo množico, ki se je deževnemu vremenu navkljub spustila po dolenjski lepotici od Krke do Žužemberka. Za vreme, kakršno je bilo na zadnjo nedeljo v maju, je ta številka gotovo občudovanja vredna. Pravzaprav lahko mirno zapišem, da je ta tradicionalna športno-rekreativna prireditev prerasla v najboljšo tovrstno v Sloveniji. Čeprav organizatorji - člani Kajak-kanu sekcije Športnega društva Krka samokritično ugotavljajo, da niso preveč dobri organizatorji, ampak odlični improvizatorji, je pravzaprav največ vredno tisto, kar s prireditve odnesejo udeleženci. Ti pa praktično vsi po vrsti ugotavljajo, da je bilo prijetno in sproščeno. In ravno ta sproščenost in domačnost je največja kvaliteta krške prireditve. Ob današnjem stresnem načinu življenja so ravno tovrstne športno-rekreativne prireditve, ki niso tekmovalno usmerjene, ljudem vse bolj všeč. Kljub vsej domačnosti in sproščenosti (morda so se nekateri res malo preveč "zrelaksirali") pa organizatorji prireditve nikakor niso pozabili na varnost. Zanjo jc skrbelo 6 potapljačev, zdravnica dr. Babnikova ter dežurna ekipa iz ZD Ivančna Gorica. Organizatorji se vsem najlepše zahvaljujejo za dobro opravljeno delo. Prav tako pa se zahvaljujejo številnim sponzorjem, ki so omogočili to prireditev. Tako si tudi lažje predstavljamo, zakaj udeleženci za razmeroma majhno štartnino dobijo toliko stvari (aperitiv na startu, majico, nalepko, okrepčilo v Lesah, malico v Šmihelu in pogostitev na veslaškem pikniku na zaključni prireditvi na Krki). V teh in še nekaterih drugih podrobnostih sc skriva tudi naslednja, za današnji čas netipična značilnost veslaške prireditve na Krki - neprofitna usmerjenost, ki še bolj poudarja domačnost te prireditve. Sponzorji so bili: BTC, Krka, Mobitel, Pivovarna Union, Asist, Zavarovalnica Triglav, Pekarna Grosuplje, Interalta, Carpe Diem, Ljubljanske mlekarne, Lek, Mizarstvo Trunkelj, KJimahit, Vele, Telekom, CTM, Foto Marjan Travnik, Izvir. Hipox, Žaganje lesa Bregar, Coppertone, Komunalne Gradnje, Abanka, Adles, Jošt Svetek & Co., Manfor. Albion. Picerija Ovi. Farma Stična, Toplar, Henke), ZIRD, Trgovina Miša. Okrepčevalnica Koščak, Ribogojnica in diskont pijač Bregar, Balting, Kmečki turizem Magovac, Topp trade, Sitotisk Praznik, Kava bar Slemenice. Gramat Gril in Prevozništvo Franci Grabljevec. Simon Bregar Simon Bregar 24 STRAN gospodinjstva stran Pa vse rožice cveto, pa vsi ptički pojo, pa zakaj? Pa zato, pa zato, ker je maj! Pomlad se je odela v cvetje. Sadno drevje je večinoma že odcvetelo, tudi japonske češnje, okrasne jablane, glogi, magnolije in drugo drevje in grmovje, ki nam je lepšalo vrtove v okolici naših domov. V tem času pa se bohotijo azaleje in rododen-droni. ludi cvetovi jagodičevja že nežno kukajo izza zelenih listov, ponekod pa se že rdečijo sadeži jagod. Sveže jagode niso samo dobrega okusa, temveč delujejo tudi osvežujoče, pomirjajo in čistijo kri. So zelo bogate z vitaminom C, krepijo imunski sistem, pospešujejo presnovo in so nasploh zelo priporočljive za zdravo življenje, zato si jih lahko privoščite v velikih količinah. So tudi zelo vsestranske za pripravo različnih kremnih namazov za palačinke, torte, razne sladice.biskvite, jagodove narastke, kroglice, koktajle, goste sokove, nepogrešljive pa so tudi v kuhinji kot dekoracija pri pripravi desertov. Že dolgo so sadeži jagodičevja med najprimernejšimi za vkuhavanje. Uživamo jih tako radi in tako kratek čas, da nam sladkanje z jagodovo marmelado pozimi pričara toploto poletja, njene vonjave pa razkošni duh po zorečem sadju. Vsi sadeži jagodičevja so občutljivi in hitro pokvarljivi, zato moramo biti pri obiranju ali nakupovanju še posebej pazljivi. JAGODOVDZEM 1,75 kg jagod, 1,5 kg sladkorja, sok ene limone V kozico natresemo plast sladkorja, nanjo položimo plast očiščenih jagod. To ponavljamo, dokler vsega ne porabimo; zadnja plast naj bo sladkor. Pustimo stati 24 ur. Nato postavimo kozico na majhen ogenj, da počasi zavre. Ko sc ves sladkor raztopi, naj vre še 12 do 15 minut. Dodamo limonin sok, preverimo, kako sc džem strjuje, pustimo, da se malo ohladi in nalijc-mo v kozarce. Ta džem ima čudovit okus, vendar se ne ohrani dlje kot 4 do 5 mesecev. Mm* Med članicami Društva podeželskih žena v Ivančni Gorici se skrivajo tudi drugačni talenti, kot ste jih spoznali do sedaj. Tokrat vam prestavljamo pesem ene izmed naših članic. Kmečka žena Pokončno hodi, kmečko dekle, žena, mati Ti. čeprav zapostavljena, zaničevana večkrat si. Dala hčere, sinove narodu in domovini, ki zvesto so ji služili. Ne sramuj se zgio^anega lica, hrapavih, žuljavih dlani. Z vso vedrino, v srcu pa toplino ponosno zri v prihodnost domovine. Kdo bolj bi ljubil to našo slovensko grudo kot dekle, žena. mati ti. ki zrasla si na nji, mladost pustila ji. B.M. Pred kratkim sem obiskala eno izmed kmetij, kjer se ukvarjajo s pridelavo jagod, jabolk in paprike. Tokrat je bil pogovor med obiskom pri gospe Pavli Bregar na kmetiji 1 labjan veliko bolj zanimiv, ker je to kmetija, ki se preusmerja v ekološko. In marsikaj zanimivega sem izvedela, med drugim predvsem to, da je ekološko kmetijstvo način trajnostnega kmetijstva, ki v pridelavi hrane temelji na ravnovesju v sistemu tla - rastline -živali - človek in krogotoku hranil v njem. Prepovedana je uporaba sintetičnih in lahko topnih mineralnih gnojil. Da pa bi dosegli vse pozitivne učinke ekološkega kmetovanja niso dovolj samo volja in prizadevanje domačih. Izjemnega pomena je kontrola celotnega procesa ustreznosti pridelave v skladu z načeli ekološkega kmetijstva. Če imate alergične reakcije pri uživanju jagod in se vam pojavijo mehurjasti izpuščaji na ustnicah in v ustih, vam priporočamo, da posežete po jagodah iz biološke pridelave. Tudi vsem ostalim, ki radi zdravo živite in se radi sladkate s temi sočnimi sadeži, priporočam obisk Kmetije Habjan v Znojilah pri Krki, kjer vam bodo prijazno odgovorili na vprašanja in vam postregli z bio jagodami. J A GODO V FRAPE 0,5 I mleka, 250 g svežih jagod, 3 žlice sladkorja, 6 kepic vanilijevega sladoleda, 6 kock ledu. Mleko, jagode in sladkor zmik-samo. Pijačo dobro ohladimo, nali-jemo v kozarec, dodamo sladoled in kocko ledu. JAGODNA POTICA 45 dag gladke moke nekaj žlic sladke smetane 2 dag kvasa, 4 dag sladkorja v prahu 5 dag masla, 2 jajci, rumenjak nastrgana lupina polovice limone ščepec soli malo vaniljinega sladkorja pribl. 1,5 dl mleka Nadev: 35 dag jagod sok ene limone pribl. 15 dag kristalnega sladkorja šilce pomarančnega likerja Rododendroni Med najlepše grme, ki cvetijo pomladi, posebno še v drugi polovici maja in v juniju, spadajo rododendroni. Za to rastlino apnena tla niso primerna, zato so v vrtovih ti grmi bolj slabo zastopani. Vrtno zemljo moramo zamenjati s kislim substratom: z belo šoto ali igličevko in listovko iz gozda, ki ne vsebuje apnenca. Zelo primerni so za sajenje v prostornejše posode, kjer jim jc lažje pripraviti ustrezno rastišče, saj se ni treba bati, da bodo korenine prerasle v apneno podlago. Rododendroni potrebujejo veliko vlage, zato jih sadimo tam, kjer je žc po naravi vlaž.ncjše, ali pa jih pogosteje zalivamo, predvsem ob poletni suši in pred zimo, da se ne izsušijo. Priprava: Na delovno površino presejemo moko in v sredini naredimo jamico. V malo segreti smetani raztopimo kvas, pomešamo z malo moke in zlijemo v jamico. Po površini pomokamo in pustimo vzhajati pol ure. Očiščene jagode razpolovimo, jih sladkamo po okusu in pomešamo z limoninim sokom. Vse dobro prevremo, da dobimo gosto omako. Naredimo pire, ohladimo in pomešamo s pomarančnim sokom. Nato maslo segrejemo, ga s presejanim sladkorjem in ostalimi sestavinami dodamo h kvascu in zgnetemo v mehko teslo. Pokrito pustimo počivali pol ure. Testo prazvaljamo pribl. pol cm na debelo, premažemo z jagodno omako in zvijemo. Položimo v okrogel pekač in pustimo na toplem, da počiva še pol ure. Nato pečemo v pečici pribl. eno uro na I80"C. Potica naj sc v modelu popolnoma ohladi, šelc nalo jo lahko razrežemo na primerne kose. Nasveti: 0 Da bi obogatili okus sladkim jedem, sladicam, tortam in piškotom, uporabite aromatiziran sladkor. Sladkor lahko sami odišavite, tako da pomarančo ali limono na tanko olupite. Olupke nato pomešajte s sladkorjem. Pred uporabo naj ostane v posodi vsaj tri dni. n Priprava kisle smetane: v 150 ml posnete tekoče smetane vlijte čajno žličko limoninega soka. Premešajte in pustite stati, dokler se ne zgosti. 0 Priprava domačega jogurta: segrejete 600 ml steriliziranega mleka na 43°C, vmešajte 15 ml navadnega jogurta in 50 g posnetega mleka v prahu. Nalijte ga v termovko in pustite 7 ur. Nato ga shladite v skledi in pustite, da se strdi. 0 Če se vam na dnu pekača sprime in strdi omaka, ji dodajte vino ali smetano ter nato zavrite in premešajte. 0 Če želite imeti zamrznjene posamezne sadeže jagod, da jih lahko tudi v zimskem času uporabite za dekoracijo raznih sladic, jih morate najprej posamezno razvrstiti in zamrzniti na plitvem pekaču in šele nato shraniti v posode ali vrečke. Tako se tudi drugi občutljivi sadeži ali zelenjava med zmrzovanjem ne bodo sprijeli. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 25 RAČUNAL. »BUKOV. MATEVŽ BOKALiC PRIKRITO, POSREDNO GOVOR JE NJE Športni KLUB IZ LJUBLJANE! NOVEMBER NASLOVNA JUNAKINJA IZ ROMANA RTV REŽISER KRAGELJ VELIKO JEZERO NA SEV. FINSKE DRŽAVLJANI. LJUDSTVO JASNOVIDEC PRITOK DONAVE NIKOLA NA BA- TESLA VARSKEM MERA ZA TEKOČINE SLOV. NOVINAR (BORIS) POLJE OB IGRIŠČU PREKMUR. VABILEC NA OHCET, P0ZVAČ1N CVEK, SUS MUSLIM. M. IME ČILSKI TENISAČ MARCELO) ČISTOČA SPLIT CEMENTNO AZBESTNA ZMES MOČEN PRIJEM prebival ci Staj, mesta igralka moreno PISATELJ, ALAIN KI JE DO- DELON KONČAL R0-| KOVNJAČEI ROŽA (JANKO) VETRNICA KILO G1GA GORNIŠKO LEDNO KLADIVO O.TOK REČICA V BLEJSKEM VINTGARJU OTO PESTNER DOMENA METEOROLOGOV DAN ZA TORKOM posm u NIK IRENA BAAR NAJVIŠJI VRH KILI-MANDŽARA ŽGANJE Z IZVLEČKI JANEŽA izročitev TUBERKULOZA MESTO NASZ VOJVODINE OTOK MED ANGLIJO IN IRSKO KRAJ V ISTRI PRI DDCEPU ZA LANTERNO LUDVIK TOPLAK APIHOVA PARTIZANSKA PESEM NOGOM. KLUB IZ MILANA MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA (6. učna ura) Da boste laže preizkusili svoje znanje o naših vršacih, naj vam povem, da smo zadnjic vpisovali dva nova vrhova: Zavolavšček In Bovljck. oba višja od pol tisočaka. Pred nami je nova hribovska zagonetka. Rešite jo! frtliVi irk 7ggm ŽMcIoisćck. 656 m Jgbovno .776 m,: Mike K: >5€ }*£ '*/(?■'' "M. , f..........■■ C > I U *jl r^ A n w. (* IrsK" }»S«f" j^f* jMčr* jK^C ji9!8? ji>R: 'jtift. JjSS" ]rS«f* j^K* jS*:* jW*f* * jj»J«r* jjsjef" 5>K; 3*B*^ <• o -1 ■i/.90