Naš intervju: pevka Elisa o svoji turneji, materinstvu, Sloveniji, Italiji ... / 12 Dr. Peter Suhadolc: Tako močan potres kot sedanji na Japonskem se pojavi povprečno enkrat v tisočletju V Doberdobu pomlajeno vodstvo za ekipo civilne zaščite Primorski Obletnica (tudi) naše države Dušan Udovič Če že hočemo biti precizni, bomo na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini (tudi na Tridentinskem) doživeli šele stoletnico Italije. In to čez sedem let, ko bo minilo sto let od konca prve svetovne vojne, po kateri je Italija prišla v naše kraje. Beneški Slovenci imajo kot italijanski državljani starejši staž, vse od leta 1866, kar je pet let po nastanku države, katere 150-letnico beležimo danes. Ti časovni zamiki in posebne, pogosto dramatične zgodovinske okoliščine so pri nas, kar zadeva tako Italijane kot Slovence, ustvarile nenavaden odnos do države. Če poenostavimo: naj zveni še tako anahronistično, za nekatere Tržačane, posebno starejše, so naši kraji še vedno »italianis-simi«, za druge, pogosto ene in iste, se Italija začne šele nekje po Tržiču. Pri nekaterih Slovencih starejše generacije je globoko zakoreninjeno nezaupanje do italijanske države, kar bi spričo življenjskih izkušenj težko bilo drugače. So naši ljudje, ki bi to državo težko opredelili kot svojo. V kolikšni meri je Italija zdelala Beneške Slovence, ki imajo v njej najdaljši staž, se zaveš, ko slišiš človeka, ki se v italijanščini izjavlja za Slovenca in drugega, ki se v beneškem narečju izreka za Italijana. Smo pa v teh svojih paradoksih tudi zanimivi. Ko se s takšnimi pogledi sreča nekdo, ki ni iz teh krajev, se mu to vse skupaj zdi bizarno in v bistvu je res tako. Vsakdo nosi s seboj prtljago doživetega, v kateri se vedno nabere tudi mnogo nepotrebnega balasta. K sreči se stvari spreminjajo, vtis je, da z zamenjavo generacij vendarle postajamo bolj normalni. In normalno je, da je Italija vse bolj tudi naša država, tista, v kateri smo rojeni in v kateri nam je dano živeti, z vsem,kar sodi zraven. Poldrugo stoletje je velik jubilej za deželo, kakršna je Italija, dežela enkratnih naravnih lepot, velikih umov, neskončne ustvarjalnosti in edinstvene zgodovinsko umetniške dediščine. Šla je skozi svetla in viharna obdobja, tudi takšna, na katera ne more biti ponosna. Od popolne zablode vrednot pod fašizmom, do ponovnega dostojanstva in ponosa z odporniškim gibanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) dnevnik ČETRTEK, 17. MARCA 2011_ št. 64 (20.079) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € japonska - Jedrska kriza po potresu in cunamiju se zaostruje Uresničuje se najbolj črni scenarij Mrtvih in pogrešanih je po uradnih podatkih 12 tisoč praznik - Prireditve po vsej državi Italija praznuje 150 let Osrednja prireditev bo v Rimu, razne pobude tudi v Furlaniji-Julijski krajini RIM - Italija praznuje danes 150-letnico obstoja. Prireditve se napovedujejo po vsej državi, osrednja bo v poslanski zbornici ob navzočnosti predsednika republike Giorgia Napolitana. Trst je državni praznik pričakal s tri- kolorno razsvetljenim županstvom (foto KROMA), dopoldne bo izredna seja mestne skupščine. Osrednji govornik bo italijanski zgodovinar Giuseppe Parlato. In kako današnjo obletnico doživlja slovenska narodna skupnost v Italiji? Pri- morski dnevnik je za mnenje vprašal psihoanalitika Pavla Fondo, novinarja iz Benečije Ezia Gosgnacha in ravnateljico goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič Kristino Knez. Na 3., 7. in 13. strani TOKIO - Pet dni po katastrofalnem potresu in cunamiju so bile včeraj razmere na Japonskem še vedno negotove. Vse več skrbi zbuja jedrska elektrarna Fukušima, kjer je znova prišlo do požara in so morali zaradi nenadnega povečanja sevanja začasno evakuirati vse zaposlene. Ljudje se selijo na jug države, tujci odhajajo, iskanje pogrešanih pa otežuje slabo vreme. Število mrtvih in pogrešanih se je po uradnih podatkih povzpelo na 12.000. Uradno je umrlo 4277 ljudi, pogrešajo jih 8194, ranjenih pa je bilo 2282 ljudi. Neudar-ni viri pa navajajo še višje številke. Na 6. strani Odbor Sveta Evrope pri koroških Slovencih Na 2. strani Benetton odpira novo trgovino v Ljubljani Na 4. strani V SK o slovenskih izzivih globalizacije Na 9. strani V Narodnem domu razstava Oltrezid Na 12. strani Italijanske plače so bolj vabljive Na 16. strani libija - Medtem ko VS ZN razpravlja Gadafijeve sile napadajo zadnje utrdbe upornikov TRIPOLI - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so včeraj sprožile ofenzivo na mesto Misrata, še zadnjo utrdbo upornikov na zahodu države. Na napad vladnih sil se pripravljajo tudi v drugem največjem libijskem mestu Bengazi, ki velja za "srce" upora. Gadafijev režim namreč napoveduje, da bo po mesecu dni dokončno zlomil vsak upor v državi. V Varnostnem svetu ZN pa se medtem za zaprtimi vrati nadaljuje razprava o osnutku resolucije o Libiji, ki predvideva prepoved "vseh letov" v libijskem zračnem prostoru. Na 13. strani občina trst - Odločitev iz Rima Antonione uradno kandidat za župana TRST - Poslanec Roberto Antonione je uradni kandidat Ljudstva svobode za tržaškega župana. Tako je določilo vsedržavno vodstvo Berlusconi-jeve stranke na sinočnjem sestanku v Rimu. Odločilna za uspeh Antonioneje-ve kandidature sta boli podpori tržaškega župana Roberta Dipiazze in predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda. Z izbiro Antonioneja je pogorel kandidat tržaškega vodstva Ljudstva svobode Piero Tononi. Anto-nioneja naj bi na volitvah podprli Di-piazzova lista, Meniova Bodočnost in svoboda, UDC in stranka upokojencev. Na 7. strani 2 Četrtek, 17. marca 2011 ALPE-JADRAN / koroška - Obisk odbora za zaščito narodnih manjšin in regionalnih jezikov Sveta Evrope Začudenje zaradi neizpolnjevanja jasnih obvez oblasti do manjšine Predstavniki slovenskih političnih organizacij opozorili na številne pomanjkljivosti - Tudi razgovor z Dorflerjem CELOVEC - Na Koroškem se je v torek in včeraj mudila delegacija odbora za zaščito narodnih manjšin in regionalnih jezikov v Svetu Evrope (SE). Sestala se je s predstavniki političnih političnih organizacij koroških Slovencev, z zastopniki Slovenske glasbene šole, ter Pedagoškega združenja dvojezičnih učiteljev, že prvi dan pa je na vprašanja članov odbora odgovarjal tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Delegacija je obiskala tudi nekaj dvojezičnih občin na južnem Koroškem, mdr. Škocjan, da bi si na licu mesta ustvarili čim bolj popolno sliko o dejanskem stanju manjšinske zaščite na Koroškem. Medtem ko je Dörfler orisal položaj koroških Slovencev kot vzorno rešenega, so predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem - zaradi bolezni je manjkal predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, navzoči pa so bili podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip, tajnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Joza Habernik ter predsednik Vladimir Smrtnik za Enotno listo - bili dosti bolj kritični in pri tem govorili tudi o preziranju ustavnih določil s strani deželnih in zveznih oblasti. Podpredsednik NSKS Nanti Olip je pri tem dejal, da so bili člani delegacije resno začudeni, da se na Koroškem ne izvajajo jasne ustavne obveznosti do slovenske manjšine oz. kot glede dvojezičnih krajevnih tabel jasne razsodbe ustavnega sodišča. »Tekel je razgovor o političnih higieni včeraj in danes na Koroškem,« je dobesedno dejal Olip. Predsednik Strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa je člane odbora SE opozoril predvsem na odprta vprašanja v zvezi z dvojezično šolsko in predšolsko vzgojo. S tem v zvezi Katz v izjavi za javnost piše, da privatni dvojezični otroški vrtci sicer odlično in vzorno delujejo, so pa večji primanjkljaji pri nekaterih občinskih otroških vrtcih, kjer tudi ni rešeno vprašanje nadziranja. Obenem dvojezičnost tudi pri izobrazbi vzgojiteljic in vzgojiteljev nima mesta, ki ji pripada. Katz je nadalje poudaril, da si za dvojezično šolstvo, kjer število prijav stalno narašča, želi, da bi v bodoče imeli tudi možnost izvajanja strokovno evalviranih šolskih poizkusov in jezi-kovno-pedagoških modelov. »Velika izziva za bodočnost bosta namreč popoldanska oskrba otrok in dejstvo, da je zdaj oči-vidno postalo moderno zapiranje malih šol. Iz tega pa sledi,« tako Katz, »da mora biti naš cilj, da zagotovimo možnost neprekinjenega dvojezičnega pouka od vrtca do mature.« Nadaljevanje s 1. strani Obletnica naše države ... V teh dneh so knjigarne polne vsakovrstne literature o zgodovini Italije od Ri-sorgimenta dalje. Najboljši način praznovanja obletnice vidim v osvežitvi zgodovinskega znanja o tem, kako je prišlo do združitve in poznejših dogodkov. Skrbna izbira zgodovinske literature je tudi priložnost za ločevanje zrnja od plev, s tem pa tudi demistifi-kacijo številnih mitov, ki so mnogokrat zasenčili protislovja in realna dogajanja pri obravnavi zgodovine. Prav je, da se naša država na radosten in dostojanstven način spomni svojega rojstva. Ni retorike v reku, ki ga je v zadnjem času večkrat pogrel zlasti predsednik republike Giorgio Napolitano, da nima prihodnosti država, ki se ne zaveda svoje preteklosti. Lahko ob tej priložnosti izrazimo tudi željo, da bi bilo v Italiji soočanje s preteklostjo objektivno in brez prikrivanja neprijetnih resnic, kot se, žal, še vedno pogosto dogaja. Pa še to naj bo na današnji dan naša želja: da bi bila država v sistemu vrednot, na katerih sloni, vse bolj sposobna utrjevati demokratične odnose, spoštovanje, enakopravnost in pravice vseh njenih državljanov, tudi nas, ki smo drugačnega jezika in kulture. Ni nas bilo zraven v Risorgimentu, a za te vrednote se je v preteklosti borilo in si še danes prizadeva veliko naših ljudi. Vsenajboljše, Italija! Dušan Udovič Vprašanje dvojezičnih napisov (Dobrla vas je še vedno samo Eberndorf) je bilo tudi tema pogovorov arhiv Kot je bilo pričakovati, je deželni glavar v pogovoru s člani odbora za zaščito narodnih skupnosti SE izrazil prepričanje, da skrb in podpora dežele Koroške za slovensko narodno skupnost zdaleč presegata zakonske obveze dežele. Ob tem je izpostavil pospeševanje jezikov, začenši pri najmlajših v otroških vrtcih ter navedel stalno rast prijav k dvojezičnemu pouku na osnovnih, glavnih in višjih šolah. Nadalje je izrazil optimizem, da bo mogoče še letos urediti tudi vprašanje dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Poudaril je tudi dobre sosedske odnose s Slovenijo in pri tem vnovič opozoril na projekt skupne kandidature za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 2017 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija. Nosilec kandidature pa naj bi bila Kranjska Gora. Pogovora predstavnikov dežele s predstavniki Sveta Evrope so se med drugimi poleg deželnega glavarja Dorflerja udeležili še direktor urada deželne vlade Dieter Platzer, pravnik Gerold Glantschnig iz ustavnega oddelka pri koroški deželni vladi ter Peter Karpf in Thomas Kassl iz Biroja za slovensko narodno skupnost pri urade vlade dežele Koroške. Člani Sveta Evrope bodo po obisku na Koroškem ter tudi na Gradiščanskem in na Dunaju sestavili poročilo, ki bo nato predmet razprav v Svetu Evrope, kjer bo nato obiskana država zagovarjala svojo manjšinsko zaščito in zavzela stališče. Ivan Lukan rim - Ratifikacija v senatu Dogovor policij Italije in Slovenije RIM - Senat je včeraj dokončno ratificiral italijansko-slovenski sporazum o sodelovanju policij pri mejnih kontrolah, ki sta ga Rim in Ljubljana (njuna notranja ministrstva) podpisala avgusta leta 2007. Senat je dogovor (ratificirala ga je že poslanska zbornica) odobril soglasno. Listina, ki sestoji iz 27 členov, določa podrobnosti tega sodelovanja, čeprav ni več državne meje, skupne pobude za poklicno usposabljanje mejne policije in uvajanje novih tehnoloških pripomočkov za ta nadzor. Morda najpomembnejši člen zadeva ustanovitev mešanih italijansko-sloven-skih policijskih nadzornih skupin, ki so se najprej pojavile na Goriškem. Policiji Italije in Slovenije si na osnovi tega dogovora tudi bolj pogostoma izmenjujeta informacije, posebno ko gre za večje prireditve in pobude, ki na različnih področjih zadevata obe državi. Ratifikacijski zakon je med razpravo pozdravila slovenska senator- Senatorka Tamara Blažina kroma ka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je prepričana, da se dogovor uokvirja v vse boljše in plodnejše odnose med sosednjima državama. Po njenem mnenju gre za dogovor, ki ne zadeva samo ozke pristojnosti obeh policij, temveč prinaša stvarne koristi vsem, ki živijo ob nekdanji slo-vensko-italijanski državni meji oziroma mejnem območju. Parlamentarna ratifikacija prihaja s precejšnjo zamudo, sporazum pa je začel veljati že nekaj tednov po njegovem podpisu leta 2007. špeter - Jutri Razstava Štirje letni časi na Matajurju ŠPETER - V Slovenskem kulturnem centru v Špetru bodo jutri ob 19.30 odprli razstavo fotografij Marca Gorenszacha Štirje letni časi na Matajurju in predstavili istoimensko knjigo, ki jo je izdala zadruga Most, ki je skupaj s Planinsko družino Benečije tudi organizatorka jutrišnjega večera. V knjigi so zbrane najlepše fotografije Matajurja. Gora, ki je pravi simbol Benečije, se v njih kaže v vsej svoji lepoti in različnih barvah. Spremno besedo k publikaciji je napisal glavni urednik Doma Ezio Gos-gnach. Spregovoril bo Željko Cimprič, amaterski fotograf in direktor Koba-riškega muzeja, prisotne pa bodo pozdravili špetrski župan Tiziano Man-zini, predsednik Planinske družine Benečije Giampaolo Della Dora in predsednik zadruge Most Giuseppe Qualizza. Večer bo popestril nastop pevskega zbora Matajur. Razstava bo v Slovenskem kulturnem centru na ogled do velike noči. Videm gostil glavne »stanove« kulture v FJK VIDEM - Glavno mesto Furla-nije je včeraj gostilo glavne »stanove« deželne kulture, za katere je dal pobudo deželni odbornik Elio De Anna. Zastopnik Dežele je predvsem poslušal zastopnike kulturnih ustanov, društev in krožkov ter jim obljubil več proračunskih sredstev. Včerajšnji pobudi bodo v prihodnjih tednih in mesecih sledila področna srečanja. Eno od teh bo najbrž junija posvečeno tudi slovenski kulturni stvarnosti. Na Vranskem oropali dve banki CELJE - Na Vranskem so včeraj nekaj po 15. uri oboroženi in zamaskirani neznanci v kratkem času oropali dve banki. Gre za Banko Celje in Deželno banko Slovenije, so sporočili iz Policijske uprave (PU) Celje. Oboroženi roparji so od uslužbenk zahtevali denar. Ko so ga dobili, so banko zapustili in se odpeljali z osebnim avtomobilom, audi 100 S4 qattro, letnik 1993, vijolične barve, registrskih oznak LJ 38-73Y. politika - Po padcu županje Loszachove Daniele Damele komisar občine Sovodnja SOVODNJA - Občina Sovodnja je že teden dni po odstopu večine občinskih svetnikov (pet opozicijskih in treh večinskih), ki je dejansko zapečatil izkušnjo Marise Loszach na čelu sovodenjske občinske uprave manj kot dve leti po volitvah, dobila komisarja. To je Daniele Damele (na posnetku), ki ga je imenoval deželni odbornik Andrea Garlatti. Damele je bil pred tem že izredni komisar v Tablji, sicer pa je diplomiral iz političnih ved in se ukvarja predvsem s komunikacijo in zaščito mladih. Zaposlen je kot funkcionar na Pokrajini Videm in vodi mesečnik videmske trgovinske zbornice Udine economica. Novi komisar Občine Sovodnja se je takoj po imenovanju sestal z bivšo županjo Loszachovo, da bi se takoj seznanil s stanjem v občini, naslednji teden pa naj bi sprejel bivša načelnika večine in opozicije Davi- deja Medvesa in Paola Cernotto. Komisarska uprava bo v So-vodnji trajala približno eno leto, saj bodo volitve spomladi 2012. (NM) slovenija - Težave tudi v Posočju Nova etapa boja glede frekvenc na meji z Italijo LJUBLJANA - Že več desetletij nerešeno vprašanje glede frekvenc ob meji z Italijo je prešlo v novo etapo, v kateri se lahko zgodi, da bo RTV Slovenija na zahtevo italijanske radijske postaje morala izklopiti nekatere svoje antene na oddajniku Kuk v Posočju. Kot so pojasnili v RTV Slovenija (RTVS), je italijanska radijska postaja Virgin Radio Italy na podlagi razsodbe sodišča v Gorici na ljubljanskem okrožnem sodišču zahtevala, da RTVS izklopi nekatere antene na oddajniku Kuk, ker da motijo njen signal na italijanski strani meje. Okrožno sodišče v Ljubljani je zahtevku ugodilo, pri čemer RTVS napoveduje, da bo do roka vložilo ugovor. Izpolnitev italijanske zahteve bi zmanjšala slišnost 3. programa Radia Slovenija (programa ARS) v Posočju, in sicer na območju Tolmina in Kobarida, pa tudi v zamejstvu. Ob tem v RTVS dodajajo, da so v letih 2007 in 2008 imeli še šest podobnih tožb italijanskih radijskih postaj, vendar so bile vse tožbe na italijanskih sodiščih odločene v korist slovenske nacionalne radiotelevizije. Nacionalka tudi v zvezi s tem primerom sodeluje z agencijo za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki v Sloveniji kot neodvisni regulator skrbi tudi za razdeljevanje radijskih frekvenc. Po mnenju Apeka je prenos izvršbe, ki temelji na izključno notranjem pravu tuje države, ki privede do podrejenosti slovenskega pravnega reda tujemu, v nasprotju s slovenskim pravnim redom. "Večkrat je bilo ugotovljeno, da Italija krši mednarodne sporazume. Ta je Italijo tudi večkrat pozval k spoštovanju sporazumov in bilateralnih dogovorov, vendar se Italija na to ni odzvala," pravijo v Apeku in dodajajo, da vodijo tudi dvostransko delovno skupino, ki skuša najti trajno rešitev problema. Vendar opažajo, da se stanje ne izboljšuje. Celo nasprotno, agencija na podlagi meritev ugotavlja, da se je s slovenskim prehodom na digitalno televizijsko oddajanje stanje poslabšalo. Italija namreč oddaja digitalne televizijske multiplekse tudi na kanalih oziroma frekvencah, ki so v obmejnem območju dodeljeni Sloveniji ali Hrvaški. (STA) / 1 5Q-LETNICA ITALIJE Četrtek, 17. marca 2011 3 današnji praznik - Mnenja psihoanalitika, novinarja in ravnateljice Dijaškega doma Državljani republike Italije in istočasno pripadniki slovenske narodne skupnosti Fonda o izkušnji na Južnem Tirolskem, Gosgnach o patriotizmu »low cost«in Kristina Knez o vtisih iz Maroka trst - Pavel Fonda, psihoanalitik »Zadovoljem sem, da živim v tej državi, ki je ne bi zamenjal« TRST - Roberto Morelli je pred nekaj dnevi v Piccolu dejansko pozval tržaško vodilno garnituro, da bi se morala pri praznovanju današnje 150-letnice rojstva Italije zgledovati po Slovencih. Pretirano in napihnjeno stališče. Pri tem se je skliceval na izjave, mnenja in stališča nekaterih slovenskih javnih upraviteljev in politikov o današnji obletnici ter o odnosu med pripadnostjo italijanski državi in slovenski narodni skupnosti. Morellijev poziv je bil namenjen predvsem Severni ligi in strankam desne sredine, češ da nočejo pretiranih praznovanj, ker jih je strah reakcij Bossijeve stranke. V podobnem stilu je bil tudi komentar Pao-la Rumiza, ki je skoraj z občudovanjem napovedal, da bo danes na Krasu plapolalo več italijanskih zastav kot v središču Trsta. Ni mislil na zastave na domovih, temveč na županstvih dvojezičnih občin. Pri Rumizu ni bila toliko v ozadju Severna liga, kot pa Trieste italianissima, ki ni več tista, ki je bila nekoč. Na srečo pravi Rumiz in mi se pridružujemo. Odnos med pripadnostjo državi Italiji in slovenski narodni skupnosti je bil nekoč problematičen, danes to ni več. Razlogov je precej in to je tudi posledica velikih sprememb, ki smo jih doživeli tudi v našem narodno mešanem okolju po padcu Berlinskega zidu, rojstvu samostojne Slovenije (mnogi Slovenci, ki živijo tukaj, imajo tudi slovensko državljanstvo), padcu državne meje in še bi lahko naštevali. Ostajajo seveda še predsodki, a to je precej širša in precej bolj zapletena zgodba. V uredništvu smo precej razpravljali, kako in s kakšnim pristopom obeležiti današnji dan. Piccolo je pred nekaj tedni objavil mnenja naših upraviteljev in politikov, o katerih mi za razliko od tržaških kolegov redno pišemo in poročamo. Za mnenje ob 150-letnici Italije in predvsem za njihove občutke smo zaprosili tržaškega psihoanalitika, novinarja iz Benečije in ravnateljico goriškega Dijaškega doma. Sandor Tence čedad - Ezio Gosgnach, urednik časnika Dom »Benečani so pozdravili novo Italijo s tradicionalnimi slovenskimi kresovi« ČEDAD - Slovenci v sedanji vi-demski pokrajini so se leta 1866 ple-biscitarno opredelili za priključitev tedanji kraljevini Italiji. Pet let prej pa so kresovi (tipična slovenska in slovanska navada) pozdravili rojstvo nove države, pravi Ezio Gosgnach, urednik beneškega lista Dom. Prihoda nove države (Benečija je bila tedaj pod Avstro-ogrsko monarhijo) niso pozdravili zaradi ljubezni do Italije, temveč zato ker jih je mlada država spominjala na Beneško republiko in na Oglejski patriarhat. To so bili časi široke (tudi jezikovne) avtonomije območja vzhodno od Čedada, ki sta jo Napoleon in potem habsburška monarhija zatrla. Benečane je Italija na nek način spominjala na Benetke, pravi Gosgnach. Pri tem priporoča raziskave in dokumente, ki jih je v zvezi s temi zgodovinskimi dogajanji odkril Giorgio Banchig. Nekaj tednov po priključitvi Beneške Slovenije Italiji je videmski časnik Il Giornale di Udine na prvi strani objavil članek z naslovom »Questi slavi bisogna eliminarli » (Te Slovane je treba uničiti). To sosledje dogodkov je zelo poučno za razumevanje zgodovine Slovencev, ki so prvi postali državljani kraljevine Italije. To je v svojih pesmih med prvimi grenko razumel slovenski duhovnik Peter Podrecca. V bistvu se je leta 1866 začela velika raznarodovalna politika na koži Benečanov, čeprav so bili ti vseskozi lojalni italijanski državljani. Gos-gnach (do pred kratkim je bil odgovorni urednik glasila videmske nad-škofije Vita Cattolica) navaja velik krvni davek, ki so ga Slovenci na Vi-demskem plačali v prvi svetovni vojni (seveda na strani Italije), kateremu je sledil fašizem s prepovedjo slovenske besede. Potem je prišla druga vojna (veliko Benečanov se je borilo na strani slovenskih partizanov), nato tajna vojaška organizacija Gladio, množično odhajanje v tujino in še bi lahko naštevali. Res lepo »plačilo«, da so se kot prvi Slovenci na zahodu priključili Italiji, ki jih je potem hotela nasilno asimilirati. Gosgnach kot zgodovinsko prelomnico omenja zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki je pred desetimi leti tudi formalno priznal obstoj Slovencev v videmski pokrajini. Zadovoljen je, da je ta po njegovem bistveni člen državnega zakona številka 38 iz- Pavel Fonda Ezio Gosgnach kroma stopal na prireditvah in pobudah ob 10-letnici parlamentarne odobritve. Novinarju iz Benečije ni všeč retorika, ki zaznamuje današnjo obletnico rojstva Italije. Po njegovem gre za poceni patriotizem (low cost ga imenuje), ki nima nič skupnega z občutkom pripadnosti isti državi. Gos-gnach ne vidi potrebe, da bi s pretiranim pompom praznovali današnji dan. Zadovoljen oziroma zelo zadovoljen bi bil, ko bi danes vsi Italijani razmislili, kje se danes nahaja država. Da bi vsi skupaj postali bolj pošteni državljani, da bi dosledno spoštovali ustavo in zakone. S.T. kroma TRST - Pavel Fonda je nekoč smučal v gorah Južne Tirolske, med odmorom si je hotel privoščiti prigrizek in čakajoč pred kioskom preveril, da domačini (očitno pripadniki tamkajšnje nemške narodne skupnosti) nalašč servirajo hrano le tistim, ki jo prosijo v nemščini. Zajela ga je sveta jeza, naenkrat je hotel udariti po mizi in zakričati: Tukaj smo v Italiji in se zato govori le italijansko. V zadnjem momentu se je zadržal, ker mu je ta stavek zvenel nekoliko domače. To je stavek, s katerim je petdeset let prej sredi Trsta neznani moški »nagovoril« njegovo mamo (takrat je bila mladenka) in ji prisolil klofuto zato, ker je s prijateljico govorila po slovensko. To osebno doživetje je tržaški psihoanalitik opisal v knjigi »Nezavedno v zgodovini. Fojbe.« (urednici Luisa Accati in Renate Cogoy), ki je po nemškem izvirniku izšla v italijanskem in slovenskem jeziku. Fondov esej in knjigo priporočamo vsem, ki si želijo z zornega kota psihoanalize (a ne samo) spoznati pojav fojb in drugih zgodovinskih tragedij, ki so zaznamovale naše kraje. Ta primer nam pomaga tudi razumeti v marsičem shizofreno situacijo, ki jo doživljamo v našem okolju (tudi ob današnji obletnici rojstva Italije), ki jo Fonda tako dobro pozna. In kako psihoanalitik doživlja to 150-letnico? Z velikim olajšanjem pravi, ker se je hvala bogu otresel velikih nacionalističnih (italijanskih in slovenskih) pogojevanj, ki so ga zaznamovali kot človeka in obenem kot pripadnika slovenske narodne skupnosti. Dvajseto stoletje je bilo za človeštvo v Evropi katastrofalno in grozno, povzročilo je kolektivne tragedije, bolečine in rane, ki se težko celijo, se pa vendarle celijo, kar je bistveno. Danes na srečo živimo v času dobrega sosedstva in razvojnih možnosti, ki nam vlivajo upanje v boljše čase. Fonda se je pred dvajsetimi leti zelo veselil rojstva samostojne Slovenije in danes razume tiste Italijane, ki se resnično veselijo rojstva in samostojnosti italijanske države leta 1861. Pravi, da je zadovoljen, da živi v Italiji, ki je ne bi zamenjal z nobeno drugo državo. Zelo pomembno, če že ne bistveno, se mu zdi to, kar je povedal v prejšnjem odstavku: Da smo na srečo premostili »dolgo in prekleto« prejšnje stoletje, ki nas je tako boleče zaznamovalo. Italijane, Slovence in skoraj vse evropske narode. V tem duhu premoščanja 20. stoletja Fonda doživlja današnji italijanski državni praznik. S.T. ■ W Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski d nevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! gorica - Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma »Italijani dejansko nimajo občutka pripadnosti isti državi in narodu« GORICA - Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, se je pred kratkim vrnila s potovanja po Maroku. Ta njena pot nima seveda nič skupnega z obletnico rojstva Italije, ponudila pa ji je priložnost, da »v živo« preveri, kako šibek je občutek pripadnosti Italijanov do lastne države in naroda. Večina njenih sopotnikov v Maroku je bila namreč iz Italije. Maročani imajo zelo velik nacionalni ponos in občutek pripadnosti isti državi (pooseblja ga kralj) in isti kulturi, ki je močno presene- til goste iz Italije. Skoraj vsi so se tako ali drugače namreč čudili takšnemu obnašanju Maročanov, Kristina Knez kot Slovenka pa ne, čeprav nikakor ne mara nacionalistov in nacionalizmov. Zato je nikakor ne preseneča, da večina Italijank in Italijanov ne čuti pomena današnjega praznika in ga bo zato v glavnem izkoristila za nakupe ali izlete. Večina se veseli, da bo današnji dan za mnoge dela prost dan in nič drugega. Ravnateljica dijaškega doma vse to opaža pri svojem vsakodnevnem stiku z otroki in mladostniki, ko Kristina Knez bumbaca lahko tudi primerja občutek nacionalne pripadnosti pri slovenski in italijanski mladini. Med mladimi Slovenci je skoraj samoumevno, da poznajo besedilo in glasbo Prešernove Zdravljice, italijanska mladina pa praktično skoraj ne pozna Ma-melijeve himne. Nad tem bi se morali zamisliti vsi, ki si polnijo usta z italijansko nacionalno oziroma nacionalistično retoriko. Človek lahko ceni drugo kulturo, le če ceni (in pozna) svojo. Naša sogovornica, ki se ne čuti kot del italijanske kulture, temveč del italijanske države, meni, da bi morala Italija ob takšni in podobnih priložnostih ovrednotiti svoje različnosti, ki prihajajo malo ali nič do izraza. Tudi okrog te 150-letnice so se ustvarili stereotipi države, ki nimajo nič skupnega z resničnostjo. Ravnateljica navaja potujočo šolsko razstavo (nanjo je bil Dijaški dom sicer povabljen, a potem ni sodeloval), ki se je začela v Turinu in ki je izpostavljala različne pristope do pojma državne in nacionalne skupnosti, kot je italijanska. To je po njenem mnenju primer praznovanja neke skupne identitete s poudarkom na njeni različnosti. Tudi jezikovne in narodnostne. S.T. 4 Četrtek, 17. marca 2011 GOSPODARSTVO podjetništvo - Federica Seganti sklicala omizje za internacionalizacijo Za pomoč podjetjem na tujih trgih so potrebne nove sinergije Med udeleženci Friulia, Finest in Informest - Deželne obrtnike je zastopal Andrej Šik trgovina - Prihodnji četrtek v nakupovalnem centru BTC Benetton odpira v Ljubljani največjo blagovnico v širši regiji TRST - Deželno omizje za internacionalizacijo podjetij je včeraj v Trstu začelo z analizo problemov in najboljših rešitev za oživljanje gospodarskega razvoja, pri čemer je takoj izpostavilo dve šibki točki: nekatera prekrivanja pristojnosti in »luknjo« v ukrepanju za podpiranje podjetij,je opozorila deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Pri tem se je nanašala na pomanjkanje olajšav in finančnih pomoči za podpiranje procesov, ki sledijo podpisu izvoznih pogodb. Kot je dejala odbornica, se bo delo omizja nadaljevalo s pripravo bolj izrazito finančnega dela, za katerega bodo skrbeli deželna finančna družba Friulia, družba Finest in agencija Informest. »O potrebah podjetij se bomo posvetovali s trgovinskimi zbornicami, z industrijskimi okoliši, sejmi in Finestom, tudi zato, da se skupaj odločimo, na katere trge je treba staviti,« je povedala odbornica. Sestanka, ki je sledil predstavitvi In-formestove študije o internacionalizaciji podjetij v FJK, se je udeležilo močno predstavništvo protagonistov in predstavnikov sistema, med njimi predsednik deželne zveze zbornic Unioncamere FJK Antonio Paoletti, predsednik združenja bank ABI v naši deželi Maurizio Marson, podpredsednik Friulie Giorgio Michelutti, podpredsednica Informesta Silvia Acerbi, Paolo Perin s Finesta, Furio Suggi Livera-ni v zastopstvu tržaškega okoliša za kavo v imenu industrijskih okolišev, direktor SDGZ Andrej Šik v zastopstvu deželnih obrtnih združenj in drugi. Kot nam je povedal Šik, je bilo srečanje koristno in je odprlo nekaj pomembnih vprašanj. Tisto, kar je najpomembnejše, pa je sodelovanje podjetij oz. njihovih zastopnikov pri vzpostavljanju instrumentov za lažje nastopanje na tujih trgih. To je po besedah Segantijeve še toliko bolj pomembno v času, ko se tako podjetja kot javne institucije srečujejo s pomanjkanjem sredstev. Na tem področju so sicer trgovinske zbornice že dejavne z lastno strategijo, medtem ko je Friulia v svoj februarja sprejet strateški načrt vključila usmeritve, ki izhajajo iz študije agencije Informest. Sicer pa so udeleženci omizja pohvalili pravočasnost sklicanja razprave in opozorili na temeljno vlogo Dežele pri razvoju sinergij in iskanju rešitev, s katerimi bi konkretno odgovorili na potrebe gospodarskega sistema. Tega v pretežni meri sestavljajo majhna in srednja podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, med temi pa tvorijo večino podjetja, ki imajo celo manj kot 10 delovnih moči. Nov megastore bo v dveh nadstropjih ponujal blagovni znamki Benetton in Sisley arhiv LJUBLJANA - Prihodnji četrtek, 24. marca, bosta Luciano Benetton in župan Ljubljane Zoran Jankovic slovesno odprla novo Benettonovo trgovino v nakupovalnem središču BTC, enem največjih v Evropi. V megastoru z več kot 1200 kvadratnih metrov površine v dveh nadstropjih bodo ponujali popolno kolekcijo United Colors of Benetton za odrasle in otroke in kolekcije Sisley. Trgovina bo ena največjih Benettonovih trgovin v vzhodni Evropi. Arhitekturno je bila zasnovana tako, da je bil vanjo vključen del že obstoječe obočne zgradbe, ki je bila ta v celoti preoblikovana z dodatkom steklene fasade, kar bo trgovini zagotavljalo harmoničnost in veliko svetlobe. Novi prestižni slovenski megastore bo prispeval k potrditvi Benettona kot globalne družbe, ki se ukvarja s promocijo mode in promovira nov, odprt in mednarodni življenjski slog. Dan odprtja bo zato zaznamoval dogodek, imenovan IT'S MY TIME, prek katerega Benetton stalno išče in izbira nove obraze za modne castinge in druge potrebe. Ob tej priložnosti bodo mlade Slovence povabili v trgovino na casting in fotografiranje. Najsrečnejši bodo vključeni v nov Benettonov komunikacijski projekt »Are you the Face of Ljubljana?« (Si ti obraz Ljubljane?). S tem se tudi Slovenija uvršča med stabilne in za tre-viško skupino Benetton zanimive trge, za kakršnega se je že izkazala celotna jugovzhodna Evropa, kjer je podjetje prisotno s 180 trgovinami. V Sloveniji ima Benetton 30 trgovin v najpomembnejših mestih v državi - Ljubljani, Mariboru, Celju, Krškem, Novem mestu, Domžalah, Kranju, Kopru, Portorožu, Novi Gorici, Bledu in Murski Soboti. pošta - Zamenjava v vrhu Francesco Gentile novi direktor tržaške pokrajinske poštne uprave TRST - Zamenjava v vrhu trža- škega pokra- jinskega vod- stva poštne družbe Poste Italiane. Do- Francesco sedanjega di- Gentile rektorja Giu- seppa Pattija arhiv je zamenjal Francesco Gentile, ki je po rodu iz Abrucev. 44-letni funkcionar je začel delati na pošti že leta 1987, zadnje pa je opravljal vodstvene funkcije v Emiliji-Romagni. »Zelo sem zadovoljen, da lahko delam za potrebe Trsta, ki mi je še posebej pri srcu. Skušal bom posredovati svoje navdušenje in okrepiti dialog z vsemi sestavnimi deli te zgodovinske province,« je ob svojem prihodu povedal Gentile. banke - V Ulici Settefontane 24 Odprli prenovljeno agencijo banke Unicredit TRST - Po koncu preureditve in razširitve je banka Unicredit včeraj v Trstu slovesno odprla svojo zgodovinsko agencijo v Ul. Settefontane 24, v kateri je zaposleno 10 uradnikov pod vodstvom direktorja Alessandra Savrona. Poleg predstavnikov lokalnih oblasti, sta se slovesnosti udeležila tudi Paolo Zambelli Bais, odgovoren za mrežo poslovalnic v vzhodnem Trivenetu, in Gianfranco Di Staso, direktor komerciale za Trst in Gorico. Agencija je opremljena s posebnim prostorom za samopostrežne operacije, kjer sta nameščena dva bančna avtomata in kjer lahko stranke v popolni varnosti opravljajo tudi operacije polaganja gotovine. Na posnetku Kroma Savron s kolegico. MILAN - Leto 2010 je bilo za zavarovalno družbo Generali v celoti vzeto pozitivno, so ugotovili člani upravnega sveta krilatega leva na včerajšnjem zasedanju v Milanu. Lansko poslovno leto se je končalo z 1,702 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 30 odstotkov več kot leto prej, medtem ko se bo divi-denda povečala z lanskih 0,35 na letošnjih 0,45 evra, kar pomeni 28,6-odstot-no rast. Za poslovno leto 2011 pa družba, ki jo vodi Cesare Geronzi, predvideva tako povečanje dohodka kot dobička, in to predvsem na račun škodnega zavarovanja, medtem ko naj bi pri življenjskem zavarovanju ohranili uspešne rezultate iz leta 2010. »V času krize je Generali plula v kalnih in razburkanih vodah, a je vseeno obdržala smer,« je komentiral pooblaščeni upravitelj koncerna Giovanni Pe-rissinotto in dodal, da so si okrepili tudi finančno solidnost. Po njegovih besedah krilati lev zasleduje dolgoročno rast do-hodkovnosti in stabilnosti, zato izvaja strategijo previdnosti in trdnosti. EVRO 1,3951 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. marca 2011 valute evro (povprečni tečaj) 16.3. 15.3. ameriški dolar japonski jen 1,3951 112,43 1,3884 112,39 ruski rubel 39,9640 40,1025 62,8200 danska krona 7,4587 7,4584 0,86590 švedska krona 8,9790 8,8405 7,8290 češka krona 24,394 24,331 estonska krona 15,6466 274,04 15,6466 273,05 poljski zlot 4,0584 1,3740 4,0315 avstralski dolar 1,4066 1,9558 1,4105 romunski lev 4,180 3,4528 4,1838 3,4528 latvijski lats 0,7069 0,7066 2,3259 islandska krona 290,00 290,00 2,2034 hrvaška kuna 7,3750 7,3835 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25350 0,30900 0,46100 0,13833 0,18000 0,25333 0,892 1,174 1,487 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.316,51 € +133,74 obračuni - Upravni svet krilatega leva Lansko poslovno leto je bilo za Generali pozitivno Čisti dobiček presegel 1,7 milijarde evrov (+30%), dividenda 0,45 evra Pooblaščeni upravitelj Sergio Bal-binot, ki je zadolžen za tuje trge, pa je izpostavil zelo posrečeno geografsko porazdeljenost krilatega leva v svetu, saj gre za mešanico zrelih trgov (Italija, Nemčija, Francija in Španija) in hitro razvijajočih se trgov srednje in vzhodne Evrope, Azije in Latinske Amerike, medtem ko poslov nimajo na zrelih in dekadentnih trgih, kot so ZDA in Velika Britanija. Na mesto Leonarda Del Vecchia, ki je odstopil, je upravni svet imenoval v ožji izvršni odbor Angela Miglietto, generalnega sekretarja Fundacije CRT, medtem ko sta bila za nova člana odbora za nagrajevanje in odbora za notranjo kontrolo imenovana Francesco Saverio Vinci in Cesare Calari. Na koncu so upravitelji sprejeli sklep o sklicanju letne skupščine, ki bo 26., 28. in 30. aprila v Trstu in bo imela tako reden kot izreden del. Na rednem delu bodo delničarji med drugim odločali o predlogu o znižanju števila članov upravnega sveta z 19 na 18, tako da ne bo treba nadomestiti Del Vecchia. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. marca 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,70 INITEDIII IDr»DA 3 K -1,27 +1 61 KRKA 1 UKA KOPER 59,50 13 72 -2,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 163,00 +1,18 -2,97 TELEKOM SLOVENIJE 229,00 81,79 +2,24 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 40,00 AERODROM LJUBLJANA 15,50 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn -0,62 -5,95 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 15,98 - ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,40 10,08 -1,51 KOMPAS MTS NIKA 5,40 7,20 15 20 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 12,70 7,50 24,29 301 05 -1,17 -0,66 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 62,50 184 00 -5,92 -5,30 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,00 16,30 -0,94 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. marca 2011 -2,47 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,08 91,15 15 67 -2,60 -3,03 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,88 -1,14 -0,52 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,93 2,98 -0,05 -1,15 EDISON ENEL ENI 0,80 4,02 1687 -2,97 -0,89 -1 46 FIAT FINMECCANICA 5,87 -1,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,60 14,98 -2,22 -1,96 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,14 12 51 -5,39 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,76 -0,79 -3,59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,4 7,29 -2,22 -2,21 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,48 5,92 14 74 +4,20 -1,91 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,5 +2,29 -2,54 -1 46 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 8,31 1 05 -4,81 -1 86 TENARIS TERNA 15,95 -0,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,24 0,07 -2,35 +1,40 UNICREDIT 6,88 1,71 -2,34 -4,09 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,27 $ + 1 ,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 795,03 -0,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.245,83 1.051,51 +0 18 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.967,15 75792 +3,51 -0 19 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 313,12 1.770,01 -2,34 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.609,16 +0,68 +1,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.675,44 2.220,39 -1,52 -1,74 S&P 500, New York 1.264,14 -1,38 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.271,86 6.513,84 5.598,23 -2,26 -2,01 -1,70 CAC 40, Pariz 3.396,56 -2,23 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.706,20 1.201,7 2.948,43 -0,26 -0,39 -0,70 Nikkei, Tokio 9.093,72 +5,68 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.043,49 2.931,10 -1,04 +1,20 Sensex, Mubaj 18.358,69 +1,05 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. marca 2011 5 GLOSA Vzklik »Viva Italia!« mladim in ženskam, ki zahtevajo spremembe JoZe Pirjevec Tako sem star, da se dobro spominjam praznovanja stoletnice Italije leta 1961. Predsednik republike je bil takrat de-mokristjan Giovanni Gronchi, tokrat pa je bivši komunist Giorgio Napolitano. Razen tega, se mi zdi, se v zadnjih petdesetih letih ni dosti spremenilo. Tako takrat, kakor danes je ljudstvu, ki je ne čuti, proslava nekako vsiljena. Revija »Epoca« je leta 1961 priložila svoji tedenski številki italijansko zastavico, češ, vsi naj jo razobesijo. Brez velikega uspeha. Todi tokrat tribarvnega tekstila ne vidim dosti naokoli. Dejstvo pač je, da ni velikih razlogov za proslavljanje. Zato mogoče tudi ni zgodovinskega pristopa do stopetdesetletnice, ki očitno nikomur ne nudi priložnosti za kolikor toliko pozitiven obračun. Ni mogoče namreč spregledati, da je Italija nastala proti volji ali vsaj brez sodelovanja večine Italijanov, ki so bili tako vezani na Cerkev ali tako nepismeni, da so združitvi pod savojsko dinastijo nasprotovali, ali o njej niso nič vedeli. Na severu so bili tisti, ki so sodelovali na plebiscitih, s katerimi naj bi potrdili združitev svojih pokrajin s Piemontom, zanemarljiva manjšina. Jugu je bila združitev vsiljena z Garibaldijevim vojaškim podvigom, kateremu se trhli burbonski režim ni mogel upreti. Kakor pravi knez Salina, protagonist romana Il Gattopardo, »se je moralo vse spremeniti, da se nič ni spremenilo«. Rezultat je bil zgodovinski razvoj, ki je v zadnjih 150 letih najprej videl na oblasti liberalno elito, kateri je bila skrb za široke ljudske množice deveta briga, nato dvajset let fašističnega režima, petinštiridest let sko-rumpirane demokrščansko-socialistične vladavine, odvisne od ZDA, nato pa še sedemnajst let Berlusconijevega obdobja. Dodaj- mo še, da se je v tem času Italija zapletla kot agresorka v dve svetovni vojni in v kar šest lokalnih vojn (avstrijsko-pruska 1866, libijska 1911, abisinska 1935, španska državljanska 1938, albanska 1939, grška 1940, kosovska 1999, afganistanska 2002), od katerih so imele tri značaj kolonialne vojne. Danes so razmere porazne. Jug je v primežu organiziranega kriminala, brez katerega ne bi mogel preživeti, kriminala, ki s svojimi lovkami resno ogroža Srednjo in Severno Italijo ter se širi po vsem svetu. Sever se skuša braniti in se izviti iz »združene Italije«, pri čemer pa to počne na primitiven način, brez vsake intelektualne širine, ki bi jamčila, da se bo država preobrazila v moderno in dinamično federalno skupnost. V tem splošnem propadu ima razlog za proslavljanje samo katoliška Cerkev, ki je bila med leti 18611871, potisnjena v vatikansko enklavo, danes pa je eden od podpornih stebrov sodobne družbene ureditve. Odveč je seveda reči, da tu ne mislim na Kristusovo Cerkev. Ali sem preoster? Ali v italijanski skupnosti ne vidim nič pozitivnega? Slovenci se pač po izkušnji, ki jo imamo z Italijo, ne moremo pohvaliti, da bi bila hvaležnosti vredna. Zato tudi nimamo razloga, da do nje ne bi bili kritični. Ker pa je italijanska družba s svojimi univerzami, na katerih sem študiral ali poučeval, vendarle močno pogojevala moje življenje, je jasno, da osebno do nje ne morem biti indiferenten ali celo ostilen. Z velikim upanjem opazujem, kako se v zadnjih letih oblikuje civilna zavest, ki se ni pripravljena pasivno sprijazniti s sodobnimi razmerami. Pri tem mislim predvsem na mlade in na ženske, ki se organizirajo, manifestirajo na trgih in zahtevajo spremembe. Njim velja moj pozdrav: »Viva Italia!« VREME OB KONCU TEDNA Postopno izboljšanje z obratom od severovzhoda Darko Bradassi Ciklon, ki je včeraj dosegel naše kraje, se počasi oddaljuje in postopno slabi. Največ padavin je povzročil nekoliko bolj zahodno od nas. V Venetu so močno narasle reke, ki so sinoči grozile s poplavami. V naši deželi je bilo največ dežja v severnejših predelih, najmanj pa po pričakovanjih ob morju. Precejšnje količine padavin so zajele tudi Primorsko. Po odhodu ciklona se ozračje ne bo takoj stabiliziralo. Nad nami se namreč še zadržuje vlažen zrak in na vremenske razmere še vpliva obrobje ciklona. Za povsem stanovitno vreme bomo morali počakati na soboto, medtem ko se bodo danes in jutri še pojavljale vsaj občasne padavine, ki bodo nekoliko bolj pogoste na Tržaškem. Od jutrišnjega popoldneva pa pričakujemo postopno izboljšanje. Od sobote bo vremenska slika ponovno obrnila od severovzhoda, od koder bo pritekal bolj suh in nekoliko hladnejši zrak. Nad zahodom se namreč že krepi anticiklon, ki bo v prihodnjih dneh segel do Skandinavije, kjer se bo še utrdil in dosegel v svoji sredini zelo spoštljivih 1040 hPa. Anticiklon bo nato vplival na vreme in na zračni obtok v večjem delu Evrope. Proti nam bo od severovzhoda preusmerjal suh zrak in se bo okrepila burja, ki bo predvidoma predvsem od nedeljskih popoldanskih ali večernih ur močna. V soboto in nedeljo bo v glavnem prevladovalo precej sončno vreme, vendar bo zaradi vzvratnega vračanja vlage in bolj hladnega višinskega zraka predvsem v soboto lahko nastajala kopasta oblačnost. Ta pojav bo izrazitejši, če bodo jutra povsem sončna in posledično toplejša. Tu pa tam bodo predvsem v soboto možne občasne krajevne padavine, lahko tudi v obliki ploh. To je prvi znak spremembe letnega časa. Sončno žarčenje je namreč že dokaj močno, ob zadrževanju bolj vlažnega ali hladnejšega višinskega zraka se zato občutneje poveča nestanovitnost. Toplejši prizemni zrak se namreč z vzgor-nimi tokovi dviguje v nebo, kjer se ob ustreznih pogojih lahko vlaga zbira v oblakih, iz oblakov pa bodo lahko nastale prve sezonske plohe in morda kmalu tudi kakšna nevihta. Danes bo še prevladovalo oblačno vreme s padavinami, ki bodo ponoči in jutri dopoldne slabele in ponekod že ponehale. Jutri popoldne bo že več jasnine. V soboto in nedeljo bo precej jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo, predvsem jutri bo lahko ponekod padlo nekaj kapelj dežja. Ob obratu od severovzhoda se bo ozračje nekoliko ohladilo, predvsem pa se bo jutri z burjo zamenjala tipologija zraka. Od jutrišnjega dne bo bolj vetrovno, burja bo lahko od jutrišnjega popoldneva ali večera močna, in manj vlažno. Zrak bo občutno manj onesnažen kot v preteklih dneh. V začetku prihodnjega tedna kaže na ugoden vpliv anticiklona in na prehodno nadaljevanje suhe celinske in hladnejše vremenske slike. Na sliki: ciklon se počasi oddaljuje in slabi PISMA UREDNIŠTVA Članka o Kraški občini V člankih o novi kraški občini, z dne 16. marca smo žal zabeležili nekaj netočnosti, do katerih je najbrž prišlo zaradi hitrega neformalnega telefonskega intervjuja med novinarjem in podpisanim, ki bistveno spreminjajo naše izjave. Prva netočnost zadeva zavrnitev kraške občine s strani zgoniške in repentabrske občine. V resnici so župani v sestankih z našim odborom izjavili, da se osebno ne morejo pravzaprav opredeliti za ali proti taki pobudi, ker so občani tisti, katerim ta odločitev pripada. Istočasno pa se tudi nikoli niso zato izrecno opredelili proti. Vendar, ko je kasneje v teku naše pobude prišlo s strani tržaških politikov do govora o morebitni ustanovitvi me-tropolitanskega mesta (pobudnik sedaj kandidira za tržaškega župana!), ki bi praktično nadomestilo Tržaško pokrajino, je bilo s strani teh županov tudi jasno izjavljeno, da bi v slučaju takega scenarija naša rešitev prišla v po-štev. Naš odbor je prepričan, da bo metropolitansko mesto, ki bi bilo za Kras usodno, nedvomno znova na potezi v bližnji prihodnosti zaradi stalnega ekonomskega in socialnega slabšanja v Italiji, ker se vse dežele soočajo s potrebo drastičnega krčenja števila javnih ustanov, zlasti malih občin. Mi verjamemo in upamo, da bodo Repentabr-ci in Zgoničani, ne glede na etnično pripadnost ali politično prepričanje, trezno premislili z lastno glavo o bodoči usodi in potencialu tega ozemlja ter dognali, da je bolje, če si sami predhodno ustvarimo novo ureditev namesto, da bi tistim, ki Krasa ne poznajo in na njem ne živijo, dovolili, da krojijo našo bodočnost po svojih uničevalnih modelih kot se je dogajalo doslej (najnovejši je primer TAV/TAC). Druga netočnost pa se nanaša na omembo tržaškega svetnika Stefana Ukmarja, ki naj bi bil velik nasprotnik nove kraške občine, kjer je očitno prišlo do zgrešenega tolmačenja mojih besed. Res je, da sem izjavil, da se je g. Uk-mar, kot še tudi nekateri drugi slovenski pripadniki Demokratske stranke, v začetku izrazil na naših obveščevalnih vaških sestankih proti naši pobudi, a to se je popolnoma spremenilo v teku zadnjega leta, ko je prišlo jasno na dan, kako nesprejemljivi posegi se kujejo s strani Tržaške občine in drugih ustanov na račun ne samo dveh tržaških sosvetov na Krasu, ampak po celem kraškem ozemlju. Od takrat je g. Ukmar spremenil svoje mnenje in se večkrat izrazil v prid nove kraške občine kot edine, ki bi Krasu zajamčila razvoj, preprečila nebrzdano uničevanje ozemlja in se resnično lotila desetletja starih problemov. Za Pripravljalni odbor Dario Vremec videm - Na mednarodni tržnici dobrote preko tisoč otrok in učiteljev Pomoč otrokom v Indiji Otroci so s prodajo svojih izdelkov zbirali sredstva za človekoljubno organizacijo Smile Onlus V nedeljo so v trgovskem centru Citta Fiera v Vidmu že osmič po vrsti gostili mednarodni dobrodelni projekt »Mednarodna tržnica dobrote«, ki je povezala številne otroke iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Gre za dobrodelno akcijo, ki spodbuja povezovanje in poudarja pomen človeških vrednot ter solidarnosti med različnimi narodi in kulturami. Letos je bila udeležba rekordna, saj je sodelovala nad 900 otrok in 100 učiteljev oziroma učiteljic iz 38 šol in vrtcev iz štirih držav (18 iz Italije, 14 iz Slovenije, 5 iz Hrvaške, 1 iz Avstrije), ki so s svo- jimi izdelki zbrali skoraj 3000 evrov, za mednarodno organizacijo »Operation Smile«, ki bo s tem denarjem pomagala dvajsetim otrokom v Indiji s hujšimi deformacijami obraza. Solidarnostna formula predvideva, da za pomoč namenijo 30 odstotkov zbranih sredstev (teh je bilo letos približno za 10 tisoč evrov), razlika pa ostane šolam, ki sodelujejo v akciji. Smile Onlus je fundacija, ki so jo leta 2000 v ZDA ustanovili prostovoljci iz vrst zdravnikov medicinskih sester in bratov ter drugega zdravstvenega osebja. Deluje v 51 državah, s plastično kirurgijo pa odpravlja hujše deformacije obraza, ki so posledica raznih bolezni, prirojenih napak ali poškodb vseh vrst. Nedeljsko srečanje je bilo tudi priložnost, da otroci predstavijo tudi pesmi in plese iz svojih krajev. Tako so s plesom in pesmijo, narodno ali moderno, poskrbeli za posebno vzdušje, ki je še dodatno prispevalo k temu, da je praznik mladosti, veselja in solidarnosti res lepo uspel. Naj za kroniko povemo, da je bilo od teh kar osem šol in vrtcev (s slovenskim in italijanskim učnim jezikom) iz Slovenije. 6 Četrtek, 17. marca 2011 POTRES NA JAPONSKEM / japonska - Vse več skrbi zbuja jedrska elektrarna Fukušima, kjer je znova prišlo do požara Med prebivalstvom se širi strah pred jedrsko nevarnostjo Potres in cunami sta po uradnih podatkih zahtevala 12 tisoč žrtev, po neuradnih pa bi njihovo število lahko bilo še višje TOKIO - Pet dni po katastrofalnem potresu in cunamiju so bile včeraj razmere na Japonskem še vedno negotove. Vse več skrbi zbuja jedrska elektrarna Fukušima, kjer je znova prišlo do požara in so morali zaradi nenadnega povečanja sevanja začasno evakuirati vse zaposlene. Ljudje se selijo na jug države, tujci odhajajo, iskanje pogrešanih pa otežuje slabo vreme. V jedrski elektrarni Fukušima, ki je bila v petek poškodovana v potresu z magnitudo 9,0 oziroma cunamiju, je znova zagorelo v četrtem reaktorju, iz tretjega reaktorja pa je uhajal bel dim. Zato se je za kratek čas stopnja radioaktivnosti v Fukušimi precej povečala, in sicer do 1000 milisivertov. Ta lahko povzroči radiacijsko bolezen, saj je za 250-krat večja od tiste, ki jo človek dobi v enem letu. Zato so iz elektrarne začasno evakuirali vse zaposlene. Vlada je v elektrarno napotila tovornjake z vodnimi topovi, ki naj bi zalivali zadrževalnik, od koder voda stalno izhlapeva. Če bi voda povsem izhlapela, bi bile gorivne palice izpostavljene zraku, v katerega bi lahko ušle radioaktivne snovi. Oblasti so ga sprva nameravale polniti s pomočjo vojaških helikopterjev, ki pa so se morali vrniti, ker je bilo sevanje nad reaktorjem premočno. Tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano je sporočil, da je zadrževalnik morda poškodovan, sicer pa dejal, da zaenkrat ne načrtujejo širitve evakuacijskega območja okoli elektrarne. Veter je namreč še naprej pihal proti Tihemu oceanu in odnašal radioaktivne snovi. Družba Tepco, ki upravlja z elektrarno, pa je sporočila, da je verjetno poškodovanih 70 odstotkov gorivnih palic v prvem reaktorju in 33 v drugem. Možno je, da se je kovinska zaščita okoli palic stalila, tako da je bila izpostavljena radioaktivna jedrska sredica. Zaradi vsakodnevnih incidentov v Fukušimi poročajo o vse večjem številu ljudi, ki odhajajo na jug države, pa tudi o tujcih, ki zapuščajo Japonsko. Nekatere države in podjetja evakuirajo svoje ljudi s severovzhoda države, kjer se nahaja Fu-kušima, nekatere veleposlaništva pa se iz Tokia selijo južneje, tudi v Osako. Iskanje pogrešanih na prizadetih območjih pa otežuje slabo in mrzlo vreme. Prvič se je oglasil japonski cesar Akihito, ki se sicer izjemno redko oglasi v zvezi z aktualnimi razmerami. V televizijskem nagovoru je dejal, da moli za varnost vseh ljudi, družinam žrtev je izrazil sožalje ter jih pozval, naj se ne predajo in naj ne izgubijo upanja. Izrazil je še "globoko zaskrbljenost" zaradi "nepredvidljivih" razmer v jedrski elektrarni Fukušima in upanje, da se razmere ne bodo poslabšale. Število mrtvih in pogrešanih se je po uradnih podatkih povzpelo na 12.000. Uradno je umrlo 4277 ljudi, pogrešajo jih 8194, ranjenih pa je bilo 2282 ljudi. Uničenih ali poškodovanih je bilo prek 55.000 zgradb. Mediji medtem poročajo o veliko višjih številkah. Župan obmorskega mesta Išinomaki v prefekturi Mijagi je dejal, da bo samo v tem mestu število pogrešanih verjetno doseglo 10.000. Že v soboto pa so mediji poročali, da v isti pre-fekturi v mestu Minamisanriku pogrešajo 10.000 ljudi. Zaradi razmer na Japonskem je več držav napovedalo ponovno oceno svoje jedrske politike. Španija je sporočila, da bo preverila varnost svojih šestih jedrskih elektrarn in izvedla študijo o potresnih in poplavnih tveganjih v državi. Pregled svojih jedrskih elektrarn je napovedala tudi Kitajska, ki je poleg tega začasno ustavila potrjevanje novih projektov. Turški premier Recep Tayyip Er-dogan pa se je vseeno zavzel za čimprejšnji začetek gradnje jedrskega reaktorja na jugu države, ki naj bi jo začeli konec leta ali prihodnje leto. V Sloveniji pa je Greenpeace Slovenija v odprtem pismu premiera Boruta Pahorja pozval k opustitvi vseh načrtov, povezanih z gradnjo novega jedrskega reaktorja v Nuklearni elektrarni Krško ter opustitvi načrtovanega podaljšanja življenjske dobe elektrarne po letu 2023. Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je zaradi izrednih razmer, v katerih se je znašlo japonsko gospodarstvo, znižala rating Japonski. Zaradi kritičnih razmer v jedrski elektrarni Fukušima in težav z elektriko, so ji rating znižali z DB2c na DB3a, obeti za prihodnje pa so negativni. Japonska centralna banka je medtem že tretji dan zapored poskrbela za finančno injekcijo finančnemu trgu. Denar je v obtok posredovala kar dvakrat, skupaj pa je zagotovila 44,27 milijarde evrov pomoči. Namen pomoči je, da bi japonske banke na v naravni katastrofi prizadetih področjih zbrale potrebna sredstva oziroma da bodo še naprej posojale denar in tako odgovorile na povpraševanje, ki bi ga lahko sprožilo oblikovanje sklada za pomoč po potresu. Največ škode so doživele regije Iwate, Mijagi, Fukušima in Ibaraki, ki predstavljajo sedem odstotkov bruto domačega proizvoda. Gre za območja, na katerih se nahajajo tovarne jekla, naftne rafinerije, jedrske elektrarne in proizvodnja delov za avtomobile in elektroniko. Analitiki sicer glede na dostopne podatke ocenjujejo, da škoda znaša Cunami je opustošil obsežna obljudena območja ansa okoli 15.000 milijard jenov oziroma okoli tri odstotke BDP. Zaradi dogajanja na Japonskem je prišlo do novega padca cen nafte. Kitajske oblasti pa so poostrile nadzor nad blagom in potniki iz Japonske zaradi možne kontaminacije z radioaktivnimi snovmi. Vesna Rojko (STA) Cesar Akihito je v televizijskem nagovoru Japonce pozval, naj ne obupajo ansa Italija prepovedala uvoz hrane iz Japonske RIM - Italija je zaradi nevarnosti okužbe z radioaktivnimi snovmi po težavah v japonski jedrski elektrarni prepovedala uvoz hrane iz Japonske. Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa so sporočili, da je radioaktivna kontaminacija hrane omejena na območje neposredno okoli poškodovane nuklearke. Ukrep prepovedi uvoza hrane iz Japonske je v torek zvečer v oddaji italijanske televizije napovedal minister za zdravje Ferruccio Fazio. Prepoved uvoza bo po njegovih besedah veljala za hrano, pretežno ribe in zelenjavo, proizvedeno po 11. marcu, ko je Japonsko stresel silovit potres, ki je poškodoval nekatere jedrske elektrarne. Fazio je sicer poudaril, da ne gre za večjo težavo, saj Italija ne uvaža veliko hrane iz Japonske, japonske restavracije v Italiji pa uporabljajo ribe, ujete v italijanskih vodah. Iz WHO so po odločitvi Italije sporočili, da je lahko do okužbe hrane z radioaktivnimi snovmi prišlo le na območju v neposredni bližini poškodovane nuklearke Fukušima. "To je prostorsko zelo specifično tveganje. Če je prišlo do kakršne koli kontaminacije, je to le pri produktih z območja znotraj 30 kilometrov od elektrarne Fukušima," je zatrdil tiskovni predstavnik WHO v Ženevi Gregory Hartl. Tveganja v japonskih nuklearkah so bila znana LONDON - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je Japonsko že pred več kot dvema letoma opozorila na možnost težav v njenih jedrskih elektrarnah ob morebitnem močnem potresu. To je razvidno iz ameriške diplomatske depeše iz leta 2008, ki jo je razkrila organizacija WikiLeaks. Depeša, ki jo je včeraj objavil britanski dnevnik Daily Telegraph, omenja izjavo neimenovanega strokovnjaka IAEA, ki je na srečanju skupine za jedrsko varnost v okviru skupine osmih gospodarsko najrazvitejših držav v Tokiu (G8) decembra 2008 posvaril, da japonske nuklearke ne bi zdržale močnega potresa. Dejal je še, da so varnostna navodila za japonske nuklearke v primeru potresov v zadnjih 35 letih preverili le trikrat. Opozoril je tudi, da so potresi v preteklosti dokazali, da nekatere nuklearke niso zgrajene tako, da bi prenesle močne potrese. Japonska je po opozorilih vzpostavila center za zaščito pred katastrofami. Jedrske elektrarne pa naj bi bile še naprej "odporne" le na potrese do magnitude 7. Silovit potres, ki je Japonsko prizadel prejšnji petek, je imel magnitudo 9. (STA) pogovor - Dr. Peter Suhadolc Za tako močan potres morajo preteči tisočletja Da se zgodi tako močan potres kot tisti, ki se je zgodil na Japonskem, morajo poteči tisočletja, je prepričan dr. Peter Suhadolc, profesor geofizike na Univerzi v Trstu, kjer je tudi poddirektor oddelka za geoznanosti, obenem pa je generalni sekretar Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti zemlje (IASPEI). Dr. Suhadolc, Japonska je vajena potresov, tudi močnih, ta pa zgleda, da jo je spravil na kolena. Zakaj? Ta je bil najmočnejši potres, kar ga pomnijo na Japonskem oz. odkar beležimo potrese na svetu. Ne gre pa samo za potres, ampak za morski val, ki se je dogodil po potresu in ta je spravil Japonsko na kolena bolj kot potres. Potres je bil zelo močen, mi ocenjujemo zdaj navorno magnitudo 9 in je močno stresel vse hiše, ni pa jih porušil. Katastrofalno pa je bilo to, da je vso obalo zajel ogromen morski val: najvišja zabeležena višina je 7,3 metra, potem so valovi, visoki od 7 do 4 metre, zadeli severovzhodni del Japonske okoli mesta Sendai. Ta morski val je močno butnil v smeri vzhod-za-hod proti zahodu na bližnjo, sto kilometrov oddaljeno japonsko obalo, ampak je recimo tudi v kakem zalivu na Havajih dosegel tri metre, v Kaliforniji pa meter, dva metra višine, tako da si moramo misliti, kako velika stvar je bila. To je bilo primerljivo z indonezijskim cunamijem. Je morda resna možnost, da so Japonci vzeli cunami bolj na lahko, kot v intervjuju za naš dnevnik pravi direktor inšpekcije Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Aleš Janežič? Ne vem, kaj mislite »vzeli na lahko«. 9. marca, se pravi dva dni pred velikim potresom 11. marca, se je zgodil potres navorne magnitude 7,2. Bil je okoli 40 km oddaljen od centra tega velikega potresa. Samo, da so takrat mislili, da to je potres in konec, zdaj pa naknadno vemo, da je bil to samo »predpo-tres« ogromnega potresa. Ni, da so vzeli na lahko: problem je, da se je ta potres zgodil sto kilometrov od obale in je do slednje v par minutah prišel morski val in čeprav so takoj ustavili vlake in javili opozorilo za cunami, si nobeden ni mislil, da bo prišel tako ogromen val, ki je butnil na dele obale, ki so relativno plitki in je v nekaterih krajih segel tudi deset kilometrov v notranjost. Vodja italijanske civilne zaščite Ber-tolaso je dejal, da če bi se tak potres zgodil v Italiji, bi uničil Rim. So tako močni potresi možni tudi pri nas? Ne, potres tako velikih razsežnosti ne. Pomislite, da je imel ta potres okoli 350-400 km, to pomeni, da je prelom raztrgal del zemeljske skorje oz. litosfere od Trsta do Milana. Če bi se to zgodilo v Italiji, je jasno, da bi porušil ne samo Rim, ampak celo vrsto mest, ker žal naše stavbe niso tako dobro grajene, so tudi mnogo starejše in niso protipo- tresno varne in bi bila zares prava katastrofa. Vendar je v Italiji potres z magnitudo 9 izključen. Potres z magnitudo 7,5 je možen, že magnituda 8 je po mojem mnenju gornja limita, ki jo bo težko doseči. Pravijo, da je bil japonski potres izjemen, izjemno močan in da se taki potresi dogajajo enkrat vsakih toliko let ali desetletij ... Ne desetletij. Veste, da se tak potres zgodi, mora trajati mnogo, mnogo več, niti stoletja, ampak verjetno tisočletja. Da, samo da je bilo v zadnjih letih več močnih potresov, npr. ta, ki je povzročil cu-nami v Indoneziji, potem na Haitiju ... Ta pa ni bil tako močan. Potres v LAquili je bil magnitude 6, se pravi, da če gledamo na magnitudo 9, je petnajst tisočkrat večja energija kot tista, ki se je sprostila v L'Aquili. To ni vsekakor dokaz, da je Zemlja postala aktivnejša, to je v bistvu normalno delovanje zemeljske skorje ... Da. Pomislite, to je ista stvar kot izredni fenomen burje, ki je pred nekaj tedni dosegla 170 km/h. To se ne dogaja vsakih par let, niti vsakih petdeset let, verjetno so stoletni veliki močni pojavi. Japonski jarek je stičišče treh velikih litosferskih plošč, pacifiške, filipinske in evrazijske oz. severnoameriške in tam se nabirajo napetosti. Severno od predela, kjer se je zgodil zadnji potres, se je zgodilo že par potresov, leta 1611, 1869, zadnjič pa leta 1933, južno od sedanjega potresa pa ga ne pomnimo od leta 869, kar je več kot tisoč let. Pred skoraj sedmimi leti ste v intervjuju povedali, da ste seizmologi še daleč od tega, da bi točno vedeli, kdaj in kako bo močan potres v določenem kraju. Kako pa je zdaj? To še vedno drži. Mi vemo, kje bodo potresi in smo že vedeli, da bo prej ali slej na tistem delu potres, ampak nobeden ni mogel napovedati tako velikega potresa. Japonci so izredni in so skupaj z Američani tisti, ki največ vlagajo v seizmologi-jo in preučevanje dogodkov, vsakih deset kilometrov imajo inštrument, so res na vrhuncu. Ampak z vsem tem ni bilo takšnega signala, ki bi se ga dalo interpretirati, da se bo zgodil tako velik potres. Ivan Žerjal Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 347 Četrtek, 17. marca 2011 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik občina trst - Odločitev nacionalnega vodstva Berlusconijeve stranke Antonione uradni kandidat Ljudstva svobode za župana Kandidat tržaškega vodstva Ljudstva svobode Piero Tononi»pogorel« Roberto Antonione je uradni kandidat Ljudstva svobode za bodočega tržaškega župana. Včeraj pozno zvečer ga je imenoval predsedniški urad državnega koordinacijskega odbora Berlusconijeve stranke. Odločitev je bila pričakovana, potem ko sta v zadnjih dneh tako tržaški župan Roberto Dipiazza kot predsednik deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo potrdila podporo nekdanjemu nacionalnemu koordinatorju Forze Italia in nekdanjemu podtajni-ku na ministrstvu za zunanje zadeve. Rimsko srečanje se je zavleklo za več ur. Vodstvo Ljudstva svobode je najprej razpravljalo o bodočih članih Ber-lusconijeve vlade, nato so prišla na vrsto imenovanja kandidatov za majske upravne volitve. Antonione sinoči ni hotel komentirati uradnega imenovanja za županskega kandidata. Bil je namreč zaseden na nekem pomembnem sestanku. Že v popoldanskih urah je predsednik Dežele Renzo Tondo izrazil »zadovoljstvo za rešitev dolgotrajnega vprašanja.« Antonione je po njegovem mnenju »zelo prestižen kandidat in bo dal novo priložnost mestu za njegov razvoj.« »Zdaj bomo začeli usklajevati program,« je napovedal Tondo. Antonionejeva kandidatura pomeni poraz za nesojenega kandidata tržaškega vodstva Ljudstva svobode Piera Tononija in njegovega glavnega sponzorja, tržaškega senatorja Giulia Camberja. Po Tononijevem mnenju naj bi bila za izbiro Antonioneja odločilna podpora tržaškega župana Roberta Dipiazze, nekaj pikrih pripomb pa je izrekel na račun nekdanjega strankarskega kolege v vrstah Nacionalnega zavezništva in sedanjega tržaškega vodje Prihodnosti in svobode (FLI) Roberta Menie. Tononi je vsekakor dal razumeti, da Camberjeva skupina ne misli vreči puške v volilno koruzo. Sinoči je spomnil, da so »volilne liste v domeni pokrajinskega vodstva stranke,« kar dejansko pomeni, da bo lahko Camber vključil v volilne liste »svoje ljudi«, s čemer bo lahko - v primeru Antonione-jeve zmage na volitvah - vplival na delovanje občinske uprave. Antonionejevo kandidaturo naj bi na volitvah podprle Dipiazzova lista, Meniova Prihodnost in svoboda, sredinska UDC in stranka upokojencev. Donedavni potencialni partner, Severna liga, ki je še prejšnji teden z deželnim tajnikom Pietrom Fontaninijem podpirala Antonionejevo kandidaturo, se je odločila, da bo na tržaških občinskih volitvah tekmovala z lastnim kandidatom, poslancem Massimilianom Fedrigo. Možnosti, da bi si - po uradni kandidaturi Antonioneja - premislila in podprla kandidata Ljudstva svobode, so majhne, kajti Bossijeva stranka je že napovedala, da ne bo sodelovala v koali-cah s FLI in z UDC, ker nasprotujeta federalizmu. Ni pa izključeno, da bo Severna liga podprla Antonioneja v morebitnem drugem krogu volitev. M.K. občina trst Ob 150-letnici izredna seja mestnega sveta Tržaška občina bo danes z izredno sejo občinskega sveta počastilo 150-letnico zedinje-nja Italije. Seja se bo začela ob 11. uri, na njej bo zgodovinar prof. Giuseppe Parlato govoril o zgodovinskih dogodkih, ki so privedli do zedinjenja države. Na praznični dan bo od 9. do 19. ure odprt mestni muzej risorgimenta, v muzeju Revoltella bo od 10. do 18. ure na ogled razstava del italijanskih slikarjev, od bratov Induno do Fattorija, na Gradu sv. Justa pa bo od 9. do 17. ure odprta razstava o Cavourju, enemu od protagonistov zedinjenja Italije, katerega letos poteka 200-letni-ca rojstva. Tudi danes bo pročelje tržaške občinske palače razsvetljeno z barvami italijanske zastave, podobno razsvetljen pa bo tudi mestni muzej risorgimenta. Županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione kroma društvo edinost - Danes na Velikem trgu Poslanica Napolitanu: nobenih praznovanj Družbeno politično društvo Edinost je predsedniku italijanske republike Gior-giu Napolitanu oz. italijanskemu narodu ob 150. obletnici italijanske države naslovilo poslanico. Slednjo bodo prebirali tudi danes od 11.45 do 12.15 na javnem zborovanju na Velikem trgu. V poslanici se uvodoma navezujejo na komentar, da bi bila udeležba Južnih Tirolcev pri proslavah 150-letnice italijanske države v najboljšem primeru oportunistična hinavščina, in hkrati na izjave nekaterih veljakov slovenske manjšine, da bi bila zanje udeležba na proslavah izraz lojalnosti. »Mi smo prepričani, da smo odlični državljani italijanske republike, ker smo aktivno lojalni njeni ustavi in jo zvesto spoštujemo,« so zapisali in opozorili, da pa republika ne spoštuje ustavnih obveznosti glede varstva priznanih jezikovnih manjšin. Člani društva so zaskrbljeni zaradi sedanjega stanja in nadaljnjega razvoja, saj »predstavlja zaščitni zakon kršitev temeljnih načel ustave italijanske republike.« V prvi vrsti je to kršitev varstva slovenske jezikovne in narodne manjšine, ki ga je zakon že potisnil pod raven, ki jo predvidevajo ustava in druge pogodbe. Pomanjkanje lojalnosti italijanske države do lastnega temeljnega zakona in mednarodnih obveznosti opravičuje torej člane društva Edinost, da se ne bodo danes udeležili praznovanj. Italijanskemu narodu izražajo solidarnost, sožalje in sočustvovanje zaradi vsega slabega, ki ga je bil deležen od svojih vlad - »zapoznelo opismenjevanje, strahovito emigracijo, biblični eksodus z juga, odstranitev demografskega presežka z imperialističnimi vojnami in zlasti s prvo svetovno vojno, ko so bili deset tisoči gnani v smrt, da bi potešili rasistična poželenja nekaterih, itd.« Spričo nespoštovanja ustave pozivajo člani društva Edinost vse državljane, naj se ne omejijo na petje »Italija se je zbudila«, temveč naj se sami zbudijo in zavzamejo, da italijanska republika končno opravi potrebne korake, da doseže ostale evropske države, »da ne bomo več prisiljeni slišati malodušno izjavo nemoči - kaj hočete, smo v Italiji. Pogum torej, ker moči ne manjka.« Slovenija predala tihotapca heroina Bil je eden od organizatorjev tihotapljenja heroina iz Albanije v severno Italijo, proti njemu je italijansko sodstvo izdalo mednarodno tiralico, na podlagi katere ga je slovenska policija aretirala. Italijanske sodne oblasti so zahtevale njegovo izročitev, kar se je včeraj tudi zgodilo: slovenska policija je na nekdanjem mejnem prehodu na Fernetičih izročila agentom italijanske obmejne policije 31-letnega albanskega državljana E.C.ja, ki so ga - po opravljenih dolž-nostnih izvidih - odpeljali v zapor v Ul. Coroneo. Italijanski preiskovalci so prišli albanskemu tihotapcu z mamili na sled že leta 2003. Ugotovili so, da je vodil kriminalno organizacijo, ki je tihotapila velike količine heroina iz Albanije v severno Italijo, od koder je nato mamilo romalo v Pescaro, na tamkajšnje tržišče mamil. Po končani preiskavi je sodišče iz Pescare izdalo proti moškemu mednarodno tiralico. Dalj časa so ga iskale policije iz držav schengenskega območja, naposled so ga slovenski policisti izsledili in aretirali ter ga včeraj predali italijanskim kolegom. Pouličnima godcema globa in zaseg glasbil Pred nekaj dnevi sta romunska državljana, 60-letni C.T. in 55-letna E.T., s čembalom in harmoniko ustvarila na Trgu Cavana neobičajno glasbeno kuliso. Ljudje so hiteli mimo njiju, kdaj pa kdaj se je mimoidoči ustavil in jima pristavil kovanec. A kaj, ko sta se pred glasbenikoma ustavila tudi mestna redarja. Namesto kovanca sta v roki držala pisalo in notes za globe, na katerega sta -na podlagi županove odredbe proti pouličnim godcem v mestnem središču - jima zapisala globo: sto evrov. Ustno sta ju tudi opomnila, da bi jima v primeru ponovne kršitve županove odredbe zasegli glasbili. V torek dopoldne sta C.T. in E.T. spet igrala svoje evergreene na Trgu Cavana. In spet sta se jima približala mestna redarja, ki sta ponovila opravilo izpred nekaj dni, a v obremenilni obliki. Ob ponovni globi v višini 100 evrov sta jima tudi zasegla instrumenta. Tako čembalo in harmonika ne bosta več s svojimi melodijami »povzročala nevšečnosti občanom,« kot je zapisano v utemeljitvi razglašene županove odredbe. 150-letnica združitve italije - Kaj tržaškim Slovencem pomeni ta praznik? Praznik? Ne čutimo ga za svojega Iz krajše ankete med mladimi in manj mladimi sogovorniki izhaja, da jim praznik nič ne pomeni - Večina je ocenila, da to ni praznik Trsta, ki je bil takrat pod avstro-ogrsko oblastjo • •• Trikolora ustvarjena z igro luči na občinski palači na Velikem trgu kroma Iz marsikaterega okna v mestnem središču (pa ne samo) visijo italijanske zastave, na tržaški občini se bohoti veličasten odsev trikolore, pred sejami in svečanostmi na tržaški občini in pokrajini pa zadnje čase doni italijanska himna. Trst se namreč tako kot vsa mesta v Italiji mrzlično pripravlja na današnje praznovanje 150. obletnice združitve Italije: šole bodo danes zaprte, prav tako marsikateri urad ali trgovina, tako da bo lahko vsakdo praznični dan izkoristil na najboljši način. Že res, da niso vremenske napovedi nič kaj rožnate, prost dan pa ostaja navsezadnje prost dan. Kako pa ga bodo preživeli naši tržaški Slovenci? Zavrteli smo nekaj številk in na spletu objavili nekaj pozivov, da bi ugotovili, kaj jim pomeni jubilej, in v glavnem naleteli na ravnodušnost oz. včasih celo na brezbrižnost, saj našim sogovornikom ni mar za praznik. 20-letna študentka komunikologije Karin praznik spoštuje, ker je to za državo pomemben dan, vendar ga ne čuti za svojega, tako da bo današnji dan izkoristila za raznorazne dejavnosti in za nakupovanje, najbrž v Sloveniji, večer pa bo preživela v družbi prijateljev. 21-letna Julija, študentka sodobne literature pa bo prost dan izkoristila za učenje, saj so vsa univerzitetna predavanja danes odpadla. Italijanski praznik, na katerega vsepovsod opozarjajo neštete zastave, kratkomalo ni njen praznik. 35-letna Katarina, prekerna delavka in hkrati študentka na šoli za arhivistiko in paleografijo, nas je opozorila, da je do združitve Italije privedla krvoločna vojna, v kateri je bilo ubitih ogromno ljudi, predvsem kmetov na južnem delu apeninskega polotoka. Praznovanje zmage monarhije pa se ji ne zdi primerno. 39-letni David, ki še ni dognal, kateri je njegov poklic, bo današnji dan preživel na Pohorju, in sicer na tečaju za smučarskega učitelja tretje stopnje. Praznik mu namreč nič ne pomeni, »ker se ne počutim Italijan kot tisti, ki so si praznik izmislili.« Podobnega mnenja je bil tudi 37-letni Andrej, ki pravi, da ne razume, kaj sploh praznuje Trst, saj ni že 150 let pod italijansko oblastjo ... »k sreči«. Sicer pa se veseli dela prostega dne, ki ga bo izkoristil za proslavljanje irskega državnega praznika Sv. Patricka. 36-letni raziskovalec Iztok je zaposlen v Sloveniji, tako da bo danes v službi. Praznik pa mu nič ne pomeni. »Živim namreč v Trstu, ki je tudi slovensko mesto, in je med drugim pod Italijo prišel uradno šele leta 1954, tako da bomo tu kvečjemu čez tri leta lahko kaj praznovali.« Po njegovem mnenju bi se Trst moral osredotočiti na svojo večkulturnost in rešiti sramotno nespoštovanje slovenske narodnostne skupnosti. 25-letni študent na ljubljanski univerzi Martin bo dan preživel v mirnem pohajanju po belem mestu. Praznik mu nič ne pomeni in zdi se mu, da sta v Trstu pomembnejša 25. april ali celo 2. junij. Sicer spoštuje vse, ki praznik obhajajo, »saj se je konec koncev moja generacija rodila v Italiji in v Italiji tudi odraščala, jaz pa ga bom preživel čisto slovensko.« Hudomušni pa so bili tudi ostali odzivi po spletnem zidu skupnosti facebook, kjer je marsikdo zapisal, da gre za »pajacado«, nekateri pa so nam svetovali, naj za mnenje povprašamo zamejske politike, ki bi gotovo postregli z zabavnimi odgovoromi. Spet drugi pa so nas podučili, da je to dan žalovanja in se spraševali, zakaj nismo ostali pod Avstrijo. (sas) I" »"PI ' l fji 8 Četrtek, 17. marca 2011 ŠPORT / dolinska občina - Občinski uslužbenci sindikata CGIL Dolina: protest pred županstvom Protest pred dolinskim županstvom pokrajina Jutri odprtje okenca za starše Na sedežu projekta Habitat-Microarea v Ul. del Pane 6 bodo jutri odprli okence za starše v okviru pobude Pokrajine Trst, ki želi s tem nuditi staršem prostor in priložnost za informacije, soočanje z drugimi starši in iskanje rešitev za vprašanja, s katerimi se starši najpogosteje soočajo. Pobuda se uresničuje zahvaljujoč se prispevku Dežele Furlanije-Julijske krajine in sodelovanju številnih združenj, ki delujejo na ozemlju Pokrajine Trst. Okence bo odprto od 9.30 do 11.30, predstavniki združenj pa bodo staršem nudili informacije v zvezi z možnostjo ustanovitve združenja oz. odbora staršev, dalje jih bodo seznanili z delovanjem t.i. Časovne banke, z načinom prijavljanja na razpise idr.. Okence bo potujočega značaja in bo dvakrat tedensko odprto v Trstu, enkrat mesečno pa v občinah Milje, Dolina in Devin-Nabrežina. Od ponedeljka, 21. marca, pa bodo urniki odprtja sledeči: prvi teden v mesecu ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu projekta Habitat v poslopju Vaticano v Istrski ulici 44 in ob petkih med 9.30 in 11.30 na že omenjenem sedežu projekta Habitat v Ul. del Pane 6. V drugih tednih v mesecu bo okence delovalo ob ponedeljkih med 15.30 in 17.30 v uradu za stike z javnostjo Pokrajine Trst na Trgu Vittorio Veneto 4 ter ob petkih med 9.30 in 11.30 na sedežu projekta Habitat v Ul. del Pane 6. V kratkem bo na razpolago koledar odprtja za ostale sedeže. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-3798494 (z odzivnikom) in naslov elektronske pošte sportellogenitori@provincia.trieste.it. kroma Skupina uslužbencev dolinske občine je včeraj opoldne manifestirala na stopnišču ob vhodu na dolinsko županstvo. Protest je priredil sindikat uslužbencev javnih ustanov CGIL, in sicer iz dveh razlogov: prvič ker ni bila še podpisana notranja delovna pogodba, in drugič zaradi oddaje del nekaterih občinskih služb drugim dejavnikom. Dolinska županja Fulvia Premolin je bila nad protestom presenečena, saj naj bi sindikalna organizacija uradno sporočila, da bo izvedla sindikalno skupščino, ne pa protestni shod. Spodbila je upravičenost protesta, kajti »notranja delovna pogodba je bila - po petnajstih letih - podpisana 24. februarja letos.« Glede oddaje del nekaterih služb zunanjim podjetjem pa je poudarila, da se zadeva nanaša na vodovodno službo, na upravljanje kanalizacije in čistilne unaprave. Občina je bila primorana slediti določilom deželnega zakona o upravljanju vodnih virov, zato je dodelila upravljanje vodovoda podjetju AcegasAps, kot je bilo to sklenjeno na seji optimalnega ozemeljskega območja. Premolinova je dodala, da je bila dolinska občina zadnja v tržaški pokrajini, ki se je podredila tej normi. Protesta pred dolinskim županstvom se je udeležil tudi funkcionar sindikata uslužbencev javnih uprav CGIL Marino Sossi. Po njegovem mnenju dolinska občinska uprava ni zadostila določilom delovne pogodbe, saj pet vodij služb že od leta 2008 čaka na izplačilo dodatka za vodenje službe, prav tako niso bili izplačani dodatki za proizvodnost v letu 2010. Glede »predaje« vodovodne službe podjetju AcegasAps je Sossi menil, da bi lahko občinska uprava »obdržala službo, če bi se povezala s Kraškim vodovodom ostalih kraških občin. Upravo je obtožil, da ni storila nič, da bi službo obdržala, in tako obdržala tudi delovna mesta. Po njegovem mnenju naj bi občina na ta način »izgubila 500 tisoč evrov,« kar bi znalo vplivati na pakt o stabilnosti. Napovedal je tudi, da bodo dolinski občani kmalu na lastni koži ugotovili, koliko jih bo stala predaja vodovodne službe podjetju AcegasAps, »ker se bodo stroški za vodo in za nove priključke povečali.« Sossi je tudi ocenil, da je bila »komunikacija med uslužbenci in upravo pomanjkljiva,« zaradi česar naj bi postala »klima napeta.« Ob koncu je napovedal, da bo sindikat uslužbencev javnih uprav v kratkem priredil javno srečanje z dolinskimi občani, da bi jih podrobno seznanil o zadevi. po potresu na japonskem Hack: Referendum o jedrski energiji je nepotreben Za znano tržaško astrofizi-čarko Margherito Hack je referendum o jedrski energiji popolnoma nepotreben, ker bo potekal pod vtisom zgroženosti ob katastrofi, do katere je prišlo na Japonskem zaradi potresa in tsuna-mija. To je Hackova dejala ob robu predstavitve nekega televizijskega programa. Tržaška znanstvenica opozarja, da je najprej prišlo do referenduma zaradi jedrske nesreče v Černobilu, zdaj pa bo potekal pod vtisom katastrofe na Japonskem in je jasno, da bo proti jedrski energiji, medtem ko bi se morali stvari lotiti na racionalen način. Po mnenju Margherite Hack je potres na Japonskem nekaj izjemnega, saj se tak potres zgodi enkrat vsakih sto let: »Če bi se vsakič, ko pride do tehnološke inovacije, potegnili nazaj, bi živeli še v votlinah,« je dejala znanstvenica in opozorila, da če pogledamo statistike, vidimo, da je veliko manj nesreč in onesnaževanja pri jedrski energiji kot pa pri drugih energetskih virih. Pravzaprav, je dodala, predstavljajo pravo nevarnost na področju jedrske energije v Italiji Italijani sami, ker so navajeni lotevati se vseh stvari na lahko: »Tako se bojimo jedrske energije, potem pa milijoni ljudi živijo na obronkih Vezuva, ki ni ugasel, ampak lepo živ in če že desetletja ni eksplodiral, bo tisti dan, ko se bo to zgodilo, prava katastrofa. Strah pred atomom gre pripisati nevednosti, vendar Italija potrebuje to energijo in tudi nesreča na Japonskem bo pripomogla z novimi varnostnimi ukrepi,« je dejala Hackova. V Trstu mednarodna šola za jedrsko varnost V Trstu bo 11. aprila začela delovati mednarodna šola za jedrsko varnost, odprtje katere je italijanski premier Silvio Berlusconi napovedal na lanskem novembrskem vrhu o jedrski varnosti v ZDA. Šola bo delovala v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam pri Mira-maru v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za zunanje zadeve in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), udeležilo pa se je bo petdeset znanstvenikov, ki prihajajo iz držav v razvoju na jugu sveta in Bližnjem vzho- Margherita Hack kroma du. Slednji bodo sledili srečanjem, ki bodo od 11. do 22. aprila, na njih pa bodo pridobivali znanje, ki jim bo omogočilo ocenjevati in upravljati s tveganjem, ki je povezano z uporabo radioaktivnih snovi, še posebej ko obrati in materiali postanejo predmet sabotaže, se spremenijo v orožje ali pa se radioaktivne snovi v okviru nezakonite trgovine po pomoti spusti v okolje. Kot je dejal Claudio Tuniz, ki pri miramarskem centru skrbi za delovanje šole, je program oblikovan s ciljem nuditi neposredno in konkretno znanje, analizirati zgodovinske primere ter nuditi tehnično poglobitev, vezano na morebitno zlonamerno uporabo jedrskega in radioaktivnega materiala. Cilj je usposobiti izvedence, ki bodo sposobni ukrepati v primeru uresničitve tveganj glede jedrske varnosti, bodisi kar zadeva materiale bodisi kar zadeva infrastrukture ter na področju energetike, zdravstva in industrije. Udeleženci bodo poglabljali vprašanja v zvezi z ravnanjem s prebivalstvom, izpostavljenostjo sevanju ter potencialnimi tveganji, ki so vezani na zgrešeno upravljanje z radioaktivnimi snovmi, pa tudi na sabotaže. Tečajniki se bodo soočili z izvedenci iz vse Evrope, še posebej pa s tehniki in znanstveniki agencije IAEA. Začetek delovanja šole za jedrsko varnost prihaja v trenutku, ki ne bi mogel biti bolj aktualen spričo nesreče v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi, do katere je prišlo po nedavnem katastrofalnem potresu in tsunamiju: »Šolo smo ustanovili pred letom dni skupaj z agencijo IAEA in italijanskim zunanjim ministrstvom s ciljem ustvariti pozornost in razvijati znanje: po tem, kar se dogaja na Japonskem, je jasno, da se bo naš dogodek vključil v širšo razpravo, v kateri znanost more in mora dati temeljni prispevek,« je dejal direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Fernando Quevedo. novinarski krožek - Razprava ob prehodu dnevnika Il Piccolo na format tabloid Tiskani mediji najbrž nikoli ne bodo izginili, vendar se morajo prilagajati hitrim spremembam Za mizo od leve: Dušan Udovič, Luciano Ceschia, Roberto Weber, Paolo Possamai in Carlo Muscatello kroma Ponedeljkovo srečanje v dvorani novinarskega krožka je bilo zamišljeno predvsem kot razprava o časopisnem formatu »tabloid«, a se je tematika neizbežno razširila tudi na druga razmišljanja: o perspektivah tiskanih medijev, internetu in koncentraciji informacijskih monopolov, naprimer. Predsednik tržaškega novinarskega sindikata Carlo Muscatello je uvodoma poudaril potrebo, da se tradicionalni tiskani časopis spreminja, težko pa je, da bo kdaj povsem izginil, kot menijo nekateri. O pravkar izvedenih spremembah na Piccolu je govoril odgovorni urednik Paolo Possamai, ki je prehod na manjši format opredelil kot priložnost, ki je ni bilo mogoče zamuditi. Časopis zaradi tega ni utrpel negativnih posledic, nasprotno, prodaja v kioskih se je takoj rahlo izboljšala. Potrebnega bo seveda nekaj časa, da se nova tehnologija dodobra vpelje, tako bodo odpravili tudi trenutne pomanjkljivosti in napake. Prehod na nov format pa je pomenil tudi racionalizacijo dela (in stroškov) v okviru založniške skupine L'Espresso, v katero sodi Il Piccolo. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je obrazložil izkušnjo slovenskega tržaškega dnevnika, ki je v »tabloid« format prešel pred dobrimi 28 leti. Takrat je bilo to res inova-tivno dejanje, kajti izkušenj ni bilo, razen dnevnika La Repubblica, ki pa je bil vsem nedvomno dobra šola. Res je tudi, da je prehod na nov format narekovala nova tehnologija, bralci pa so novi Primorski dnevnik takoj dobro sprejeli in se nanj privadili. Svoje izkušnje je posredoval tudi Luciano Cechia, nekdanji odgovorni urednik Piccola, ki je manjši format uvedel pri tridentinskem dnevniku Alto Adige. Tudi če spočetka izgleda drugače, je novica pri manjšem formatu objektivno bolj ovrednotena, je med drugim dejal Cesc-hia. Na izziv predsednika novinarskega krožka Roberta Weberja, ali se pri medijih čuti pritisk politike, je Ceschia dejal, da je danes vpliv politike na časopise na splošno manjši. In to v glavnem zaradi tega, ker je politika vsebinsko šibka. / TRST Četrtek, 17. marca 2011 9 slovenski klub - Peter Kovačič Peršin spregovoril o izzivih globalizacije »Švicarski model kantonov je za Evropo edini sprejemljiv« Manjšina lahko postane kažipot matici - Slovenski politični razred je nezrel Peter Kovačič Peršin je prepričan, da je zvestoba maternemu jeziku predpogoj za preživetje neke skupnosti. Kdor ohranja svoj jezik, ohranja tudi narodno zavest, je med drugim dejal na torkovem srečanju, ki ga je v Gregorčičevi dvorani priredil Slovenski klub. Priložnost za pogovor je bila Ro-žančeva nagrada za najboljšo esejistično zbirko, ki jo je Kovačič Peršin lani prejel za knjigo Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesih globalizacije. Zato je bilo prvo iz vrste vprašanj, ki jih je gostu postavil novinar Peter Verč, posvečeno »globalni vasi«: ali za nas res predstavlja nevarnost? Avtor je pojasnil, da je globa-lizacija spontan in nujen proces: če ne bodo nekatere vrednote, na primer spoštovanje človekovih pravic, postale univerzalne, bo svetu onemogočeno, da bi miroljubno reševal konflikte. A globalizacija ni samo sinonim za proces združevanja, temveč tudi za kapitalsko moč, ki zabrisuje civilizacije in zato ustvarja konflikte. Tudi združena Evropa sloni predvsem na gospodarskih temeljih, vprašanje kulturnih identitet pa ostaja odprto. Esejist je prepričan, da je švicarski model za Evropo edini sprejemljiv: posamezni narodi in države morajo ohraniti svojo identiteto, tako kot jo posamezni kantoni. Predvsem Pogovor s tokratnim gostom Slovenskega kluba je vodil novinar Peter Verč kroma pa svoj jezik na vseh nivojih življenja: jezik ne sme izgubiti sposobnosti izražanja na najvišjih nivojih, torej tudi v znanosti. V nobenem primeru ne sme postati le jezik doma, šole ali prižnice. Slovenski jezik bi morali sistemsko zaščititi, saj obstaja realna možnost, da se tudi v osrednji Sloveniji kmalu spre- meni v jezik manjšine. Slovenski politični razred je po njegovi oceni nezrel in patološko obremenjen z majhnostjo, zato nima pravega posluha do teh vprašanj. Tudi slovenska cerkev je zamudila priložnost, da bi ponovno postala moralna avtoriteta in prispevala k ohranjanju identitete. Predstavniki manjšinskih skupnosti se s temi vprašanji vsakodnevno ukvarjajo, zato Peter Kovačič Peršin meni, da imajo Slovenci v Italiji enkratno priložnost, da postanejo kažipot tudi matici. Za to pa bi morali preseči ideološke delitve in postati »predvsem Slovenci...« (pd) SSG:odpadeta ponovitvi Rondoja Slovensko stalno gledališče obvešča abonente in gledalce, da ponovitvi predstave Rondo, na sporedu v petek, 18. marca, ob 20.30 in nedeljo, 20. marca, ob 16. uri, odpadeta zaradi poškodbe igralke. Obleci me v poljub Saše Pavček Skd Tabor bo mednarodni dan žena in svetovni dan poezije obeležilo z izvrstno gostjo. Na Opčine prihaja prvakinja SNG Drama iz Ljubljane Saša Pavček, ki bo predstavila svoj pesniški prvenec Obleci me v poljub. Prva izdaja zbirke je kmalu pošla in prav v teh dneh prihaja med bralce novi natis. Igralka, pesnica, pisateljica in avtorica dramskih besedil ter docentka za dramsko igro je svoje pesmi za odrski nastop povezala v celoto ljubezenske zgodbe, tako da deluje kot izpovedni kabaret- monodrama. Ob Saši Pavček nastopajo glasbeniki Aljoša Rijavec (klavir), Šemsudin -Dino Džopa (kitara) in Jan Oršič (bas-kitara). Enkratna ponovitev bo v nedeljo, 20. marca , ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah. Libija Sonje Gregori Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja nocoj, ob 20.30, v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu, potopisno predavanje Sonje Gregori. Tokrat bo z nami delila svoje izkušnje in dogodivščine s potovanja po Libiji. Ko je lani, ob prestopu v novo leto, obiskala to zanimivo severnoafriško državo sploh ni bilo slutiti, koliko krvavih dogodkov se bo v kratkem v tej državi dogodilo. boljunec - Primorska poje Večer je bil posvečen sakralnim skladbam Glavno organizacijsko delo je imela ZCPZ iz Trsta Priljubljena vsakoletna zborovska revija Primorska poje je v polnem teku in v petek, 11. t.m., je vabila v cerkev sv. Janeza Krstnika v Bo-ljunec, kjer je bil prvi letošnji koncert posvečen sakralnemu sporedu. To je bil drugi koncert v zamejskem prostoru in osmi v letošnjem nizu, ki ga kot vsa zadnja leta prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Večer v Boljuncu so izpeljali v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo in Mladinskim domom, glavno organizacijsko delo pa je prevzela ZCPZ iz Trsta. Uvodoma je zato nastopajoče in občinstvo pozdravil domači župnijski upravitelj Rafko Ropret, ki je izpostavil pomen tovrstnih srečanj za splošno rast sodelujočih. Spored je uvedel Združeni zbor ZCPZ iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Muzikalno zelo prepričljivo je izvedel Tomčevo Slovensko mašo v čast sv. Cirilu in Metodu , ki jo je ta zbor naštudiral lani med poletnim seminarjem. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora župnije Marezige, ki je pod vodstvom svojega župnika Lojzeta Furlana ponudil občinstvu štiri kar zahtevne postne pesmi primorskega rojaka, ljubljanskega stolnega zborovodje in skladatelja Jožeta Trošta. Mešani pevski zbor Podgora pa je po liturgični Sprejmi, Gospod svojega dolgoletnega zborovodje, pokojnega Mirka Špaca- kroma pana, pod vodstvom sedanjega dirigenta Petra Piriha zapel še manj izvajano Komelovo Vsi zbori zadonite in dve bolj znani Marijini pesmi. Svojevrstna zanimivost sta bili prvi dve pesmi v izvedbi Mešanega pevskiga zbora Tri doline / Tre valli iz Kravarja v Benečiji. Zborovodki-nja Maria Francesca Gussetti je namreč uvodoma izbrala starodavno hvalnico Čestito, ki je odličen primer interference oglejske sakratne gregorijanske tradicije ter ljudskega glasbenega čutenja in izvajanja. Medtem ko je pesem Jezus je ustal od smerti, ponarodela Riharjeva velikonočna pesem. Mešani zbor Obalca iz Kopra, ki je sklenil koncert, pa je z mlado zborovod-kinjo Valentino Vočanec s svojim zahtevnim in zelo prepričljivo izvedenim programom, ki ga je uglajeno povezovala Nadja Roncelli, potrdil sloves, ki ga uživa. Tudi petkov koncert Primorske poje v Bo-ljuncu se je zaključil, kot veleva 42-letna tradicija te revije, se pravi v prostorih Mladinskega doma, kjer so se pevci ob obloženi mizi pogovarjali in izmenjavali vtise ter prepevali. Taka v družbi sproščeno zapeta pesem ima namreč posebno moč in vrednost, saj povsem pristno odraža čutenje izvajalcev. Srečanja ob posameznih večerih Primorske poje so tudi zato dragoceni dogodki, ki dosegajo več pomembnih glasbenih in kulturnih učinkov med udeleženci. Če se jim ne mudi domov, pa je potrditev, da je pobuda uspela in da je med ljudstvom potrebna. (A.H.) smrtna kosa - Ladiju Jazbecu v spomin Odšel je gospodarstvenik in soustanovitelj zadruge Naš Kras Ladi Jazbec se je rodil leta 1922 v Kobjegla-vi na Krasu. Brezskrbna otroška leta je preživel v domačem kraju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Doma so takrat imeli edino gostilno v vasi, »Pri Zegovih«. Verjetno se je Ladi prav v tem domačem okolju naučil osnove trgovine in dela z ljudmi. Zaradi tega je domači župnik nagovoril družino in jo prepričal da je komaj trinajst letnega fanta poslala na študiji v srednjo trgovsko šolo vTrst. Pisalo se je leto 1935 in Ladi se je znašel ob morju in v povsem novem okolju, po večini italijanskem. Slovenskega jezika ni hotel zanemariti, zato se je zbiral skupaj z drugimi Slovenci v ulici sv. Frančiška, kjer so jih štempiharji v ilegali učili slovenskega jezika in narodne zavesti. Vpoklican je bil v italijansko vojsko in služenje vojaškega roka začel v Savoni. Takoj po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 se je vrnil domov in se vključil v partizansko gibanje. Malo zatem so Nemci izvedli najostrejšo ofenzivo na Krasu prav v okolici Kobjeglave. Bil je ujet in takoj interniran v nemško taborišče Dachau. Od tam so ga esesovci premestili v Berchtesgaden, kjer je moral pod trdo prisilo sodelovati pri gradnji znamenitega Hitlerjevega Orlovega gnezda. Včasih, a zelo poredkoma, je o tej strašni izkušnji tudi spregovoril. Na delovišču je imel možnost videti skoraj vse nacistične veljake. Po vojni se je vrnil v Trst in začel svojo delovno kariero. Medtem se je poročil z gospo Bo-jano iz sosednjega Ivangrada in si ustvaril družino, ki je najprej živela v ulici Commerciale, nato v Rojanu in na Greti. Leta 1956 se je zaposlil pri koprski Intereuropi. Takrat se je začela široka gospodarska ekspanzija Jugoslavije in kamioni zelene barve, s koprsko tablico in napisom Intereuropa so prevažali vsakovrstno blago iz Jugoslavije in nazaj v Jugoslavijo. Ladi je skrbel za celotno tržišče jugozahodne Evrope. Iskal je tovore, kontroliral pošiljke, bil špediter predvsem pa je skrbel za domače slovenske šoferje, ki so se podajali v vedno nove in bolj oddaljene de-stinacije. Še danes se ga nekateri šoferji, ki so že v pokoju, spominjajo s hvaležnostjo, kajti vedeli so, da je bil ob vsakem možnem problemu na poti Ladi tisti, ki jih je tako ali drugače rešil iz zagate. V svojem delu je užival, saj je bil aktiven do petinsedemdesetega leta starosti. Takoj po vojni je bil v odboru SPDT, ki mu je načeloval predsednik Zorko Jelinčič. Leta 1968 pa je bil v skupini tridesetih, ki so ustanovili zadrugo Naš Kras. Ladi ni nikoli pozabil na svojo rojstno vas in na Kras, ki ga je užival na svoji domačiji v Kobjeglavi ob vikendih in tudi za daljša obdobja v poletnih mesecih. Zato se je takoj istove- til z načeli statuta Zadruge. Prisopil je aktivno, saj je bil vedno na razpolago za prostovoljno delo bodisi pri Kraški hiši kot tudi na prvih kraških oh-cetih, kjer je organizacija slonela prav na članih Zadruge. Vsa leta, ko mu je še zdravje dopuščalo, je bil aktiven član in ni bilo dogodka v Kraški hiši, da Ladi ne bi bil prisoten. Zadnje dve leti mu je zdravje nekoliko popustilo a si ni vdal. S svojimi prijatelji - z nekaterimi je prijateljeval več kot petdeset let - se je redno srečeval na nedeljskih kosilih. Zadnjič še tri tedne pred smrtjo.V družbi je rad poslušal in ni bil vpadljiv. Je pa v pravem trenutku povedal svoje umirjeno mnenje ali iskriv dovtip, ki je družbo spravil do pristnega smeha. Pa tudi mene osebno vežejo prelepi spomini iz otroških dni na gospoda Ladija - tako smo ga imenovali. Spomini na brezskrbne dopuste na smučiščih širom Slovenije ali na kopanju ob Jadranskem morju. Na dan pogreba so krsto iz bolnišnice v Trstu, kjer je umrl, pripeljali še zadnjič na dom v Kobjeglavi. Na pogreb so prišli sorodniki in prijatelji iz Trsta, Kopra, Krasa in domačini. Po verskem obredu, ki ga je vodil domači župnik, je krenil sprevod na pokopališče. Krasno sonce in čisto zimsko modro nebo sta dragega La-dija pospremila na zadnji poti. Ob odprtem grobu se je predstavnik krajevne skupnosti Tupelče-Kobjeglava spomnil na pokojnika in krsta je bila polžena v kraško zemljo. V tisto zemljo, ki jo je Ladi tako ljubil in na katero ni nikoli pozabil, čeprav je velik del svojega življenja preživel v Trstu. Zeni Bojani, hčerki Sonji in sinu Brankotu ter njunima družinama izrekamo najgloblje sožalje. Edi Kraus 1 0 Četrtek, 17. marca 2011 TRST gledališki vrtiljak - V nedeljo pri Sv. Ivanu zadnja predstava Otroci so čebelico rešili pred nevarnostjo Gledališče Ku-kuc uprizorilo predstavo Čebelica debelica - Nagrade za male risarje Tudi nad trinajsto sezono Gledališkega vrtiljaka je legel zastor. Otroci in njihovi starši, sorodniki oz. spremljevalci so v nedeljo še zadnjič napolnili dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, da bi si ogledali zadnjo od sedmih abonmajskih predstav, ki jo je tokrat ponudilo potujoče gledališče Ku-kuc iz Lendave, ki je uprizorilo zgodbo o navihani in neubogljivi Čebelici debelici, ki ne posluša priporočil in nasvetov in se posledično znajde v težavah, iz katerih jo rešijo ravno otroci. Čebelico debelico poučuje teta Matica, ki želi svoji navihani učenki dopovedati, kaj je potrebno, da si zagotoviš varno igro na travniku. Predvsem jo svari pred strupenimi cvetovi in hudim sovražnikom čebel, sršenom, ki pa ima tudi on šibko točko, saj se boji - ploskanja. Vendar svojevrstna čebelica priporočil ne posluša oz. jih razume po svoje, zaradi česar se kmalu zaplete v težave: na travniku skoraj utrže strupeno cvetico, predvsem pa se mora soočiti s hudim sršenom, ki si je očitno zastavil cilj, da bo Čebelica debelica njegovo kosilo. Tako čebelico naposled ujame, zve-že in postavi na žar in kmalu bi prišlo do tragedije, če ne bi čebelice rešili otroci, ki s svojim ploskanjem preženejo sršena, pogumna punčka iz občinstva pa jo reši vezi, tako da se lahko Čebelica de-belica osvobodi in ponovno pridruži teti Matici ter odleti na - medene tedne. Predstavi so otroci zelo doživeto sledili, kar spada tudi v okvir filozofije gledališča Ku-kuc, ki ponuja interaktivne predstave, s katerim želi posredovati estetsko doživetje in sporočiti oz. podajati želene vrednote. V vlogah tete Marice, Čebelice debelice in sršena sta nastopili »duši« gledališča Miša Gerič in Urška Raščan, ki sta si na koncu prislužili tudi topel aplavz občinstva. Ob zaključku je treba tudi podati obračun tokratne sezone, pri čemer so or- Čebelici debelici so pomagali rešiti se iz nevarnega položaja ravno otroci kroma ganizatorji Gledališkega vrtiljaka - Radijski oder in Slovenska prosveta - lahko zadovoljni, saj je abonma vpisalo preko sedemdeset družin. Tudi letos sta bili na sporedu vsakič dve predstavi (ob 16. uri v okviru abonmaja Ribica, ob 17.30 pa v okviru abonmaja Želva), pred vsako predstavo pa so sodelavke Študijskega centra Melanie Klein poskrbele za animacijo. V okviru Gledališkega vrtiljaka so imeli mali gledalci tudi letos priložnost, da se pomerijo na likovnem natečaju Moj najljubši gledališki junak. Na natečaju je sodelovalo 27 otrok, ki so prispevali osemdeset izdelkov, ki so na koncu tudi krasili stene dvorane svetoivanskega Marijinega doma. Ob priložnosti nedeljske zadnje predstave so tudi nagradili najbolj vestne in najboljše male umetnike. Tako so največ risb prispevali Ines in Leo Racman ter Nina Dazzara, avtorji najlepših izdelkov pa so Patrick Cingerli, Marko Sancin in Rado Kalc. (iž) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. marca 2011 JERICA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 11.58 - Luna vzide ob 15.38 in zatone ob 4.36 Jutri, PETEK, 18. marca 2011 EDVARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1011,2 mb pada, veter 20 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [13 Lekarne V petek in soboto, 18. in 19. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306282), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). Danes, 17. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino (v primeru slabega vremena bo prireditev v galeriji Tržaške knjigarne, Ul. San Francesco 20) SUPER - 16.15, 20.00 »Il rito«; 18.00, 22.00 »The fighter«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno mi puo' giudicare«; Dvorana 2: 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 4: 20.45 »Il cigno nero«; 14.30, 16.30, 18.40 »Rango«; Dvorana 5: 15.40, 17.50, 20.10, 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. S Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 11.05, 13.35, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Il rito«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 11.10, 13.30, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amici miei - Come tut-to ebbe inizio«; 11.00, 13.20, 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Street dance 3D«; 22.10 »Il discorso del Re«; 11.00, 13.25, 15.35, 17.50, 20.00 »Dylan Dog«. FELLINI - 16.45, 20.20, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Debela mama: Kakršen oče, takšen sin«; 16.00, 18.20, 20.40 »Rango (sin-hro.)«; 16.50, 21.00 »Črni labod«; 16.50 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 20.30 »Jutranje veselje«; 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 15.30, 17.50 »Rango - sinh.«; 21.30 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40 »Justin Bieber 3D«; 16.10, 18.30, 20.50 »Paul«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«; 18.30, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »Romeo e Giulietta 3D. Rodil se je Nathan Osrečil je Patricijo in Giorgiota, brata Erika in Mateja. Z družino se veselimo, novorojenčku želimo vso srečo v življenju nonoti iz Sojka in Drevja. H Mali oglasi DARUJEM opremo stanovanja, od pomivalnega stroja do kavča. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 3384288100. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 345-3594409. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155. NA REPENTABRU - na slovenski strani, prodam 655 kv. m. zazidljivega zemljišča. Tel. 339-5042252. PRODAJAMO jeep gaucho peg perego v dobrem stanju, primeren za otroke do 50 kg. Tel. št. 040-327053 ali 3469520796. PRODAM betonske kole za vinograd po simbolični ceni. Tel. št.: 3356322701. PRODAM v Škrbini na Krasu hišo in kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-2024228. PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. V NAJEM dajem garažo v bližini Ro-jana. Tel. št.: 329-4128363. V SREDO, 9. marca, smo našli v zgodnjih jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040 - 232223 ali 040 -3758234 (urad). V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. V TRSTU PRODAJAMO lepo prenovljeno stanovanje v bližini univerze. Tel. št. 348-5564643. Patriciji in Giorgiotu se je rodil sinček Nathan Srečni družini iskrene čestitke, novorojenčku vso srečo v življenju želimo vsi pri SKD Slovenec Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je s pohvalo diplomirala Lara Devetak Iz srca ji čestitamo brat Danilo, starši in vsi, ki jo imamo radi Čestitke ERIKI za 11. rojstni dan! 17.3.2000je bila prava lunca, danes pa si že velika punca! Zdravje, sreča in veselje naj ti sledijo, vse želje naj se ti v nadalje izpolnijo. To ti sestra Elena in vsi domači želijo! Hojladri, hojladra, novica je v vas prišla, da FILOMENA KAUKA PRSTOPA UKA 40 let ima. Vse najboljše iz srca ji vošči Pustna klapa iz Praprota. Naša mama slavi lepih 40! Z možem, hčerko in dvema sinovoma živiš, redkokdaj se jeziš, a z nami se še vedno veseliš. Voščimo ti vse najboljše: Erika, Gabriel, Janoš in Andrej. Draga KATRIN! Za praznik tvoj čestitamo ti, čestitki tej pa naj sledi še želja, da se ti zgodi le tisto, kar te veseli!!! Vse najboljše za tvoj 5. rojstni dan ti želijo vsi doma, ki te imajo radi. Prejšnji ponedeljek sta SIMON KRAVOS in MAX ZULIANI osvojila v Mariboru, kot klavirski duo, zlato priznanje in prvo absolutno nagrado. SKD Barkovlje čestita njima in tudi mentorici prof. Tamari Ražem in jim želi še veliko nadaljnjih uspehov. Id Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. prej do novice www.primorski.eu / TRST Četrtek, 17. marca 2011 1 1 ffiSSol SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Arthur Schnitzler Li Rondo (Vrtiljak; Režija: Dino Mustafič predstavi 18. 20 . marca odpadeta M Izleti SPDT priredi v nedeljo, 27. marca, spominski pohod na Porezen (1630 m). Odhod ob 7. uri iz trga v Sesljanu. Potrebna je zimska oprema. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Sarajevo in Mostar od 23. do 25. aprila. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št.: 040-327221. Ü3 Obvestila Galerija vabi jutri, 18. marca ob 18. uri _na otvoritev razstave_ »ARHEOLOGIJA PRIHODNOSTI II« Giampietro Vianello Casisa Rok Zelen ko Glasbeni utrinek: Sara Bembi in Carlo Venier - Glasbena matica ponovitve: 31. marca ob 19.30 - prvi četrtek 1. aprila ob 20.30 - tretji petek 9. aprila ob 20.30 - prva sobota 14. aprila ob 19.30 - drugi četrtek 16. aprila ob 20.30 - druga sobota Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št. 800214302 ali 040 362542. H Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo šola danes, 17. marca, zaradi državnega praznika zaprta. 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah prireja v torek, 22. marca, ob 17. uri predavanje na temo »Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli«, ki bo na sedežu osnovne šole F. Bevka na Opčinah (Nanoški trg, 2). Srečanje, ki je namenjeno staršem, bo vodila priznana strokovnjakinja iz Republike Slovenija Doroteja Lešnik Mugnaioni. Toplo vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili 23. pokala treh dežel zadnje smučarske tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra naj se javijo najkasneje do danes, 17. marca, do 14. ure odgovornim odseka ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio), ali 040220718, 338-6376575 (Sonja). KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi danes, 17. in v petek, 18. marca, zaprti. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja danes, 17. marca, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Sonje Gregori »Libija: od Tripolija do peščenega morja Sahare«. Vabljeni. FOTOVIDEO TS80 obvešča učence, učitelje, tekmovalce, prijatelje in ljubitelje videa, da je nagrajevanje video natečaja Ota Hrovatin v kategoriji šole v petek, 18. marca, ob 10.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Informacije tel. št. 329-4128363. Vabimo tudi ljubitelje fotografije in video na zaključni večer 11. foto-video natečaja Ota Hro-vatin v petek, 18. marca, ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu. Na večeru bodo nagrajeni dokumentarni in igrani filmi. OBČINA DOLINA - do petka, 18. marca (vključno), izjemoma bo sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibrí (Ul. Curiel 2 -Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l. (2010/11) enega mesta, ki se je sprostilo. Mesto je namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil med 2.9.2009 in 31.5.2010. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it ali na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 23. in 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 18. in 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mesejo«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Leo Pisani, avtorico knjige Obleka -kaj, kdaj, kako, ki bo v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Z njo se bo pogovarjala Marta Košuta. TPK SIRENA priredi v petek, 18. marca, ob 16. uri družabnost za svoje člane. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. ASD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheer-leadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdance-millenium.com ali na 349-7597763 (Nastja). OBČINA REPENTABOR je preuredila didaktično naravoslovno kulturno pot poimenovano »Pot pesnikov na Krasu - Sentiero dei poeti sul Carso«, ki se nahaja ob vznožju Tabra. Otvoritev bo v soboto, 19. marca, ob 17. uri. Zbrali se bomo na začetku poti na Poklonu (za restavracijo). PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ri-cmanjih: v soboto, 19. marca, ob 11.00 slovesna sv. maša, vodi g. škof Cre-paldi, sodeluje župnijski ženski zbor; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17.00 slovesna večerna maša, sodeluje združeni zbor ZCPZ. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT vabi na konferenco »Ustvarjalni proces: talent? tehnika? navdih?«, ki bo v soboto, 19. marca, ob 17.30 v zadnjem nadstropju knjigarne Libreria del Centro-Borsatti. Predavatelji: umetnici Elisa Waldner in Alenka Deklic. OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v nedeljo, 20. marca, ob 11.00 branje poezij z naslovom »Ta Trst« v tržaškem Ljud- skem vrtu ob Kosovelovem kipu v sodelovanju z Glasbeno matico, združenjem Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. V primeru slabega vremena bo prireditev v Tržaški knjigarni. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Operativnem sedežu v Repniču 49. Vabljeni! BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 23. in 30. marca, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE: ugodne lastnosti mangostina - predavanje v organizaciji Društva Noe. Predaval bo dr. Gianluigi Giacconi (psiholog, naturopat) v sredo, 23. marca, v Grudnovi hiši v Nabrežini ob 20.30. Informacije: noeinfonoe@ya-hoo.it, tel. št.: 349-8419497. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečanje »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki bo v četrtek, 24. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Raziskovalka SLORI Norina Bogatec bo predstavila izsledke projekta Šola2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije. Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLAŠČIČARSKI TEČAJ v organizaciji društva SKD Tabor: priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogljiče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. ŠTRUKLJI, SLADKI IN SLANI, ena najbolj prepoznavnih jedi iz slovenske kulinarične tradicije: pridruži se nam na večernem tečaju kuhanja v sredo, 30. marca, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih! Prijave in informacije: 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednastropje). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! H Prireditve KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, v okviru praznovanja dneva žena, vabi v malo dvorano »Devana Pizziga« na odprtje razstave likovne ustvarjalke Mirelle Granduc »Izliv srca«. Odprtje bo popestril nastop kitarista Janoša Jurin-čiča, gojenca tržaške Glasbene matice v petek, 18. marca, ob 20.30. RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ri-cmanjih: 18. marca ob 20.00 v galeriji Babna hiša »Mladinski večer«, sodelujeta: Ansambel U'pnska mularija pod vodstvom prof. Aljoše Saksida, Zbor Tončka Čok iz Lonjerja, vodi Manuel Purger; 19. marca ob 20.30 v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata ZMPZ Slavec - Slovenec, vodi Danjel Grbec, Zmaga in Vitorio z veseloigro v domačem narečju, »Sv. Jožef po domače«, tekst in režija Ingrid Verk in Peter Terčon. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitvi predstave »Rondo«, na sporedu v petek, 18. marca, ob 20.30 in nedeljo, 20. marca, ob 16. uri odpadeta zaradi poškodbe igralke. Sporočili bomo čim prej nova termina za nadomestitev ponovitev. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosve-te Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje: 18. marca ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Štan-drežu (nastopa Dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine); 19. marca ob 20. uri v OŠ v Idriji (MePZ Jacobus Gallus iz Trsta) ter ob 19. uri v dvorani HDK v Reki (MoPz Fran Ventu-rini od Domja); 20. marca ob 17. uri v KD v Hrvatinih (MePz Skala Slovan iz Gropade), ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (MePz Igo Gruden iz Nabrežine in MoVs Lipa iz Bazovice), ob 14.30 v KD v Ukvah (MePZ Naše vasi iz Tipane). ŽUPNIJA SV. JERNEGA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viri-bus Unitis, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opči-nah. Toplo vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Odtisi narave« arh. Tatjane Capuder Vidmar. Predstavitev: mag. Jasna Merku. Razstava bo odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. SKD LIPA vabi na ogled razstave Janka in Walterja Kovačiča v soboto, 19. marca, od 19. do 20. ure in v nedeljo, 20. marca, od 11. do 12. ure v Bazov-skem domu. 42. REVIJA PRIMORSKA POJE - Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ŽePz Ivan Grbec iz Šked-nja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ŽeVs Bistriške škuorke iz Ilirske Bistrice, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glasbe-no-gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku Viky show. Čarodej nam bo predstavil svoje najnovejše čarovnije. Sodelujeta Tanja in Eva. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na »Koroški večer v besedi in glasbi«. Nastopili bodo Jasna Nemec Novak, Ivo Jelerčič in Nužej Tolma- jer, ki bodo predstavili zbornik o znanem skladatelju Pavlu Kernjaku ter notno zbirko Jožeta Ropitza. S kitaro bo nastopil Janez Gregorič, ki bo predstavil tudi svojo novo zgoščenko. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enode-janke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 26. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Briščikih. Predstavili se nam bodo: Ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ŽePz Devin, MoPz Skala Gabrje, MoVs Slavna iz Slavine, MePz Rupa - Peč in MoVs Dornberški fantje. Vabljeni! POJE VAM MLADOST - KD Fran Ven-turini Domjo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na tretjo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Suzana Žerjal), Mini OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Neda Sancin), OPZ Črešnjevec (vodi Franja Kmetec), OPZ Junior CS iz Maribora (vodi Ma-nja Gošnik Vovk), MlPz Secunde CS iz Maribora (vodi Tadeja Vulc), OPZ Pic-coli cantori della citta di Trieste (vodita Maria Susovsky in Cristina Se-meraro) ter Cicizbor Glasbene matice Ljubljana (vodi Valentina Ugovšek). Prispevki Namesto cvetja na grob Severina Slap-nika daruje Julka Trobčeva 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. Namesto cvetja na grob gospoda Pavla Kocmana daruje Anica Callin 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega priljubljenega moža in očeta Vittoria Sossija »Bion-do« darujeta Giuliana in Morana 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na strica Srečkota Bibca daruje Vojmir 50,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja in 50,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na dragega Srečkota Tretjaka darujejo soletniki iz Križa 90,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. V spomin na Pinota Pernarčiča daruje Rebula Lučko z družino 20,00 evrov za Društvo Timava. V spomin na Lucijana Sosiča darujejo žena in otroci 100,00 evrov za SK Devin - Pokal prijateljstva treh dežel - 7. Memorial L. Sosič. V spomin na dragega Srečka Tretjaka darujeta Žarko in Serena 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Albina Racmana daruje sestra Marija 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Katinara - Ul. Forlanini, Se-sljan - Državna cesta. 202 (km 27) Q8: Istrska ulica 212, Domjo (Strada della Rosandra) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgo-nik - Državna cesta 202 (km 18+945) TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 12 Četrtek, 17. marca 2011 KULTURA / naš intervju - Tržiška pevka o svoji novi turneji, vlogi mame, Italiji ... Elisa: »Italija potrebuje žerjav, ki bi jo dvignil ...« V ponedeljek bo nastopila v tržaškem gledališču Rossetti - »Slovenci so bolj evropski« Tiskovna agencija Ansa je njen rimski koncert, kije 4. marca uvedel turnejo Ivy (Bršljan), definirala »ocean energije«. In Elisa Toffoli, 33-letna pevka iz Tržiča, je tudi med včerajšnjim telefonskim pogovorom bila kot ocean, ali morda kot reka, ki bi lahko vsak čas prerasla bregove, pa naj je govorila o svoji glasbi, ali položaju italijanske družbe. Ali bolje rečeno: prav posebno se je ogrela, ko je spregovorila o Italiji... Na vprašanje, kje izvira njena vitalnost, je pojasnila: »To, da lahko delaš, kar ti je všeč, je najbrž najlepše, kar lahko doživiš. Ko delaš z veseljem, lahko v delo vložiš vse, kar imaš. Zelo se veselim tega, kar delam. Ob tem pa sem tudi mirna, rekla bi celo srečna ...« Elisa bo v ponedeljek zapela v tržaškem gledališču Rossetti (nekaj vstopnic je še na voljo na spletni strani www.azalea.it), kamor se bo vrnila tudi 22. aprila. Njena letošnja turneja je namreč dvodelna: v vsakem mestu sta na sporedu dva koncerta, ki sta med seboj skoraj povsem različna. »Pred nami je zelo dolga turneja, zato smo potrebovali nove spodbude, da ne bi vsak večer ponavljali iste pesmi. Zamisel se nam je porodila v prvi vrsti iz potrebe, da se ne bi dolgočasili, a tudi iz želje, da bi pesmi razdelili na podlagi naravnih elementov, v prvi vrsti vode in ognja. Nekatere so bolj akustične, druge skoraj elektronske. Združili smo dva različna glasbena tokova, eden je bolj nordijski, drugi bolj tribalen: tudi glasbeni inštrumenti zrcalijo to dvojnost. Med prvim koncertom uporabljamo na primer »glockenspiel«, med drugim pa karibske »ma-rimbe in jambe bombe«. Na eni strani so skoraj mistične, keltske atmosfere, na drugi soul in afriški ritmi. Vzdušje ustvarjajo inštrumenti in aranžmaji, a tudi posnetki ledu, snega, lesa, gozda, ognja. Kot bi bila koncerta dvojčka, paralelna, kot dva različna jedilnika, ki pa ponujata podobne občutke. No, kot prava Italijanka sem uporabila prispodobo hrane ... (smeh) V letu, ko Italija praznuje svojo združitev, je Elisa poskusila združiti svet, njegovo južno in severno poloblo? Zdi se mi, da izbrane pesmi lepo poosebljajo ta dva svetova. Poleg tega ti dva različna programa dajeta možnost, da ovrednotiš številne pesmi, ki bi morale drugače nujno izostati. To me pa zelo veseli, vse je zelo raznoliko, programa sta objavljena na moji spletni strani, občinstvo lahko samo izbere, kateri koncert mu je bolj Lani poleti je Elisa nastopila na tržaškem Velikem trgu kroma (V ozadju se zasliši glas 16-mese-čne Emme ...) Kako usklajujete svoje delovne in družinske obveznosti? Bolj kot problem, doživljam usklajevanje z občutkom krivde, ki je mislim skupen mnogim italijanskim mamam. Se-vernjakinje gledajo bolj neobremenjeno na materinstvo, morda tudi zato, ker so bolje organizirane, ker jim država bolj pomaga. Če pomislim, da imajo v tovarnah urejene jasli ... Sredstva bi morali razporejati bolj smotrno, javnost bi morala biti bolj pozorna do potreb otrok in družin. Zaskrbljenost mnogih staršev je upravičena: ne verjamem, da ljudje nočejo imeti otrok, a ni jim lahko, če morata oba starša delati, če so varuške in zasebne jasli predrage, v javnih pa ni prostora ... Močno ste navezani na svoje domače okolje. Kako gledate na politične spremembe zadnjih let, na odnose z bližnjo Slovenijo? Odnosi s Slovenijo so odlični, Slovenci pa so z odprtimi rokami sprejeli novosti, ki jih je prinesel vstop v združeno Evropo. Znali so pravočasno in dobro izkoristiti svoje bogastvo, na primer terme, in jih spremenili v čudovite centre za dobro počutje. Slovenci so znali ovrednotiti same sebe, so pametni, govorijo angleško bolje Gostovanja v SNG Drama Ljubljana SNG Drama Ljubljana načrtuje številna gostovanja doma in v tujini. S predstavama Platonov in Ko sem bil mrtev bo gostovala v Srbiji, Platonov bo na sporedu na festivalu v ruskem Melihovem, Ko sem bil mrtev pa na romunskem festivalu v Sibiuju. Obenem bo hiša gostila tuje produkcije. Kot prvi bo nastopil koroški Teatr Trotamora z Zalo avtorjev Haralda Schwin-gerja in Simone Schonett, ki ju je navdihnila Miklova Zala Jakoba Sketa. Schonettova je dejala, da pri priredbi besedila nista bila obremenjena z mitom o Miklovi Zali, saj ta v nemškem govornem prostoru ni znan. Na velikem odru bodo poleg koroškega teatra, ki bo na ogled 19. marca, v tem mesecu gostili še Slovaško narodno gledališče dramo Čehova Ivanov, v aprilu SLG Celje s predstavo Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha, v maju pa Novosadsko gledališče s Shakespearovim Senom kresne noči ter Dramo SNG Maribor s Shakespearovo predstavo Kar hočete. V Mali drami se bodo konec marca predstavili mariborsko predmetno gledališče Moment s predstavo Dejanje brez besed, Kolektiv Na-robov s performansom De.Kons in SNG Nova Gorica z Jesihovimi Grenkimi sadeži pravice. (STA) kot mi. Mislim, da so Slovenci bolj evropski: od njih se lahko marsikaj naučimo ... Kakšna pa je Italija v Elisinih očeh? Italija ostaja pravi kolos lepote ... a potrebujemo žerjav, ki bi ga dvignil. Okrog sebe vidim veliko težav, a morda je to dobra lekcija, tudi zame, ki ne volim, ker sem izgubila upanje in zaupanje v politiko, ki je preveč komplicirana in je nihče ne jemlje resno. Cenila bi zakone, ki bi bili bolj dostojanstveni, ki bi jih narekovala zdrava pamet: danes ni pozornosti do pravih prioritet. Vidim veliko pozornost do politične vojne, a ne do socialnih potreb, do integracije priseljencev, težav v zdravstvu, s katerimi se soočamo, kljub temu, da plačujemo visoke davke. Dopuščamo propadanje kulturnih spomenikov in to, da naši mladi talenti odhajajo v tujino in tam dosegajo rezultate in dohodke, ki jih doma ne bi mogli. Veliko stvari bi morali urediti, zato ne trpim politike: ne zanima me, če to naredi levica ali desnica, zanima me, da si zavihajo rokave! Začeli bi lahko z znižanjem plač: to, da v času krize, služijo deset tisoč evrov na mesec, se mi ne zdi najlepše ... Poljanka Dolhar ljubljana - V Cankarjevem domu Razstava mojstra plakata Toulouse-Lautreca V Cankarjevem domu je od danes na ogled razstava grafičnih del slovitega francoskega umetnika Henrija de Tou-louse-Lautreca (1864-1901). Ta je v svojih delih ujel utrip bohemskega pariškega življenja. Na razstavi bo mogoče videti okrog 100 eksponatov, od tega približno polovico izvirnih Lautrecovih del, predvsem barvnih litografij. To je najpomembnejši razstavni projekt letošnjega leta v CD, zahteven je tako po tehnični in programski kot finančni plati, je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila vodja razstavnega programa v CD Nina Pirnat Spahič. Pripravili so ga skupaj z Muzejem dekorativnih umetnosti (Les Arts Decoratf) iz Pariza, ki je svojo zbirko Lau-trecovih plakatov in litografij predstavil pred dobrima dvema letoma. Poleg originalnih Lautrecovih lito-grafij razstava prikazuje plakate njegovih nekoliko starejših kolegov, kot sta Jules Cheret in Eugene Grasset, Lautreca pa sooča tudi sodobnimi plakati. Muzej Toulouse-Lautrec v Albiju je namreč leta 2001 ob 100-letnici umetnikovega rojstva povabil k sodelovanju 100 uglednih grafičnih oblikovalcev z vsega sveta, ki so izdelali po en plakat kot hommage temu pionirju umetniškega plakata. V Ljubljani jih je po besedah Pirnat Spahičeve na ogled 32. Razstava je postavljena v sedmih tematskih sklopih, ki so podprti z besedili, za postavitev v dveh prostorih, galeriji CD in dvorani Duše Počkaj, je poskrbela arhitektka Katarina Štok Pretnar. Razstavo, ki bo na ogled do 25. avgusta, bosta 5. maja pospremila predavanje o umetnikovem življenju in delu ter projekcija filma Francoski kankan Jeana Renoira. Celoten projekt, vreden okrog 100.000 evrov, so podprli ministrstvo za kulturo, Francoski inštitut Charles Nodier in podjetje Revoz. (STA) trst - Razstava bo v Narodnem domu na ogled do 2. aprila Devet umetnikov na razstavi »Oltrezid« Skupina italijanskih in slovenskih umetnikov je razmišljala o dvojezičnosti in jo skušala »uprizoriti«- Med njimi tudi nekateri tržaški ustvarjalci Posnetek s torkovega odprtja Zanimiva, nekoliko neobičajna razstava je ta-čas na ogled v galeriji Narodnega doma v Trstu. Ne-konvencionalen je že njen naslov, Oltrezid, ki jasno kaže na prepletanje dveh jezikov. Kajti preko zidu (»oltre il muro«) je želela pogledati skupina italijan- kroma skih in slovenskih ustvarjalcev, ki je sprejela vabilo tržaške skupine Gruppo 78. Vsakdo je, z njemu lastno izrazno govorico, ustvaril delo, ki tako ali drugače opozarja na pomen dvojezičnosti. Dela so bila januarja na ogled v prostorih ne- kdanje umobolnice, kjer so ob tej priložnosti ustvarili pravi »happening«. Posnetek tistega prazničnega dogodka (posnel ga je Davide Skerlj) si je bilo mogoče ogledati na torkovem odprtju razstave, ki bo v galeriji Narodnega doma na ogled do 2. aprila (od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure). Dela razstavljajočih umetnikov je predstavila Maria Campitelli. Na veliki črno-beli fotografiji Eli-sabette Bacci kraljujeta ženski postavi različnih ma-ternih jezikov, med njima pa večkrat ponovljeno vprašanje: kaj pomeni/ cosa significa? Lucio Perini je dokumentiral zanimivo dvoumnost italijanskega nagrobnega napisa na kraškem pokopališču ter obmejne kamne. Franco Vecchiet in Anda Klančič sta ustvarjala s pisanimi citati, v prvi vrsti iz italijansko-sloven-skega slovarja: prvi s spretnim kolažem, druga pa z naslikanimi besedami. Jasna Merku nas z ilustracijo obeh možganskih polobel metaforično opozarja na njuno fluidnost pri dvojezičnih osebah: prva je vsekakor prijetno v cvetu, druga pa razpredena s citati izvirnih tekstov italijanskega in slovenskega jezika. Cvetka Hojnik je geometrijski abstrakciji zaupala upodobitev potrebe po dialogu med Slovenci in Italijani, medtem ko nas Simon Kastelic s pomočjo prozornega platna, na katerem je narisano človeško okostje, opozarja, da »smo pod kožo vsi enaki«. Z ogromno sliko, ki ilustrira izsek mesta Trst, nas Pao- Lucio Perini se je podal na pokopališče ... kroma lo Ferluga popelje na tržaško nabrežje, kjer se deset Kosovelovih zapovedi prepleta z napisi v slovenskem jeziku. Končno nam Fabiola Faidiga predlaga svojo prvo učno uro slovenščine, s svojevrstno slikovno abecedo, iz katere izstopa neonski napis: to je zid. (pd) / DNEVNE NOVICE Četrtek, 17. marca 2011 13 libija - Uporniki še vedno nadzorujejo Misrato in Bengazi Pod udarom Gadafija nova mesta, prepoved letov pod vprašajem Evropski parlament kritičen do pasivnosti EU - Gadafijev sin: Tripoli l.2007 financiral Sarkozyjevo kampanjo TRIPOLI - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so včeraj sprožile ofenzivo na mesto Misrata, še zadnjo utrdbo upornikov na zahodu države. Na napad vladnih sil se pripravljajo tudi v drugem največjem libijskem mestu Bengazi, ki velja za "srce" upora. Gadafijev režim namreč napoveduje, da bo po mesecu dni dokončno zlomil vsak upor v državi. Po navedbah upornikov so Gadafije-ve sile Misrato, mesto z okoli pol milijona prebivalci, napadle z vseh strani. Uporniki so odgovorili na ofenzivo in naj bi še zaenkrat še nadzorovali mesto. Ubiti so bili najmanj štirje ljudje, dva civilista in dva dva uporniška borca, več je ranjenih. V Bengaziju se medtem pripravljajo na napad vladnih sil. Libijska državna televizija je prebivalcem Bengazija namreč v torek zvečer sporočila, da vojska v kratkem prihaja tudi v to mesto, da jih zaščiti, zagotovi mir in vrne življenje nazaj v ustaljene tirnice. A uporniki svarijo pred maščevanjem Gadafija in opozarjajo, da bi lahko prišlo do pokola. Državna televizija je sicer že v torek sporočila, da so vladne sile napadle in tudi zasedle ključno mesto Adždabija, kakih 160 kilometrov južno od Bengazija, a francoska tiskovna agencija AFP danes poroča, da temu naj ne bi bilo tako. Po navedbah očividcev se namreč spopadi v tem mestu še nadaljujejo, ubitih pa naj bi bilo že okoli 30 ljudi. Sin libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija, Saif al Islam, je glede poteka upora v pogovoru za televizijo Euronews dejal, da bo "v naslednjih 48 urah vse končano", saj so vladne sile že skoraj dosegle Bengazi. Upornikom je sicer zagotovil, da bodo lahko nemoteno zapustili Libijo. V Varnostnem svetu ZN pa se medtem za zaprtimi vrati nadaljuje razprava o osnutku resolucije o Libiji, ki predvideva prepoved "vseh letov" v libijskem zračnem prostoru in dovoljuje "vse nujno potrebne ukrepe za njeno uveljavitev" ter zaostruje konec februarja sprejete sankcije proti Gadafijeveu režimu. Osnutek je v torek vložil Libanon v imenu Arabske lige, podprla pa sta ga Francija in Velika Britanija. Rusija in Kitajska, stalni članici VS ZN s pravico veta, prepovedi letov nad Libijo zaenkrat nasprotujeta. Precej zadržane so tudi ZDA, da temu ukrepu nasprotuje, pa je včeraj sporočil tudi uradni Berlin. Diplomati ocenjujejo, da glasovanja o resoluciji ne bo pred četrtkom. V Evropskem parlamentu pa so se včeraj zvrstile ostre kritike zaradi pasivnosti, šibkosti in neenotnosti EU pri ukrepanju proti libijskemu režimu. Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je poudaril, da mu "gre na bruhanje" ob pasivnosti EU, za kar je požel velik aplavz. Opozoril je tudi, da se unija iz preteklosti očitno ni nič naučila. Srečanje vodij političnih skupin v Evropskem parlamentu s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rom-puyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom se je sicer začelo z minuto molka zaradi katastrofalnega potresa in cunamija na Japonskem. A Verhofstadt je ob tem opozoril, da je tragedija na Japonskem žal odvrnila pozornost z Libije, s čimer je ostala libijska opozicija sama v boju proti Gadafiju in njegovim plačancem. Med državami, ki se zavzemajo za ostrejše posredovanje mednarodne skupnosti v Libiji, je Francija, ki je s tem očitno še posebej razjezila oblasti v Tripoliju. Saif al Islam je namreč v pogovoru za Euronews izjavil, da je Tripoli leta 2007 financiral volilno kampanjo francoskega predsednika Ni-colasa Sarkozyja. Zahteval je tudi, da Sarkozy vrne denar, če ne želi, da v javnost pridejo nadaljnje podrobnosti. Sarkozyjev kabinet je vse obtožbe že zanikal. (STA) Med prebivalstvom v Bengaziju vlada zaskrbljenost ansa italija - Danes praznik ob 150-letnici združitve Bersani: Če bo Liga bojkotirala praznovanje, je vladne večine konec RIM - Danes Italija praznuje 150-letnico združitve. Ob tej priložnosti se bodo po vsej državi zvrstile priložnostne slovesnosti. Osrednja bo v Rimu, kjer se bo parlament zbral na skupnem slovesnem zasedanju. Kot kaže, pa se parlamentarci Severne lige ne bodo udeležili današnje slovesnosti v palači Montecitorio. Načelnik poslancev Bossijeve stranke Marco Reguzzoni je svojo odsotnost opravičil takole: »Sklenili so, da bodo danes vrtci zaprti, zato bom doma varoval svoje otroke.« Sicer pa so izvoljeni predstavniki Severne lige v minulih dneh že bojkotirali priložnostne slovesnosti v deželnih svetih Lom-bardije, Emilije-Romagne in v drugih izvoljenih telesih. Vse to je sprožilo nekaj polemik v vladni večini, ostre kritike pa je bilo slišati zlasti iz vrst opozicije. Sekretar Sredinske unije Lorenzo Cesa in prvi mož Italije vrednot An-toio Di Pietro sta označila vedenje Severne lige kot »sramotno«. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je menil, da če bo katera od vladnih sil bojkotirala današnjo slovesnost, potem je vladne večine konec. Ob 150-letnici združitve Italije pa je papež Benedikt XVI. naslovil na predsednika republike Giorgia Napolitana pismo, v katerem poudarja, da je spor s Katoliško cerkvijo, ki ga je sprožila združitev Italije, že davno presežen in da katoliška veroizpoved pomeni solidno osnovo tudi za italijansko enotnost. Clintonova na obisku v Egiptu in Tuniziji KAIRO - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj nenapovedano obiskala trg Tahrir v Kairu, glavno prizorišče množičnih protestov v Egiptu, ki so s položaja odnesli dolgoletnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Clintonova je ob obisku dejala, da trg opominja na veliko moč ljudi in želje po svobodi, spoštovanju človekovih pravic in demokraciji. Pred srečanjem z začasnim egiptovskim premierom Esamom Šarafom je poudarila, da je obisk prizorišča revolucije zanjo nekaj posebnega. Ameriška državna sekretarka je sinoči prispela na obisk v Tunizijo, kjer se je začel revolucionarni val v arabskih državah. Na srečanju s predstavniki začasnih oblasti se je zavzela za nadaljevanja procesa demokratizacije. Hamas prvič soglaša, da Abas obišče Gazo RAMALA/GAZA - Palestinsko gibanje Hamas, ki ima pod nadzorom območje Gaze, je prvič po štirih letih pristalo, da Gazo obišče palestinski predsednik Mahmud Abas. Kot je včeraj napovedal Abas, bo na povabilo Hamasovega voditelja Islamila Hanije območje obiskal "v bližnji prihodnosti". Ob tem je palestinski voditelj dejal, da je pripravljen "že jutri" obiskati območje Gaze in prispevati k spravi med sprtima palestinskima stranema. Hamas je junija 2007 z nasiljem prevzel nadzor nad Gazo. Od takrat dalje sta Hamas in zmerni Fatah pod Abasovim vodstvom medsebojno sprta, slednje pa ima nadzor zgolj nad Zahodnim bregom. Tako v Gazi kot na Zahodnem bregu so sicer v torek prvič potekali protesti več desettisoč Palestincev proti razkolu v narodu. Berlusconi napovedal več novosti v vladi RIM - Giancarlo Galan bo zapustil kmetijsko ministrstvo in prevzel ministrstvo za kulturo, s katerega se je poslovil Sandro Bondi. Novi kmetijski minister pa bo predstavnik novoustanovljene skupine Odgovornih Saverio Romano. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi napovedal predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ko ga je včeraj obiskal na Kvirinalu. Nova ministra bosta predvidoma prisegla v petek. Sicer pa namerava Berlusconi v kratkem imenovati še ministra za evropske zadeve, potem ko je ta položaj zapustil Finijev privrženec Andrea Ronchi, dva podministra in najmanj sedem podtajnikov. italija - Premier v pogovoru za dnevnik La Repubblica Berlusconi: Seks s 33 dekleti pretiravanje celo za 30-letnika RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi je za opozicijski časnik La Repubblica včeraj izjavil, da je prestar, da bi lahko imel toliko spolnih odnosov, kot mu jih pripisujejo milanski tožilci. Očitajo mu namreč, da se je v svoji vili pri Milanu v samo dveh mesecih zabaval s kar 33 dekleti. 74-letni Berlusconi je obtožen spolnih odnosov z mladoletno prostitutko maroškega porekla in zlorabe položaja. Sojenje proti njemu se bo predvidoma začelo 6. aprila. Dokumenti milanskega tožilstva, predloženi sodišču, med drugim razkrivajo imena 33 deklet, vključno z mlado Maročanko Ruby, ki naj bi sodelovala na orgijah v Berlus-conijevi vili v bližini Milana. Za Repubblico, ki je ob razkritju afere zahteval njegov odstop, je Berlusconi menil, da so navedbe o 33 dekletih "pretirana celo za 30-letnika". Zatrdil je še, da je bilo njegovo dekle, imena katerega sicer ni razkril, skupaj z njim na zabavah in takega razvrata ne bi dopustilo. Dokument, ki ga je sodišču predložilo tožilstvo in je v torek pricurljal v javnost, sicer opisuje tudi potek zabav v Berlusconijevi luk- SILVIO BERLUSCONI ansa suzni vili. Večerjam naj bi sledile "bunga bunga" zabave, kjer so dekleta, včasih zamaskirana, plesala striptiz in se dotikala po intimnih delih ali se jih je dotikal Berlusconi. Premier si je nato izbral dekle, s katerim je preživel noč. Tudi ta opis je premier zavrnil in zatrdil, da so bile to v resnici le "vesele, elegantne večerje". "Ženske so nato malce zaplesale v disku. Same, ker meni plesanje nikoli ni bilo všeč," je dejal. Zanikal je tudi navedbe, da naj bi za spolne usluge plačeval preko bančnih nakazil. Zatrdil je, da so bila denarna nakazila z njegovih računov vedno namenjena le za pomoč tistim, ki so jo potrebovali, na primer za zobozdravstvene storitve, kirurške posege, šolnine in podobno. Berlusconi se je z Repubblico sicer pogovarjal tri ure po tem, ko je tožilstvo sporočilo, da zaključuje tudi preiskavo o vlogi treh Berlusconijevih sodelavcev v aferi. Trojica naj bi vodila mrežo prostitucije in premiera oskrbovala z mladimi dekleti. V Italiji prostitucija sama po sebi ni zločin, razen ko gre za spolne odnose z mladoletnimi osebami. Maročanka, znana pod vzdevkom Ruby, je šele novembra lani praznovala 18. rojstni dan, torej je bila v letu 2009 in 2010, ko se je udeleževala zabav pri Ber-lusconiju, še mladoletna. Berlusconija tožilci poleg tega obtožujejo zlorabe položaja, ker je lani po aretaciji Ruby zaradi kraje osebno poklical policijo in prosil, da dekle izpustijo, saj gre za nečakinjo tedanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Premier zanika tudi te obtožbe in zatrjuje, da je posredoval le zato, ker je bil prepričan, da je Ruby resnično Mubarakova nečakinja, in je skušal preprečiti diplomatski spor. Tožilci nasprotno menijo, da je skušal na ta način prikriti svojo afero z dekletom. italija - Kljub večjim prihodkom Enel lani s petino nižjim dobičkom RIM - Italijanska energetska skupina Enel je lani kljub večjim prihodkom ustvarila nižji čisti dobiček. Ob dobrih 64 milijardah evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej, se ji je čisti dobiček znižal za prek 21 odstotkov na 4,39 milijarde evrov. Kot razlog za nižjo dobičkonosnost v družbi navajajo višje finančne stroške, povezane s spremembami pri konsolidaciji Endese in z nižjimi finančnimi prihodki. "Zelo sem zadovoljen z rezultati skupine v letu 2010, saj so znova presegli pričakovanja trga," je komentiral izvršni direktor Fulvio Conti. Cena Enelove delnice se je po objavi lanskoletnih rezultatov na milanski borzi sicer znižala za 1,81 odstotka, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Dolg Enela je konec lanskega leta znašal slabih 45 milijard evrov, kar je za okoli 12 odstotkov manj kot predlani, do leta 2015 pa naj bi se znižal na okoli 36 milijard evrov. V prihodnjem petletnem obdobju v Enelu načrtujejo stabilno rast čistega dobička, ki naj bi leta 2015 dosegel 5,8 milijarde evrov. Za dividende bo Enel letos namenil 0,28 evra oziroma tri cente več kot lani. Za investicije nameravajo v petletnem obdobju nameniti 31 milijard evrov, od tega 18 milijard evrov na domačem trgu in v Španiji, kjer je Enel prisoten preko Endese. V obnovljive vire energije, predvsem v Latinski Ameriki, Rusiji in v vzhodnoevropskih državah, namerava Enel vložiti 6,4 milijarde evrov. Enel namerava še naprej razvijati tudi jedrsko tehnologijo. Tako naj bi leta 2012 začel delovati tretji blok slovaške jedrske elektrarne Mochov-ce, leto kasneje pa še četrti blok. Na Slovaškem namerava skupaj v petletnem obdobju Enel investirati 2,7 milijarde evrov. Celotna skupina po svetu trenutno zaposluje okoli 78.300 ljudi, kar je približno 3000 manj kot pred letom dni. 1 4 Četrtek, 17. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu doberdob - Občinska ekipa civilne zaščite ima novo vodstvo Varovanje Krasa prevzela pomlajena civilna zaščita Manuel Ferletič novi vodja - Obnova sedeža naj bi se zaključila s poletjem Doberdobska ekipa civilne zaščite ima pomlajeno vodstvo. Njen novi koordinator je 23-letni Manuel Ferletič, pri delu pa mu bodo pomagali Nataša Bastia-ni, Saimon Ferfolja in Ivan Lakovič. »Ekipi civilne zaščite sem se pridružil, pred petimi leti,komaj sem postal polnoleten. Tudi sam sem hotel dati svoj Manuel Ferletič bumbaca ZLATO €32.00 ZA GRAM ZLATAKNA FORfI vilne zaščite Soča-Kras in ki je pozdravil v imenu deželnega vodstva civilne zaščite iz Palmanove. Gergolet med drugim razlaga, da je v polnem teku obnova doberdobskega sedeža civilne zaščite. Veliko dela opravljajo člani ekipe z udarniškim delom, po vsej verjetnosti pa se bo prenova zaključila z začetkom po- letja. »Delamo na tem, da bi se čim prej začela tudi gradnja garaže, ki bo stala ob sedežu civilne zaščite. Služila nam bo kot skladišče za vozila in opremo. 100.000 evrov za njeno gradnjo že imamo, v tehničnem uradu pa pripravljajo vso potrebno dokumentacijo,« razlaga Gergolet, ki je zelo zadovoljen, da se mladi vklju- čujejo v ekipo civilne zaščite. Poleg tega podžupan pojasnjuje, da bodo Manue-lu Ferletiču pri vodenju ekipe pomagali Nataša Bastiani, ki bo vzdrževala stike z deželnim sedežem civilne zaščite v Pal-manovi, Saimon Ferfolja, ki bo odgovoren za sedež, in Ivan Lakovič, ki bo skrbel za vozila. (dr) doprinos k varovanju naravnega okolja, saj Kras pogosto pustošijo požari. Poleg tega sem želel pomagati ljudem, ki so zaradi naravnih katastrof v stiski in zato nujno potrebujejo pomoč,« pravi Manuel Ferletič, ki je doma s Poljan, zaposlen pa je v kmetijskem podjetju v Škocjanu. Ekipa civilne zaščite iz doberdobske občine ima 36 članov, med njimi pa jih je velika večina zelo mladih. Pomembno vlogo imajo sicer tudi starejši prostovoljci, nekateri med njimi so v skupini vse od njene ustanovitve. »Edini pogoj za vključitev v civilno zaščito je polnoletnost, nato pa je treba opraviti lažji izpit, ki mu sledijo še razni tečaji za usposabljanje,« pravi Ferletič in pojasnjuje, da so skoraj vsi člani doberdob-ske civilne zaščite opravili tečaj za gašenje gozdnih požarov, nekateri pa so usposobljeni tudi za uporabo motornih žag. »Tečaje prirejajo, da prostovoljci spoznajo varnostne norme in da nato varno operirajo na pogoriščih in v primeru naravnih katastrof,« razlaga Ferletič in poudarja, da so prostovoljci iz Doberdoba največ ukvarjajo ravno z gašenjem gozdnih požarov, pri čemer uspešno sodelujejo z gasilci. »Naša ekipa se je udeležila tudi reševalne akcije po potresu v LAquili, v prejšnjih letih pa so sodelovali pri raznih posegih ob priliki raznih naravnih katastrof,« razlaga Fer-letič in se zahvaljuje svojemu predhodniku Micheleju Narduzziju, ki je v vodenje ekipe vložil veliko truda in energij. Nar-duzzi je odstopil z mesta vodje zaradi delovnih obveznosti, še naprej pa bo član ekipe in bo nudil svoj doprinos, ko bo to potrebno. Narduzziju in Mateju Ferfolji se za opravljeno delo zahvaljuje tudi doberd-obski podžupan Nordio Gergolet, ki je novo vodstvo civilne zaščite predstavil v ponedeljek na županstvu. Na srečanju so gostili tudi Ennia Medeota, ki je odgovoren za okoliš ci- doberdob - Skupino prostovoljnih gasilcev ustanovili leta 1982 Prvi s terenskim vozilom V zadnjih letih seje povečalo število gozdnih požarov - Piromani mečejo v grme parafinske kocke kar iz avtomobila Prvo skupino prostovoljnih gasilcev so v doberdobski občini ustanovili leta 1982. Za njeno delovanje je bil odgovoren takratni podžupan Dario Legiša, ki je še vedno zvest civilni zaščiti. »Prvi odlok o ustanovitvi gasilske skupine smo odobrili leta 1982; sestavljajo jo je kakih dvajset do trideset domačinov, ki smo pri gašenju požarov sodelovali z gozdno stražo. Z gašenjem smo nato nadaljevali tudi, ko je zanj postala odgovorna civilna zaščita; takrat smo začeli sodelovati tudi pri drugih reševalnih akcijah,« pojasnjuje Dario Legiša in poudarja, da si je zagnanost doberdobskih pro- stovoljnih gasilcev zaslužila nagrado že kmalu po ustanovitvi skupine. »Bili smo med prvimi občinami v deželi, ki so dobile terensko vozilo. To je bilo pomembno priznanje za delo, ki smo ga opravljali,« poudarja Legiša in pojasnjuje, da se je v zadnjih letih zelo povečalo število gozdnih požarov. »Očitno je, da požare podtikajo piromani; baje kar iz avta mečejo v grme že prižgane parafinske kocke, zato pa se toliko požarov vname ravno ob cestah,« pravi Legiša in opozarja, da je piromane zelo težko izslediti, škoda na naravnem okolju, ki jo povzročijo, pa je seveda zelo velika. (dr) Podžupan Nordio Gergolet z novim in starim vodstvom občinske ekipe civilne zaščite bumbaca HITRA ZELEZNICA standrez - Jutri Manjšinec in diplomat o razpadu Jugoslavije Bliža se dvajseta obletnica samostojnosti Slovenije, ki je skupaj s Hrvaško 26. junija 1991 tudi formalno dokazala to, kar je bilo svetovni javnosti že nekaj časa jasno - Jugoslavija je kot federacija šestih republik razpadla. Novembra lani se je v Doberdobu začel niz srečanj z naslovom »Premisliti Jugoslavijo«, tedanja gosta Dimitrij Volčič in Miloš Budin pa sta prisotnim prikazala zunanji pogled na razpadanje države, oba namreč nista bila državljana SFRJ in nista v njej živela. Drugo srečanje bo potekalo jutri, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Organizatorji večera - Slovenska kulturno gospodarska zveza in društvo Oton Župančič - so povabili gosta, ki sta na lastni koži občutila razpadanje države, v kateri sta bivala. To sta takratni jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Jože Šušmelj, in takrat šele 35-letni borec za človekove pravice, kasneje poslanec v prvem Državnem zboru Republike Slovenije, Franco Juri. Kdo je prvi vrgel kocko, kdo je prispeval in kdo se je upiral razpadu federacije? Kateri so bili dejansko vzroki za njen konec? Večkrat okrog takih tem dobijo »zamejci« odgovor: »Ne moreš razumeti, kako je bilo, saj nisi tam živel.« Večer bo torej odlična priložnost za to, da razčistimo, kaj je bila v dobrem in slabem Jugoslavija. Na dan bo prišel pogled dveh intelektualcev, ki sta dobro poznala tudi zahodni svet, saj se je Italija razvijala le lučaj od njihovega rojstnega kraja. Juri je vrh tega član manjšine, sin Italijana in Hrvatice. Kako so doživljale manjšine tedanje dogajanje? Kakšna je bila raven zaščite človekovih pravic? Jutrišnji debatni večer bo obenem priložnost, da se osvetlijo nekatere značilnosti odnosov med Italijo in SFRJ, saj je bil Šušmelj med drugim soudeležen pri pisanju Osimskih sporazumov. Neposredno in sproščeno soočenje z uglednima gostoma bo prav gotovo priložnost za bolje razumevanje omenjenih tem in za analizo njihovih posledic, tako da bomo pridobili popolnejšo sliko o tem, kaj sta prinesla najprej Titova Jugoslavija in nato njen razpad. (P.d.P.) Riccardi in Brandolin, »dvoboj« na razdaljo »Odbornik Riccardi naj jasno pove, če namerava železniški tir Ronke sever - Ron-ke jug ukiniti ali pa ne.« Tako deželni svetnik Demokratske stranke (DS) Giorgio Brandolin odgovarja odborniku za infrastrukture FJK Riccardu Riccardiju, ki je v prejšnjih dneh zavrnil njegove kritike v zvezi s projektom visokohitrostne železnice in izjavil, da so znotraj DS mnenja o načrtu oz. ukinitvi povezave med Gorico in Ronkami deljena. » V zvezi s problemom ronškega tira ni Riccardi nikjer izrazil stališča dežele FJK, ki je pristojna za podpis dogovora z državno vlado. Zato odbornika vabim k temu, da jasno pove, ali je povezava med Ronkami in Go- rico predvidena. Odgovor zahtevam takoj, ne pa čez en mesec. Če je Riccardi naklonjen železniški povezavi, potem je treba ta načrt vreči v smeti. Če pa gre za njegov projekt, potem je gotovo, da povezave z ronškim intermodalnim polom ne bo.« Riccardi je izrazil obžalovanje nad svetnikovim izzivalnim tonom in odvrnil, da »naloga dežele FJK prav gotovo ni sodelovanje v dvobojih, pač pa iskanje rešitev s čim širšo podporo«. »Če so znotraj DS nesoglasja, jih prav gotovo ne morem reševati jaz. Vsekakor dežela nima nikakršnega načrta: obstaja le projekt hitre železnice, ki ga je predstavila družba RFI. Leta je vanj vključila tudi stališče pokrajine Gorica, ki se je izrekla za ukinitev ron-škega tira. Rešitvi, za katero se je zavzel Gherghetta, nasprotuje Romoli. Zdaj bomo za mnenje vprašali še občine, po katerih teče železnica.« PRVIČ V ZAMEJSTVU TEATR TROTAMORA Šentjakob (A) ZALA TROJEZIČNA PREDSTAVA V SLOVENŠČINI, NEMŠČINI IN TURŠČINI Kulturni dom v Gorici (Ul. I. Brass 20) Nedelja, 20. marca 2011, ob 18. uri \¿M I L1U gorica - Ob mestnih zavetnikih Izročitev nagrade za krajevni ponos Stolna cerkev je bila včeraj dopoldne nabito polna ob slovesni maši, ki jo je daroval nadškof Dino De Antoni in s katero lokalna Cerkev proslavlja mestna zavetnika, sveta Hilarija in Ta-cijana. Dež pa je pokvaril tradicionalni praznik na trgu pred stolnico, saj so se ljudje ob koncu obreda razšli. Praznično je spet bilo pod večer, ko je v palači De Bassa potekala podelitev mestne nagrade. Tokratni nagrajenec - še vedno aktivni radijski in televizijski novinar, sicer 83-letni Gianni Bisiach - ni bil fizično prisoten zaradi delovnih obveznosti v Rimu, svečanosti pa se je vsekakor udeležil preko neposrednega prenosa v videokonferen-ci. Ves potek ceremonije je spremljal z velika ekrana nad odrom dvorane. De Antoni je povedal, da letošnja počastitev zavetnikov sovpada s praznovanjem 150-letnice Italije, in poudaril, da je Bisiach posvetil svoje poučne oddaje tudi dogodkom iz italijanske preteklosti in je zaradi svojega dela eden izmed »biserov« Gorice. Nagrajenec se je odzval z ekrana in povedal, da sta bila njegova goriška prednika organista, ded v Podturnu, babica na Placuti, danes pa bi bila ponosna, da nadškof namenja njunemu vnuku takšne besede. Bisiach na ekranu bumbaca Župan Ettore Romoli je dejal, da mora Gorica pridobiti zavest svoje vrednosti, k čemur prispeva nagrada uglednemu občanu. »Tudi po vaši zaslugi moramo začutiti ponos, da smo Goričani,« je dodal. Bisiach je pozdravil svoje goriške prijatelje, obudil nekaj dogodkov s svoje poklicne poti in naredil svoj povzetek goriške preteklosti. Pri tem je poudaril, da je Gorica stičišče ljudstev in civilizacij, tudi zaradi mladine, ki ravno tu opravlja študij filma in medijev, pa bo še naprej kulturno središče. Sledila je podelitev priznanja ezulskemu združenju ANVGD, ki ga je iz županovih rok prejel Lucio Toth. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. marca 2011 15 gorica - Slovensko-italijansko tehnično omizje za upravljanje porečja Soče Kakovost soških voda dobra, a jo je potrebno nadzorovati Kritično stanje so zabeležili le v Tržiškem zalivu - Kopanje v reki odsvetujejo Soča pri pevmskem mostu bijmbaca Gregorčičeva hči planin je v dobrem »zdravstvenem« stanju. Da je kakovost soških voda z vidika fizikalnih, kemičnih in bioloških značilnosti v glavnem dobra, čeprav je kopanje v njih odsvetovano, so povedali predstavniki agencije za okolje ARPA dežele Furlani-je-Julijske krajine, ki so v torek dopoldne na goriški pokrajini sodelovali pri čez-mejnem tehničnem omizju za določitev načrta upravljanja porečja Soče. Tehnično omizje je bilo ustanovljeno v okviru mešano italijansko-slovenske komisije za vodno gospodarstvo, pri njem pa so sodelovali predstavniki slovenskega in italijanskega ministrstva za okolje in prostor, okoljskih agencij ARPA in ARSO ter italijanskega in slovenskega inštituta za zaščito in raziskave okolja. »V središču srečanja so bili kriteriji ocenjevanja kakovosti soških voda. Slovenske in italijanske ustanove sodelujejo na tem področju na podlagi evropske direktive o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike,« je povedala goriška pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, ki je torkovo mednarodno srečanje sklicala na prošnjo deželne okoljske agencije. »Predstavniki okoljske agencije so na srečanju predstavili podatke, ki so jih zbrali med mo-nitoriranjem reke Soče. Podčrtano je bilo, da je kakovost soških voda v glavnem dobra. Nekoliko slabši položaj so zabeležili le v Tržiškem zalivu. Reka namreč odnaša s sabo tudi razne usedline in snovi, ki se koncentrirajo v zalivskih vodah pri Panzanu. Zato so tam analize pokazale določene kritičnosti,« je povedala odbornica in k temu dodala: »Splošno stanje torej ni zaskrbljujoče, kakovost voda pa je treba držati pod nadzorom.« Černičeva je podčrtala, da se pozitivne ocene okoljske agencije ARPA dežele Furlanije-Julijske krajine nanašajo samo na določene kriterije, kot so koncentracija fitoplanktona, alg in prisotnost rib v Soči, nikakor pa ne pomenijo, da sodi Soča na italijanski strani meje med kopalne vode. Reka je namreč precej onesnažena - predvsem na odseku od izliva Korna do Gradišča in Pierisa so izvedenci v prejšnjih letih opozarjali na zelo visoko koncentracijo fekalnih bakterij »esc-herichia coli« -, zato se v njenih vodah nikakor ne gre kopati. K omejevanju onesnaženosti reke Soče bo prav gotovo pripomogla čistilna naprava, ki jo načrtujejo na slovenski strani državne meje, na območju pri Vrtojbi. »Le-to naj bi začeli graditi v letošnjem letu. Čistilna naprava bo zgrajena po sodobnih standardih in kakovost vode, ki jo bodo iz nje spuščali v Vrtojbico - in torej neposredno v Vipavo in Sočo - bo dobra,« je še povedala odbornica za okolje pri goriški pokrajini, Mara Černic. (Ale) vrtojba - Evropska sredstva potrjena, izbirajo izvajalca Čistilna naprava ne bo obratovala pred letom 2013 Začetek gradnje čistilne naprave ob Vrtojbici, ki bo namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod v Občini Šempeter-Vrtojba, delu Mestne občine Nova Gorica in delu Občine Miren-Kostanjevica, je odvisen od vsaj dveh dejavnikov: najprej morajo biti potrjena evropska sredstva, nato pa je treba opraviti še izbor izvajalca del. »Vlogo za evropska sredstva smo oddali, v kratkem pričakujemo odgovor oziroma potrditev vloge, nato bomo objavili razpis za izbiro izvajalca,« pojasnjuje Mitja Gorjan iz novogoriške-ga podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki je koordinator projekta. Gradnja naj bi tako začela v letošnjem letu, kdaj natančno, je po besedah sogovornika težko napoveda- ti, saj se lahko postopki za izbiro izvajalca tudi zavlečejo. »Po optimistični varianti bi lahko v drugi polovici leta začeli z gradnjo ali vsaj s pripravljalnimi deli. Gradnja same čistilne naprave bo potekala eno leto. Projekt pa je kompleksen, saj vključuje tudi izgradnjo kanalizacije, in sicer rekonstrukcijo kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru ter izgradnjo nove kanalizacije v Mirnu. Če bi v 2012 končali, bi v 2013 stvar lahko že obratovala, potem bi se pa postopoma še Miren-Kostanjevica priključila zraven. Izgradnja njihove kanalizacije bi potekala kasneje, saj ne vpliva na delovanje čistilne naprave. Najprej moramo torej zaključiti gradnjo čistilne naprave ter kanalizacijo v Novi Gorici in Šempetru,« dodaja Gorjan. Vse skupaj bo veljalo dobrih 40 milijonov evrov. Natančen izračun stroškov kot tudi razdelilnik sredstev, ki jih bodo pridobili iz Kohezijskega sklada, državnega in občinskih proračunov, bo znan po prejemu odločbe o sredstvih. Čistilna naprava, ki bo postavljena na območju bivše gramoznice na meji med občinama Miren-Kosta-njevica in Šempeter-Vrtojba, se bo raztezala na površini 5.000 kvadratnih metrov. Z novo pridobitvijo bo zaščitena in izboljšana kakovost površinske vode zaradi zmanjšanja izliva odpadne vode v potoka Koren in Vrtojbico, zmanjšal se bo tudi izpust v vode iz komunalnih virov onesnaževanja. (km) ronke - Jutri Spet srečanje nasprotnikov V dvorani občinskega sveta na županstvu v Ronkah bo jutri ob 20.30 srečanje o hitri železnici, na katerem bosta spregovorila Giancarlo Pastorutti iz odbora »No Tav« iz Furlanije in Enrico Cumero, ki je svojo diplomsko nalogo posvetil gradnji nove železniške proge na Tržaškem. Srečanje prireja odbor proti hitri železnici, ki so ga ustanovili februarja, med njim pa bodo posebno pozornost namenili obisku, ki so ga predstavniki odbora »No Tav« iz Furlanije pred kratkim opravili v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tu so izročili evropskim poslancem dokumentacijo, ki dokazuje negativne učinke hitre železnice na teritorij. Še eno srečanje o hitri železnici namerava v kratkem prirediti tudi doberdob-ska občina, posvečeno pa bo vozlu Sabličev. Kot znano načrt za hitro železnico, ki ga je izdelala družba RFI, predvideva gradnjo številnih viaduktov in predorov, eden izmed teh pa bi se začel le nekaj metrov od sabeljskih hiš. Zaradi tega doberdobska občina na celi črti nasprotuje načrtu za hitro železnico in zahteva njegovo spremembo, če bo dežela še naprej vztrajala z realizacijo sporne železniške povezave. »Želimo se pogovoriti s prebivalci Sabličev, ki bi jih gradnja hitre železnice najbolj oškodovala, seveda pa se bodo srečanja lahko udeležili vsi, ki jih zadeva zanima,« pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin. Spremembo načrta za hitro železnico poleg Doberdoba zahtevajo tudi v Ronkah in Tržiču, kjer bi hitra železnica ravno tako povzročila cel kup težav. sovodnje - Občinska uprava napovedala sodelovanje z LAS Kras Fotovoltaične negotovosti Izbira vlade, da zniža finančne spodbude za namestitev fotovoltaičnih naprav, kaznuje enega izmed redkih proizvodnih sektorjev, ki doslej ni zaznal krize Glavno pozitivno sporočilo, ki so ga pristojni tehniki in upravitelji posredovali deseterici poslušalcev, zbranih v konferenčni dvorani Zadružne banke v Sovod-njah v ponedeljek zvečer, je vabilo in zato možnost, da se podjetniki in občani na sploh javijo na županstvu z nekaj osnovnimi podatki za namestitev fotovoltaičnih sistemov. Za nadaljnjo potezo bo poskrbela - tako je obrazložila županja Alenka Flo-renin - občinska uprava, ki se bo poveza- la z LAS Kras, ta pa bo s pomočjo podjetij, bank in zavarovalnic peljala zamisel do zaključka pod pogojem, da bo vsaj po pet interesentov za vsako pobudo. Vse ostalo v zvezi s fotovoltaičnimi napravami je hkrati enostavno in zapleteno. K slednjemu so pripomogle vladne izbire, ki so 3. marca v bistvu napovedale konec oziroma 30-odstotno znižanje finančnih spodbud tistim, ki se bodo odločili za fotovol-taično proizvodnjo energije. V podrobno- Udeleženci sovodenjskega srečanja in Erik Švab bumbaca stih je preteklost, sedanje stanje in perspektive obrazložil Erik Švab, ravnatelj LAS Kras. Spregovoril je o energetski filozofiji, ki napoveduje povečanje uporabe obnovljivih virov (sonce, veter, podzemeljska termika, biomase), saj morajo le-ti doseči 20 odstotkov celotnega proizvodnega obsega do leta 2020. Sedaj napovedano poslabšanje pogojev je sicer povzročilo precej zadrege med ljudmi v pričakovanju novih navodil, a srednje in dolgoročno skorajda ne more Italija gorica - V soboto manifestacija Grajska vzpenjača jim ne gre v račun »Stroški vzpenjače na goriški grad bodo izpraznili žepe davkoplačevalcev, še pred tem pa bo njena izgradnja nepopravljivo pokvarila grajski grič. Zato je povsem upravičeno, da občani izrazijo svoje nasprotovanje. Mi bomo naše ne-lagodje utemeljili s podatki.« Tako napovedujejo predstavniki združenj proti vzpenjači na goriški grad, ki bodo v soboto, 19. marca, priredili protestno akcijo na Travniku. Predstavniki koordinacije, ki je bila ustanovljena februarja, so prepričani, da je naložba v mehansko povezavo med Travnikom in grajskim naseljem nesmiselna in okoljsko nesprejemljiva, ter da bi morala goriška ob- činska uprava preusmeriti denar drugam. Sobotni javni shod se bo začel ob 15.30, ko bodo predstavniki sodelujočih združenj namestili infotočke na Travniku. Ob 16. uri bo poglobljena razprava o poteku gradbenih del na grajskem griču, o turističnem razvoju goriškega gradu, stroških gradnje vzpenjače in alternativah. Hkrati bodo na Travniku uprizarjali srednjeveške dvoboje in priredili skupinsko igro za otroke na temo zgodovine gradu. Ob 17.30 se bodo udeleženci povzpeli na grad, ogled pa bodo vodili predstavniki arheološkega društva in združenja Italia nostra. Ob slabem vremenu bodo pobudo odložili na nedeljo. (Ale) »Rana« v grajskem griču bumbaca igrati solistične vloge v Evropi kljub močnemu jedrskemu lobiju, ki na vso moč pritiska v prid izbire, ki bi kaznovala fotovol-taično varianto, medtem ko vleče na svoj mlin najmanj 30 milijard evrov investicij. V tem ključu je potrebno brati izjave, ki jih je sprožila naravna katastrofa na Japonskem s posledično atomsko nevarnostjo. Ogromnim interesom, ki se vrtijo okrog ponovnega uvajanja jedrske energije v Italiji, so se zamajala tla pod nogami, zato skoraj histerično reagirajo na vabila po premisleku, preverjanju, časovnem odlogu. Zato toliko bolj bode v oči vladna izbira, ki »kaznuje« enega izmed redkih proizvodnih sektorjev, ki ni doslej zaznal krize: približno 170.000 oseb je neposredno in posredno zaposlenih v proizvodnji in nameščanju fotovoltaičnih sistemov. Ravnatelj LAS Kras je na splošno in posebej za Sovodnje - strešna površina občinske telovadnice (načrta za namestitev predvidene moči 20 kW in predvidene moči 42 kW, kar je največ glede na razpoložljivo površino) - obrazložil, kaj vse izvaja njegova ustanova od začetnega pristopa do izročitve naprav naročnikom. Naj navedemo le nekaj finančnih postavk: za postavitev naprave moči 1kWp je predvideni strošek največ 4.000 evrov. Strošek se postopoma znižuje, če namestimo naprave z večjo močjo, ki jih na primer potrebujejo obrtniški ali industrijski obrati. Obdobje, ki je potrebno za vračanje posojila, traja 7 do 12 let. Ker je življenjska doba sedanjih naprav 30 let, je izračun na dlani. Sicer pa naj se interesenti zglasijo na županstvu, kjer jih bodo smotrno usmerili. Že tu pa je potrebno poudariti, da se do konca maja 2011 nič ne spremeni: kdor je že poskrbel za prošnjo in je prijavil vso dokumentacijo, bo koristil napovedane olajšave. Potem je tu še drugi vidik: kaj vse je mogoče storiti in upoštevati na stanovanjskih stavbah ter v osebnem vedenju, če želimo in hočemo zmanjšati porabo! Kar je ljudi nad 60 let, to dobro vedo, potrebno je posredovati tista vedenja mlajšim, ki ne vedo, kaj je na primer prava tema. Med razpravo je prišla do izraza kritičnost do plehkosti prikazov televizijskih programov, ki vsak dan nevrotično pogojujejo umsko zasedenost milijonov državljanov z dlakocepskim zasledovanjem umorov, ki bi morali biti v domeni ustreznih služb, ali z razpravami o cenikih prostitutk, namesto da bi na ekranih sledili razlagam o gospodarskih in programskih izbirah ter o najbolj primernih rešitvah na primer energetskega problema. (ar) 16 Četrtek, 17. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - O združitvi Italije in odnosu Slovencev do italijanskega preporoda Iredentizem upravičil nezaupanje Primorcev V Ljubljani je imela združitev Italije podpornike, na Primorskem so v njej uvideli nevarnost ekspanzionizma Branko Marušič in Peter Černic Primorski Slovenci so že od pomladi narodov leta 1848 italijanski preporod spremljali z nezaupanjem, medtem ko je imel v Ljubljani ta tudi podpornike. Že vnaprej so razumeli, da bo Italija hotela razširiti svoje državno ozemlje tudi na narodnostno mešana območja; iredentizem je potrdil, da se Primorci pri svojih pred- foto n.n. videvanjih niso ušteli. Združitvi Italije in odnosu Slovencev do italijanskega preporoda je bilo posvečeno torkovo predavanje na gradu Kromberk, kjer sta o omenjeni temi spregovorila zgodovinarja Peter Černic in Branko Marušič. Černic je o nastanku italijanske države v luči današnjega praznovanja 150- letnice njene združitve uvodoma povedal, da so imela politična in kulturna gibanja, ki so silila v združitev, zelo različne programe in Italija kot taka v trenutku, ko se je združila, ni bila jasna politična enota. Zbrane je popeljal skozi kratko periodi-zacijo italijanskega preporoda. Spregovoril je o tem, kako in zakaj se je Italija združila, katere so bile tiste sile, ki so sprožile ta zgodovinski projekt, in kako je vse skupaj potekalo. Predavanje je sklenil s prepričanjem, da je na ta način prišlo do velike geografske enote, ki pa ji je manjkala pripadnost. To je podkrepil s podatkom, da je leta 1861 italijanščino obvladalo le 2,5 odstotkov prebivalstva, leta 1951 pa še vedno le 10 odstotkov vseh prebivalcev Italije in z omembo velikih razlik med severom in jugom države, ki so prisotne še danes. Branko Marušič je o odnosu Slovencev do italijanskega preporoda povedal, da je bila slovenska javnost od sredine 19. stoletja dalje dobro seznanjena s cilji, razvojem in nosilci italijanskega pre-porodnega gibanja, čeprav so bili članki v tisku večinoma napisani v duhu temu gibanju nasprotne avstrijske države. »Slovencem je bila takrat skupna predvsem bojazen, da ne bi iz risorgi-menta nastala italijanska država z zaokroževanjem svojega državnega ozemlja tudi na območja, poseljena s Slovenci ob slovansko-romanski jezikovni in narodnostni meji,« je še navedel in dodal, da je bil ta strah upravičen, saj se Italija pri svo- jem zedinjevalnem procesu ni ozirala na narodnostne in jezikovne manjšine. Pojasnil je še, da se je zaradi tega krepila zvestoba Slovencev Habsburški monarhiji, po drugi strani pa je italijanska preporodna misel vendarle vsebovala nekatere prvine, s katerimi so Slovenci utemeljevali tudi svoj politični program, nastal leta 1848. V nadaljevanju je povedal, da je slovenski tisk nastanek nove evropske države komaj zaznal. Razlog za to pa je bil tudi v tem, da je Slovenijo od nove države ločevala Benečija, ki je bila še v avstrijskih rokah. Povedal je še, da so Primorski Slovenci, preizkušeni mejaši, že od pomladi narodov leta 1848 italijanski preporod spremljali z nezaupanjem, medtem ko je imel v Ljubljani ta tudi podpornike. »Konec 70. let je iskanje vzorov Slovencev v italijanskem preporodu izgubilo na svoji moči. Iredentizem, ki je risor-gimentu sledil, ni upošteval več načel o samoodločbi narodov in je vso svojo dejavnost opredelil s strateškimi potrebami italijanske države, kar se je najbolj konkretno pokazalo v desetletjih pred prvo svetovno vojno, med vojno in po njej,« je svoj prispevek zaključil Marušič. Predavanju je sledila razprava o tem, kakšni so danes odnosi med obema državama, o obojestranskem »prastrahu« pred sosedi, ki je še vedno prisoten med prebivalci obeh držav, in o nerazumevanju Slovenije oziroma Ljubljane tega obmejnega prostora in primorskih vprašanj. (nn) nova gorica - Urejujejo evidence o čezmejnem zaposlovanju Italijanske plače bolj vabljive Redki italijanski državljani iščejo zaposlitev v Sloveniji - Število brezposelnih je v lanskem letu doseglo najvišjo stopnjo v zadnjih osemnajstih letih »V Sloveniji so plače bistveno nižje kot v Italiji, kar je poglaviten razlog, da iz druge strani meje ni interesa za zaposlovanje pri nas. Je pa zato veliko več zanimanja za zaposlitev v Italiji med Slovenci. Vendar podatka o tem, koliko je teh zaposlitev, nimamo,« pojasnjuje direktorica novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje, Lučila Hvala. Ravno zato, da bi se uredile evidence o čezmejnem zaposlovanju, sta novogoriški in goriški zavod za zaposlovanje v zadnjega pol leta začela intenzivno sodelovati. »Podatka o tem, koliko ljudi prehaja mejo, nimamo. Ne mi, ne v Italiji. Ker ni mehanizma, ki bi lahko številčno opredelil sivi trg,« dodaja sogovornica. Na nova gorica Igralnica bo okolju prijaznejša Novogoriški družbi Hit in E3, ki se ukvarja s projekti s področja obnovljivih virov energije, danes podpisujeta pogodbo o desetletnem sodelovanju pri oskrbi s toploto novogoriškega zabaviščnega centra Perla iz kogeneraci-je - soproizvodnje elektrike in toplote. Milijon evrov vredna investicija, ki jo v celoti krije družba E3, bo Hitu v desetih letih prinesla za pol milijona evrov prihranka. Poleg finančnega bo investicija imela tudi ekološki učinek: emisija CO2 se bo letno zmanjšala za dobrih 600 ton. Kogeneracija je po mnenju strokovnjakov eden najučinkovitejših načinov rabe energije, saj ima zelo visoko stopnjo izkoristka energenta, bistvo te učinkovitosti pa je v dejstvu, da se uporabi tudi toplota, ki nastane kot stranski produkt pretvorbe primarnega energenta v električno energijo. (km) novogoriški območni službi Zavoda za zaposlovanje sicer okrog 300 ljudi letno išče informacije o možnostih zaposlitve v tujini, še zlasti v bližnji Italiji. Vendar povratne informacije o tem, koliko se jih dejansko prijavi na takšna delovna mesta in tudi dobi zaposlitev, ni. Ne v Italiji ne v Sloveniji. Zato sta oba omenjena zavoda začela z intenzivnim sodelovanjem, ki bo v bodoče prineslo evidence o številu čez-mejnih zaposlitev in o tem, kateri poklici so čez mejo najbolj zaposljivi. »Doslej smo uspeli doseči to, da smo na naši spletni strani objavili povezave do njihovih spletnih strani in obratno. Tako si lahko ljudje ogledajo, katera delovna mesta se pri nas in pri njih razpisujejo. Vendar so kolegi iz Italije takoj izpostavili ta problem: pri nas so plače bistveno nižje kot v Italiji, zato je interes za zaposlitev večji v obratni smeri. Tu pa se pojavi problem, saj morajo imeti Slovenci, ki se želijo zaposliti v Italiji, tam imeti stalno bivališče,« opozarja direktorica. Zaradi omenjenega razloga se torej zelo redko zgodi, da se kdo iz Italije zaposli v Sloveniji, v obeh primerih imamo v mislih obmejni pas. Redke izjeme sicer so, a gre za posamezne primere strokovnjakov, ki sodelujejo v visokotehnoloških podjetjih ali v izobraževalnih inštitucijah. Sicer pa se je število brezposelnih na območju novogoriške območne službe v lanskem letu skokovito povečevalo in doseglo najvišjo stopnjo v zadnjih osemnajstih letih. Konec lanskega decembra je bilo pri omenjeni službi prijavljenih 4.633 brezposelnih oseb, v primerjavi z decembrom 2009 je bila brezposelnost višja za 20 odstotkov. Število brezposelnih se je na omenjenem območju konec letošnjega februarja še povišalo: prijavljenih je bilo 4.764 oseb, kar je 4 odstotke vseh brezposelnih v državi. Številka je visoka na račun januarskih stečajev in prenehanja delovnih razmerij za določen čas. Neugodna je tudi struktura brezposelnih oseb: povečuje se delež moških, oseb starejših nad 50 let in delež trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter delež trajno brezposelnih oseb. Konec letošnjega februarja je bilo na novogoriški območni službi Zavoda za zaposlovanje med V kromberškem Mipu vsemi prijavljenimi brezposelnimi osebami 36 odstotkov takšnih, ki so brez izobrazbe. Ti na delo povprečno čakajo skoraj 21 mesecev, medtem ko visoko izobraženi brezposelni službo dobijo povprečno v devetih mesecih. V letošnjem letu delodajalci napovedujejo 11 odstotkov manj zaposlitev kot lani, največ presežnih delavcev je napovedanih iz gradbeništva in predelovalnih dejavnosti. V kratkem pričakujejo pri omenjeni službi še povečano število brezposelnih oseb na račun stečaja ajdovske Lipe plus, Panvite, ki ni podaljšala najema Mipovega obrata v Krom-berku, in zaprtja Mercatorjevega obrata v Šempetru pri Gorici, kar skupno pomeni dodatnih 151 brezposelnih. (km) oslavje - Primosig Pri 70-tih v sebi čuti energijo mladeniča Silvan Primosig bumbaca Izmikal se je, da ne bi javnost opazila, da je tudi zanj prišel 70. rojstni dan. Zato ker je Silvanu Primosigu nastopaštvo tuje, ker pripada kmečki družini, kjer je konkretnost »bog«, ker v sebi zaznava energijo mladeniča. Izdal ga je denarni prispevek, objavljen v našem dnevniku, ki so ga prijatelji ob njegovem rojstnem dnevu in na njegovo željo namenili človekoljubni organizaciji. Tudi to veliko pove o človeku - vinogradniku, podjetniku, politiku in narodnjaku -, čigar družbeno in politično angažiranje sloni na socialni občutljivosti. 70-letnica, ki ga je doletela na zadnji dan februarja, pa je vsekakor bila priložnost za praznik v štandreški oštariji v družbi prijateljev in političnih sopotnikov, saj se v pomenek s sogovornikom Silvan še najraje spusti s kozarcem briškega vina v roki. Življenje je posvetil vinu in politiki. Iz družinske kmetije na Oslavju je naredil uspešno podjetje, ki s svojimi odličnimi vini nastopa na vseh celinah sveta. Vajeti podjetja so danes v rokah sinov Borisa in Marka, ki jima Silvan, kot skrbni oče, stoji ob strani z nasveti in delom svojih rok. Tudi včeraj, ko smo prejeli njegov klic v uredništvo, nam je na naše vprašanje, če se čuti mladega, v hipu veselo odvrnil: »Zmeraj bolj! Delam, sem v kleti, kaj si lahko še želim?« Sad njegovega dela je zlata rebula, vino, ki je kot nobeno drugo vraščeno v briški teritorij. Ko jo je začel pridelovati, je bila zlata rebula popolna neznanka, danes, zlasti po njegovi zaslugi, pa je med najbolj reprezentativnimi vini našega prostora. Tudi politika je pri njem odraz navezanosti na rodno Goriško. Politično je rojen v socialističnih vrstah, zaradi etnične opredelitve pa ga je k sebi zvabila stranka Slovenske skupnosti. Kot predstavnik strankinega vrha - danes je njen pokrajinski predsednik - je imel vrsto zadolžitev v krajevnih upravah in gospodarskih ustanovah. V Gorici je bil pod levosredinsko upravo občinski odbornik, danes je bojevit občinski svetnik. Kot upravitelj je zaznamoval čez-mejne odnose in navezal trajna prijateljstva v Novi Gorici, kjer - tako kot mi - cenijo njegovo odprtost, delavnost, sposobnost pogovoriti se z vsakomer in njegovo pregovorno dobro voljo. (ide) gorica - Jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž Tri knjige upora Predstavili bodo zbirko pisem Danice Tomažič ter knjigi o Ferdu Bidovcu in Lipetu Koscu - Spregovoril bo Boris Pahor V Kulturnem centru Lojze Bratuž bodo jutri ob 18. uri predstavili tri knjige primorskega upora, ki so izšle pri založbi Mladika v Trstu, in sicer »Pisma bratu v zapor in drugi dopisi« Danice Tomažič, knjigo, posvečeno Ferdu Bidovcu, z naslovom »Po domovih kraških vasi so zagorele svečke« in publikacijo »Nenavadne zgodbe Li-peta Kosca«. Spregovorili bodo Majda Co-lja, Vera Vetrih, Lida Turk, Stane Granda in Boris Pahor. Knjigo »Po domovih kraških vasi so zagorele svečke«, ki jo je uredila profesorica na ljubljanski univerzi Vera Vetrih, sestavlja več poglavij. Osrednji del zajema pogovor s Ferdovo nečakinjo Majdo Colja (Trst, 1939), v katerem pričuje o družinah Bidovec, Colja in Tomažič. Oče intervju-vanke, Emil Colja, je bil namreč brat Eme Colja, ki se je leta 1915 poročila s Pepijem Tomažičem in katerima sta se rodila sin Pino in hčerka Danica. Mama intervjuvan-ke, Tončka Bidovec, pa je bila sestra Fer-da Bidovca. Ker so Majdina starša leta 1943 aretirali, je mala Majda ostala do konca voj- ne pri teti Emi v vili Tomažič v Trstu. Intervju z Majdo Colja bogatijo fotografije iz njenega osebnega arhiva in pet pisem, ki jih je Ferdo Bidovec leta 1930 poslal staršem iz zapora v Rimu. V zadnjem delu knjige je objavljen esej zgodovinarja Staneta Grande z naslovom Iz napornega sosedstva v krvavo sobivanje, v katerem je opisana zgodovina slovensko-italijanskih odnosov. Uvodni besedi h knjigi sta napisala Alojz Rebula in Boris Pahor. »Pisma bratu v zapor in drugi dopisi« zajemajo 12 pisem, ki jih je Danica Tomažič napisala v letih 1940-1943 bratu Pinu, zaprtem v tržaškem zaporu Co-roneo. Sledita 2 pismi, ki jih je Danica To-mažič napisala Tončki Bidovec Colja v zapor namesto štiriletne Tončkine hčerke Majde. V tretjem poglavju so objavljena pisma Marici Pahor iz Fossana, to je mesto, v katerem je bil zaprt Stanko Vuk, in kamor je Danica zahajala, da bi bila blizu moža, ter nekaj dopisov, tudi razglednic, in drugih krajev. V četrtem poglavju je reproduciran zvezek, v katerem si je Da- nica Tomažič prepisovala pomembne članke iz revije Ljubljanski zvon v navadni šolski zvezek. V glavnem so vsi socialne vsebine. Dopolnjujeta knjigo spremna beseda Borisa Pahorja in zaključni članek Dvoje duševnih kriz. V publikaciji »Nenavadne zgodbe Li-peta Kosca«, ki jo je uredila Lida Turk, zaživi pisana in pustolovska življenjska zgodba Lipeta Kosca. Usoda je hotela, da se je večkrat znašel v različnih zgodovinskih trenutkih v osrčju dogajanja. Zgodovinska poanta zaznamuje že njegovo rojstvo, saj ga pritrese na svet veliki ljubljanski potres: rodi se dva tedna kasneje, 29. aprila leta 1895, kot sin Franca Kosca in Marije Srčnik. Sam cesar ga obišče v prvih dneh življenja. Lipe Kosec je kaj kmalu postal vandrovec, kasneje orjunaš in tigrovec, odločil se je za Osvobodilno fronto, zraven pa imel še službo v ljubljanskem gledališču, se poročil leta 1940 in si ustvaril družino. Dočakal je visoko starost, 29. aprila 1995 je praznoval svojo stoletnico. Umrl je 20. septembra istega leta v Ljubljani. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17 . marca 2011 1 J / Perrone kot alternativa »Med Demokratsko stranko (DS) in Ljudstvom svobode obstaja pakt "ne-vojskovanja", ki je v bistvu kompromis med interesi, povezanimi z upravljanjem teritorija ter skupnimi stališči na področju privatizacij, logistike, hitre železnice in zdravstva.« Tako trdi Alessandro Perrone, županski kandidat Komunističnega bloka v Tržiču, ki obžaluje, da so se druge levičarske sile povezale z DS in podprle Silvio Altran. »Zato smo edina prava alternativa, ki izpostavlja tesno povezavo med interesi delavcev in teritorija,« je še izjavil Perrone. Zbirajo vpise za master Dne 21. marca bo zapadel rok za vpis na master druge stopnje na področju analize hidrogeološkega tveganja, ki bo potekal na sedežu Videmske univerze v Gorici. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani avamiri.dgt.uniud.it. Mortadeljada v klubu V novogoriškem klubu Marco Polo bo drevi prvi iz niza treh dogodkov letošnje Mortadeljade Kluba goriških študentov. Ob 21. uri bo koncert bendov The Users, Discoballs, Zmelkoow in The Drinkers. Sledili bodo še dogodki v Portorožu, 22. marca in v Ljubljani, 30. marca. (km) Praznujejo združitev Danes ob 17.30 bo v dvorani občinskega sveta v Fari posvet na temo Goriške v času italijanskega Risorgimenta. Po recitaciji poezije bo na vrsti glasbeni nastop, ob koncu pa bodo nazdravili s krajevnimi vini. Brian drevi v Kinemaxu V okviru niza »Psihoanaliza in film« bo danes v goriškem Kinemaxu na ogled znani film »Brian di Nazareth«; zavrtel se bo ob 17.30. sovodnje - Ponudba domačega kulturnega društva Napovedujejo dva tečaja in dve gledališki komediji Po veselem pustnem premoru se kulturno društvo Sovodnje ponovno vrača k svojemu rednemu delovanju. Tudi v teh začetnih pomladanskih dneh bo ponudba kar pestra, saj bodo v roku enega meseca priredili kar dve gledališki predstavi in dva tečaja. To soboto, 19. marca, bo v Kulturnem domu ob 20.30 na ogled komedija »Dueti« angleškega avtorja Petra Quilterja. Predstava, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, je romantična komedija, ki jo sestavljajo štiri krajše živahne enodejanke o kaotičnem svetu ljubezenskih odnosov. Pari so povsem različni, njihovi zaple- ti pa vključujejo različne točke romance, od zmenka na slepo do ločitve. Na odru nastopata Maja Blagovič in Vladimir Jurc v režiji Matijaža Latina. V prihodnjem tednu pa se bosta začela dva tečaja. Ob četrtkih zvečer bo potekal nadaljevalni tečaj trebušnih plesov pod vodstvom Maje Humar. Skupina, ki je zaključila pred kratkim prvi tečaj, si je zaželela še nadaljevalnega, na razpolago pa je še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisnine je na voljo telefonska številka 349-2735720 (Marjetka). Poleg plesa pri kulturnem društvu pripravljajo tečaj, namenjen likovni umetnosti. Za vse, ki bi se radi preizku- sili v izdelovanju okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je že tu«, bo potekal tečaj pod vodstvom umetnice in restavrator-ke Silvie Micheletti. Tečaj bo potekal v treh večerih: 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20.30 dalje. Udeleženci se bodo preizkusili v tehnikah »decoupage« in »stencil« ter izdelavi umetniških pirhov. Za informacije in vpisnine pokličite na 3493017831. Pred velikonočnimi prazniki bo v dvorani Kulturnega doma na ogled še gledališka komedija »Zbeži od žene« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. Predstava Raya Coo-neya, ki jo je zrežiral Jože Hrovat, je že dosegla velik uspeh na različnih odrih. primorska poje - V okviru 42. pevske revije Trije goriški koncerti Jutri v Štandrežu sakralna glasba, v nedeljo pevski popoldan v centru Bratuž, 2. aprila na vrsti še Jamlje Z jutrišnjim koncertom v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu se začenja letošnji goriški del zborovske revije Primorska poje, ki jo letos prirejajo že 42. leto zapored. Jutri ob 20.30 bo v štan-dreški cerkvi koncert sakralnih skladb, ki ga bodo oblikovali moški pevski zbor Janez Svetokriški iz Vipavskega križa, mešani pevski zbor Tri doline in Sv. Lenarta, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana in komorni zbor Ipavska iz Vipave. Drugi koncert na Goriškem bo v nedeljo, 20. marca, ko bodo z začetkom ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici zapeli ženski pevski zbor Devin, moški pevski zbor Srečko Kumar s Koj-skega, mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine, mešani pevski zbor Encijan iz Pulja, moška pevska skupina Lipa iz Bazovice, dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in mešani pevski zbor Obala iz Kopra. Niz koncertov v goriški pokrajini se bo zaključil v soboto, 2. aprila, v Jamljah. Tega dne bodo v večnamenskem središču društva Kremenjak nastopili kvartet Vemm iz Postojne, ženski pevski zbor Tuščak Bač, ženska vokalna skupina Elum iz Postojne, ženska pevska skupina Grlica iz Budanj, dekliška pevska skupine Ubeljsko iz Velikega Ubeljskega, moški pevski zbor Matajur iz Klenj in moška vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Jameljski pevski večer se bo začel ob 20.30. H Čestitke EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. marca, ob 20.30 »Patty Angel Night Live Show«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a (tel. 0481-30212). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KD SOVODNJE vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na ogled komedije »Dueti« v izvedbi dramske skupine Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. KOMIGO 2011: v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teater Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 17. marca, gledališka predstava »Se no i xe mati non li volemo« Gina Rocce; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 18. marca, odprtje mednarodne fotografske razstave »Preteklo in pozabljeno. Judovska kultura v Sloveniji«. Mi Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 14.30 - 16.20 - 18.20 »Street Dance« (digital 3D); »Psihoanaliza in film« 20.15 »Brian di Nazareth«. Dvorana 3: 14.30 - 16.30 - 18.40 »Ran-go«; 21.00 »Il discorso del re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 14.30 - 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 20.00 - 22.15 »Dylan Dog - Il film«. Dvorana 4: 14.30 - 16.30 - 18.40 »Ran-go«; 20.45 »Il cigno nero«. Dvorana 5: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe ini-zio«. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ v okviru kongresa organizira štiridnevni izlet v Parmo od 12. do 15. maja. Vpisovanje ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, informacije po tel. 340-3423087 (Paola). KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Ci-cerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'An-gelo - San Giovanni Rotondo - Albe-robello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Kotor -Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 048120678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 18. do 22. maja izlet z avtobusom v Beograd ob 100-letnici smrti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. V programu je ogled zanimivih krajev, kot so Djakovo, Vukovar, Novi Sad, Beograd, Oplenac, Jesenovac. Vpisovanje bo le v Gorici na sedežu na korzu Verdi 51 samo še danes, 17. marca, od 10. do 12. ure. Potreben je veljavni dokument, na račun 150 evrov. 0 Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD- NJAH in Goriška Mohorjeva družba vabita na srečanje z zgodovinarjema Petrom Černicem in Renatom Pod-bersičem, ki bosta predstavila knjigo »Msgr. Rudolf Klinec. Dnevniški zapisi 1943-1945« v ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice v Sovodnjah. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto 19. marca, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z Luciom Caracciolom z naslovom »150 anni sono abbastan-za?«; vstop prost. KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja bralno srečanje za otroke med 4. in 7. letom starosti v soboto, 19. marca, ob 10.30 na sedežu krožka v Ul. IV Novembre 44 v Zdravščinah. Brezplačno srečanje se bo zaključilo z laboratorijem; informacije po tel. 340-6435706 ali na naslov elektronske pošte circoloculturaledisdraussi-na@gmail.com in www.circolocultu-raledisdraussina.it. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na »Prauco z varšta«, ki bo v soboto, 19. marca, ob 16. uri na sedežu društva. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o Mucu, ki je iskal čarovnico. ZSKD prireja ob svetovnem dnevu poezije prireditev z naslovom »S poezijo v pomladni dan« v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri v umetnostni galeriji v ulici Diaz. Sodolovali bodo Claudia Voncina, Liliana Visintin, Jurij Paljk, David Bandelj, Mila Bratina, Giovanni Fierro, Francesco Tomada, Roberto Marino Masini in Alberto Princis. AVTOCESTA V SOVODNJAH - sovo-denjska občinska uprava vabi na in- formativno srečanje v torek, 22. marca, ob 18.30 v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bo alternativna cestna povezava v obdobju prekinitve glavne pokrajinske ceste. MLADINSKI DOM GORICA prireja v okviru projekta »Za lepše življenje vseh žensk« srečanje za ženske in mladostnice z naslovom »Spoznati svoja čustva«, ki ga bo vodila Alenka Rebula v torek, 22. marca, ob 20.30 v Močnikovem domu v Gorici, v Ul. San Giovanni 9. ZORAN JANKOVIČ, župan mestne občine Ljubljana, bo gost Slovikovih seminarjev »Odlično vodenje: primeri dobre prakse« v sredo, 23. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. SKRD JADRO vabi na predstavitev zgoščenke »Vidna in nevidna dvoje-žičnost v Tržaški pokrajini«. Slike o pomanjkanju dvojezičnosti na cestnih smerokazih bodo predstavili predstavniki politične skupine Mladi za Mlade v Romjanu na sedežu društva v petek, 25. marca, ob 20. uri. »60 LET SAMOSTOJNOSTI IN SVOBODE« je naslov prireditve, ki jo Slovenska skupnost prijeja ob 60. obletnici Kmečko delavske zveze za Šte-verjan v soboto, 26. marca. Na programu bodo ob 17. uri odkritje in blagoslov jubilejne plošče na Križišču, ob 18. uri v župnijskem domu Frančišek Borgia Sedej slavnostni govor Petra Černica in okrogla miza na temo upravljanja v lastnem jeziku; organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti po tel. 328-2180155, marjandru-fovka@gmail.com. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici vabi člane in prijatelje ter predstavnike društev, organizacij in ustanov na osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve društva v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na prireditvi bo nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Uro pred prireditvijo bodo v preddverju Kulturnega doma odprli fotografsko dokumentarno razstavo o delovanju društva. H Mali oglasi NUDIM lekcije in pomoč pri pisanju nalog in študiju iz slovenščine, zgodovine in angleščine za vse šolske stopnje ter poučujem sloveščino tujcem; tel. 346-6451171 ali 00386-31-782740. PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. 14 poljubčkov na lička naše ALEXANDRE za njen rojstni dan. Vse naj naj za vse skrite želje ji želijo nona, Mario, Boris in prijateljica Katja. Koncerti DRUŠTVO KREMENJAK iz Jamelj prireja v soboto, 19. marca, ob 21. uri glasbeni večer z rokerjem Silverjem iz Doberdoba, ki bo predstavil svojo najnovejšo zgoščenko »Mondo Bomba«. Pred koncertom, od 19. ure dalje, bosta na sporedu pokušnja in tekmovanje za najboljšo salamo (prijave po tel. 338-6495722). KONCERT MIKI »THE BOSS« MARTINA & DOGANIRS bo v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v okviru festivalov »St. Patrick's festival - Music in March« in »Across the border 2011« in se bo navezal na Bruca Springsteena; informacije v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass, 20, tel. 0481-33288, email info@kulturnidom.it. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli 12 v Gorici bo danes, 17. marca, zaprta. V petek, 18. marca, bo odprta po običajnem urniku med 7.45 in 18.45, v soboto med 7.45 in 13.30. GORIŠKI URAD SSO bo zaprt danes, 17. marca. PREVOZNO PODJETJE APT obvešča, da bodo danes, 17. marca, ob praznovanju italijanskem združitve, avtobusi vozili po prazničnem urniku. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL -občinska zveza Doberdob vabi člane na zborovanje na temo socialnih in zdravstenih problematikah v petek, 18. marca, ob 15. uri v agriturizmu Kovač v Doberdobu. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 19. marca, tekmovanje za najboljšo salamo. Kdor bi rad sodeloval, naj prinese svojo salamo na ribiški sedež v Sovodnjah ob 16. uri. Po pokušini bo potekal tudi srečelov z bogatimi nagradami. KD SOVODNJE prireja likovni tečaj okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je tu« pod vodstvom Silvie Micheletti 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20. ure do 22.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah; vpisovanje do nedelje 20. marca, informacije po tel. 349-3017831. »LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC« je naslov kuharskega tečaja v organizaciji ZSKD, ki ga bosta vodila kuhar Damjan Miklus in sommelier Adrija-na Korsič 22. in 29. marca med 17. in 20.30 v gostilni Korsič v Števerjanu, Sovenca 7 in je namenjen mladim med 17. in 28. letom starosti; informacije in vpisovanje na gorica@zskd.org, tel.0481-531495 ali 327-0340677. Hi Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. 18 Četrtek, 17. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Osmina finala lige prvakov Kot zadnja naprej Real Madrid in Chelsea Španci nadigrali Lyon - Ancelottijevo moštvo brez težav varovalo izid s prve tekme MADRID - V četrtfinale nogometne Lige prvakov sta se kot zadnja sinoči uvrstila še Real Madrid in Chelsea. Derbi večera, ki so ga sodili slovenski sodniki na čelu z Damirjem Skomino, je bil v Madridu, kjer je domači Real pričakal Lyon. Prva tekma se je končala z 1:1, sinoči pa so bili s 3:0 boljši Španci in po šestih letih spet prišli v četrtfinale. Španci so se pred tekmo predvsem spraševali, ali bo nastopil Cristiano Ronaldo, in se razveselili, ko so ga zagledali v začetni postavi. Real je takoj pritisnil, vendar v uvodnih minutah ni dosegel želenega zadetka. Lyon je v nadaljevanju pokazal, da je lahko še kako nevaren (med drugim je moral Iker Casillas posredovati po strelu Cesarja Delgada), kljub temu pa so se v 37. minuti veselili domači. Xabi Alonso je podal do Marcela, ta je nato odigral dvojno podajo z Ronaldom, si pripravil ugoden položaj za strel in zadel za 1:0. Kaj lahko bi Real povišal vodstvo v 41. minuti, ko je poskusil Karim Benzema, toda njegov strel je z izjemno obrambo ustavil Hugo Lloris (pred tem je obranil tudi Ronal-dov poskus). Lyonov vratar je malce zatem klonil po strelu Realovega francoskega napadalca, a je bil ta v prepovedanem položaju, tako da zadetek ni obveljal. Gostujoči trener Claude Puel je na začetku drugega polčasa v napad namesto Jimyja Brianda poklical Bafetimbija Go-misa, a vseeno je bil Real tisti, ki je bil nevarnejši in svojo pobudo unovčil z drugim golom. V 66. minuti je Marcelo poslal dolgo podajo proti kazenskemu prostoru Lyona, kjer je bil Benzema, ki je nato zabil svoj drugi gol v dvoboju s svojim nekdanjim klubom. Zelo blizu novega zadetka je bil Ben-zema le dve minuti pozneje, toda po njegovem strelu se je spet izkazal Lloris. A v Tako je Brazilec Marcelo dosegel prvi gol za Real Madrid ansa 76. minuti (dve minuti pred tem je Ronaldo prepustil mesto Emmanuelu Adebayorju) je Real dokončno odločil zmagovalca. Po protinapadu je za končnih 3:0 zadel Angel di Maria. Drugi dvoboj večera je bil praktično odločen že na prvi tekmi, ko je Chelsea na Danskem premagal Koebenhavn z 2:0. Londončani so le še potrdili četrtfinale, in sicer kar z nepriljubljenim neodločenim izidom 0:0. Angleži so imeli v prvem polčasu pričakovano pobudo, a njihovi streli niso bili natančni, druge pa je polovil razpoloženi Johan Wiland. Ob glasnem navijanju gostujočih navijačev so imeli svojo priložnost tudi Danci (imeli celo več žogo v posesti), s prostega strela s 25 metrov je nevarno zapretil Dame N'Doye. Drugi polčas se je začel z naletom Chelseaja, toda Wiland se še naprej ni pu- stil premagati. Ancelotti je zato s klopi poklical Fernanda Torresa, ki je na igrišče vstopil namesto Nicolasa Anelkaja. Toda tudi po njegovem vstopu zadetka ob kar čvrsti danski obrambi ni bilo, a zaradi tega se nihče v štabu londonskega kluba ni preveč hudoval. smučarski teki Majdičevi sprinterski mali globus STOCKHOLM - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na klasičnem sprintu za svetovni pokal v Stockholmu prepričljivo zmagala. Potem ko je minuli konec tedna v Lahtiju prevzela vodstvo v posebnem seštevku sprinta, tega ni hotela več izpustiti iz rok. Obe tekmici za omenjeno zmago v seštevku sprinta, Italijanka Arianna Follis in Američanka Kikkan Randall, sta se poslovili že v polfinalu, kar je pomenilo, da je Majdičeva že tretjič v karieri, po sezonah 2007/08 in 2008/09, v zrak znova lahko dvignila mali kristalni globus za zmago v sprintu. Majdičeva je v svetovnem pokalu dosegla 16 zmag, skupno, če štejemo še vse «etapne» s turnej Tour de Ski in zaključkov sezone pa kar 24. Barcelona (Španija) «5 Šahtar Donjeck (Ukrajina) -.53 Tottenham Hotspur (Anglija) fo m Manchester United (Anglija) m Inter Milan (Italija) Chelsea (Anglija) >35 Real Madrid (Španija) alpsko smučanje - Zadnja smuka letošnjega svetovnega pokala Cuche četrtič kralj smuka Med ženskami Vonnova na skupni lestvici prehitela Rieschevo, prednost Tine Maze na 3. mestu pred Gorglovo pa se je zmanjšala Izidi moškega smuka: 1. Adrien Theaux (Fra) 1:22,94; 2. Joachim Puchner (Avt) +0,01; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) +0,16; 4. Christof Innerhofer (Ita) in Didier Cuche (Svi) +0,31; 6. Peter Fill (Ita) +0,36; 7. Patrick Kung (Svi) +0,45; 8. Beat Feuz (Svi) +0,59; 9. Yannick Bertrand (Fra) +0,62; 10. Carlo Janka (Svi) +0,68; 15. Werner Heel (Ita), Bostjan Kline (Slo) in Klaus Kroll (Avt) +1,41 .. Svetovni pokal, skupno (po 35. od 38 tekem): 1. Ivica Kostelic (Hrv) 1356 točk; 2. Didier Cuche (Svi) 956; 3. Carlo Janka (Svi) 793; 4. Aksel Lund Svindal (Nor) 789; 5. Michael Walchhofer (Avt) 727; 6. Silvan Zurbriggen (Svi) 723. Smuk (9), končno: 1. Didier Cuche (Svi) 510; 2. Michael Walchhofer (Avt) 498; 3. Klaus Kroll (Avt) 411; 4. Silvan Zurbriggen (Svi) 305; 5. Romed Baumann (Avt) 269 6. Adrien Theuax (Fra) 265: 7. Beat Feuz (Svi) 254; 8. Christof Innerhofer (Ita) 242; 9. Carlo Janka (Svi) 226; 10. Aksel Lund Svindal (Nor) 220; 13. Andrej Sporn (Slo) 180; 18. Andrej Jerman (Slo) 156. Izidi ženskega smuka: 1. Julia Mancuso(ZDA) 1:27,50; 2. Lara Gut (Svi) +0,81; 3. Elisabeth Gorgl (Avt) +1,15; 4. Lindsey Vonn (ZDA) +1,38; 5. Lotte Smiseth Sejersted (Nor) +1,59; 6. Anna Fenninger (Avt) +1,70; 7. Tina Maze (Slo) +2,03; 8. Anja Parson (Sve) +2,14; 9. Stacey Cook (ZDA) +2,25; 10. Fabienne Suter (Svi) +2,40; 11. Johanna Schnarf (Ita) +2,60; 14. Elena Fanchini (Ita) +2,75. Skupno (po 32. tekmi od 35): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1705; 2. Maria Riesch (Nem) 1678; 3. Tina Maze (Slo) 1039; 4. Elisabeth Gorgl (Avt) 992; 5. Julia Mancuso (ZDA) 976; 6. Tanja Poutiainen (Fin) 729. Smuk (8), končno: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 650; 2. Maria Riesch (Nem) 457; 3. Julia Mancuso (ZDA) 367; 4. Elisabeth Gorgl (Avt) 333; 5. Anja Parson (Sve) 295; 8. Tina Maze (Slo) 261; 10. Daniela Merighetti (Ita) 179. LENZERHEIDE - Zadnji smuk sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev v Lenzerheideju je dobil Francoz Adrien Theaux. Boj za mali kristalni globus sta Avstrijca Michael Walchhofer in Klaus Kroll izgubila proti izvrstnemu Švicarju Didieru Cuchu (na sliki). Obračun veteranov je pripadel Cuchu, ki je zasedel četrto mesto (+0,31). »Sijajno je osvojiti še en globus, to mi daje motivacijo,« je bil zadovoljen 36-letni Švicar, ki za razliko od Walchhoferja še ne namerava smuči postaviti v kot. Vodilni pred finalom Walchhofer je bil enajsti (+0,70) ter je osvojil srebrno kolajno v smukaškem seštevku, Kroll pa si je delil 15. mesto z Italijanom Werner-jem Heelom in Slovencem Klinetom ter nazadnje osvojil smukaški bron. Dvajsetletni Kline je po osvojenem naslovu mladinskega svetovnega prvaka v smuku tako vpisal še največji dosežek na tekmah najvišjega ranga. »Zanesljivo osvojiti prve točke svetovnega pokala in to na finalu med najboljšimi smukači pomeni eno zelo lepo izkušnjo. Drugače pa vožnja ni bila najboljša, a to je zdaj za mano in je, kot je,» je prve vtise po uspehu kariere strnil član mariborskega smučarskega kluba Branik. Med ženskami je zadnji ženski smuk dobila Američanka Julia Mancu-so pred domačinko Laro Gut in Avstrij-ko Elisabeth Gorgl. Edina slovenska predstavnica Tina Maze (na sliki) je osvojila sedmo mestoAmeričanka Lindsey Vonn si je pred zadnjim smukom že zagotovila mali kristalni globus. Zato pa srdit boj poteka za veliki kristalni globus. Branilka trikratne skupne zmage Vonnova je na prvem mestu za 27 točk prehitela izzivalko Nemko Mario Riesch, ki je včeraj izpadla iz petnajsterice, ter znova prevzela mesto vodilne v skupnem seštevku. «Danes je bilo res težko, vidljivost je bila slaba in proga nevarna. Edina dobra stvar je, da sem v skupnem seštevku prehitela Mario, ki sem jo lovila celo zimo,» je po nastopu dejala Vonnova. »Sama s sabo sem nezadovoljna. Enostavno sem peljala slabo in seveda se jezim, ampak to moram pozabiti in gre- Didier Cuche in Lindsey Vonn z malim smukaškim globusom ansa mo naprej,« je dejala 26-letna Nemka Riescheva. Enako napeto je v boju za tretje mesto, kjer ima Mazejeva zdaj še 47 točk prednosti pred Gorglovo. Kot edina slovenska predstavnica si je slovenska šampionka od finalne smukaške preizkušnje obetala veliko, saj je bila na zadnjih dveh uradnih treningih daleč najhitrejša. Mazejeva je bila s startno številko 20 in zaostankom 1,22 sekunde ob prihodu v cilj peta, nato pa je izgubila le še dve mesti ter pred preostalimi tremi tekmami vsekakor ohranila dobro izhodišče v boju za tretje mesto v skupnem seštevku. DANES - 9.30 superveleslalom, moški; 12.30 superveleslalom, ženske košarka - EP 2013 Pogoji KZS so za nekatere nesprejemljivi CELJE - Potem ko je evropska košarkarska zveza Fiba Europe lani decembra določila, da bo prirediteljica evropskega prvenstva v košarki leta 2013 Slovenija, mora zdaj organizator določiti, kje bo prvenstvo potekalo. Ze ves čas je znano, da bosta drugi in finalni del prvenstva v Stožicah v Ljubljani, gostitelje prvega dela prvenstva pa mora košarkarska zveza Slovenije (KZS) še določiti. V igri za štiri mesta so Ptuj in Novo mesto (ki morata dvorani še zgraditi), Celje (dvorana Zlatorog izpolnjuje vse tehnične zahteve za morebitno izvedbo evropskega prvenstva), Jesenice (trenutno dvorana nima obratovalnega dovoljenja), Maribor (dvorano Tabor je potrebna temeljite obnove) in Koper (povečati morajo število sedežev). Vse občine, ki se potegujejo za soorganiza-cijo košarkarskega prvenstva, bi morale do 15. marca podpisati pogodbo s KZS o medsebojnih obveznostih. V njej je predvideno plačilo 720.000 evrov (skupaj z DDV) kotizacije samo zato, da bi smele gostiti eno od predtekmoval-nih skupin, do 15. julija letos pa bi morale izbrane občine plačati že prvi del kotizacije, in sicer 180.000 evrov. Obenem se občine s podpisom obvezujejo, da bodo plačale celotni znesek kotizacije, če bi jih KZS izbrala, četudi bi se morale iz kakršnih koli razlogov nato odreči organizaciji (denimo, da ne bi prejeli denarja za gradnjo dvoran ali dvorane ne bi bile pravočasno zgrajene). Tiskovni predstavnik KZS Anže Blažič je za Dnevnik navedel, katere so še ostale predvidene obveznosti občin: gostiteljice morajo zagotoviti brezplačno uporabo dveh športnih dvoran (za tekme in treninge), vse dvorane morajo biti dokončane do konca leta 2012, organizirati morajo izlet za VIP-goste, predstavnike ekipe, novinarje ... , KZS pa lahko v dogovoru s Fibo naloži občinam še dodatne obveznosti. V zameno od KZS pa bi občine dobile 50 navadnih in štiri VIP-vstopnice za vsako tekmo prvega dela, nekatere višje predstavnike pa bi KZS povabila na prvi del letošnjega prvenstva v Litvo. Glavni kamen spotikea je plačilo kotizacije (štirikrat po 180.000 evrov z DDV). Edini, ki se strinjajo s predvideno kotizacijo, če bi jih KZS izbrala za so-organizatorja - kot navaja Dnevnik - so Ptujčani, ki so pogodbo že podpisali. Po navedbi Dnevnika so sicer na Ptuju zahtevali nekaj sprememb pogodbe: kotizacijo naj bi plačali šele z rebalansom proračuna, torej ne v zahtevanem roku; hkrati pa so dosegli, da v primeru, da ne bi dobili evropskega denarja za gradnjo nove športne dvorane, lahko od soor-ganizacije odstopijo, ne da bi to občino finančno obremenilo. Visoki kotizaciji pa so se javno uprli Celjani, ki menijo, da so pogoji zveze nesprejemljivi, zato so mestni svetniki v torek soglasno sprejeli sklep župana Bojana Šrota, da jih pod pogoji, ki jih je določila KZS, med soorganizatorji ne bo. Mestna občina Novo mesto prav tako še ni podpisala pogodbe, vendar je brez pretiranih pomislekov plačilo prvega dela kotizacije (180.000 evrov) že vnesla med postavke svojega letošnjega proračuna, čeprav še ni znano, ali bo sploh izbrana za sogostiteljico prvenstva, in čeprav mora dvorano, v kateri bi ga izpeljala, šele zgraditi in zanjo pridobiti zemljišča, so še zapisali v Dnevniku. V Kopru pa se še niso odločili, ali bodo pogodbo KZS podpisali. Koordinator za šport v občinski upravi Mestne občine Koper Boban Popovič nam je povedal, da so KZS prosili za odlog podpisa pogodbe, ker je župan odsoten zaradi službenih obveznosti. Odločitev bo mogoče znana naslednji teden, konec meseca pa naj bi KZS sporočila, katera štiri mesta bodo gostila prvi del evropskega prvenstva. Ze v nedeljo pa bo izvršni odbor Fibe odločil termin športne prireditve, ki bo najverjetneje septembra 2013. / ŠPORT Četrtek, 17. marca 2011 19 smučarski skoki - Sklepne tekme svetovnega pokala v Planici Robert Kranjec vsaj za preboj v »Top 10« Na velikanki prvič tudi mladi up Peter Pevc, ki upa, da bo prebil mejo 200 metrov LJUBLJANA - Trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih Matjaž Zupan je določil deseterico skakalcev za nastop na finalu svetovnega pokala 2011 v Planici, največ pozornosti pa bo v slovenski ekipi deležen rojeni letalec Robert Kranjec. Sam pravi, da na planiški letal-nici nima česa dokazovati, a bo zadovoljen že z dvema uvrstitvama med deset. Lani, ko je pla-niška letalnica gostila svetovno prvenstvo v poletih, je bil Kranjec edini v slovenski ekipi, ki se je lahko v poletih enakovredno meril z največjimi asi tega športa, na koncu pa je zasedel peto mesto. Lani je bil tudi dobitnik malega kristalnega globusa za najboljšega letalca v svetovnem pokalu. To sezono je bil januarja v Harrachovu četrti in šesti, v Oberstdorfu je bil 15., na novi največji le-talnici sveta v Vikersundu pa je kvalifikacije končal kot zmagovalec, na tekmah pa je vknjižil deveto in 19. mesto. A sam v poletih najbolj uživa in za tradicionalni konec sezone leto za letom z izjemnimi poleti pod Poncami navdušuje domače navijače. Tudi letos se nadeja dobrih nastopov: »V konec sezone grem z namenom, da na krilih domačega občinstva naredim svoje najboljše skoke v Planici. Vendar mislim, da na planiški velikanki nimam česa dokazovati.« Kranjec bo tudi letos glavni slovenski adut. »Realno gledano, glede na dosedanje rezultate v sezoni in vse skupaj, bom zelo zadovoljen, če mi bo uspelo dvakrat med najboljšo deseterico. Ko pa si enkrat v 'top 10', pa je vedno precej odvisno tudi od sreče,« je o ciljih pred planiškim praznikom povedal najboljši slovenski letalec. Sam tudi ne vidi prave razlike med skakalnico in letalnico. »Ko se enkrat usedeš na zalet-no mesto in pogledaš v dolino, je isto, ali si na 90-metrski skakalnici ali na velikanki. Res ni bistvene razlike. Edina razlika je v hitrosti. To sicer lahko nekaterim skakalcem pošteno podere občutke, predvsem tistim, ki niso tako aerodinamični,« je v pogovoru za STA še povedal Kranjec. Poleg Kranjca je Zupan v slovensko ekipo vpoklical še preostale tri bronaste junake z minulega svetovnega prvenstva v Oslu Petra Prev-ca, Jerneja Damjana in Jurija Tepeša, na velikem Robert Kranjec med lanskim nastopom na Oi v Vancouvru sta finalu sezone pa bodo v slovenskih barvah leteli še Mitja Mežnar ter letošnji junaki celinskega pokala Matej Dobovšek, Rok Zima, Matjaž Pun-gertar, Dejan Judež in Matic Kramaršič. Prevc bo konec tedna doživel prvenec na planiški letalnici, kljub temu pa po dobri sezoni v svetovnem pokalu tudi pod Poncami meri visoko: «Najprej si predvsem želim, da bom krst uspešno prestal, da ne bo kakšnih težav. A verjamem, da se bo lepo izšlo in upam, da bom dosegel magično mejo 200 metrov.« (STA) Preizkus: Rekorda ne pričakujejo V Planici so včeraj v dežju opravili preizkus letalnice, najboljša skoka pa sta uspela Slovencu Tomažu Nagliču, ki je poletel 206 in 202 m. Vodja tekmovanja Jelko Gros je dejal, da je za soboto in nedeljo napovedano lepo vreme, dež pa naj ne bi preprečil jutrišnje tekme s prvo serijo ob 15.15. Janez Gorišek pa je dejal, da letos svetovnega rekorda ne bo moč doseči. Danes, 17. marec: 9.00 uradni trening, 1. serija 10.00 uradni trening, 2. serija 11.00 kvalifikacije 12.00 začetek programa za otroke Jutri, 18. marec, posamična tekma: 14.15 poskusna serija 15.15 prva serija finalna serija nastop skupine Fešta band Sobota, 19. marec, ekipno: 9.00 poskusna serija 10.00 prva serija finalna serija nastop skupine The 80's Band Nedelja, 20. marec, posamična tekma: 9.00 poskusna serija 10.00 prva serija finalna serija nastop skupine Ansambel Kolovrat atletika - DP za veterane Fabio Ruzzier brani v Belgiji naslov iz Ancone Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier bo danes popoldne v belgijskem Gentu branil naslov evropskega dvoranskega veteranskega prvaka na trikilometrski progi v starostni kategoriji M55. Ruzzier je pred dvema letoma slavil zmago v Anconi. Takrat je skozi cilj prihodil v času 13:46 (državni slovenski rekord). »Pričakujem zelo izenačeno tekmo, saj bodo Francoz Brochot, Anglež Silvester in Rus Kiseljev borbeni tekmeci. Počutim se dobro. Na zadnjem treningu sem kilometer prehodil v štirih minutah in sedemnajst sekund. Upam, da bo šlo v četrtek (danes op.a.) vse v najlepšem redu,« je povedal pred odhodom ambiciozni Ruzzier, ki je pred kratkim zmagal v zadnji etapi pokala Alpe Adria v Budimpešti. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Gentu bo jutri nastopilo 28 tekmovalcev. Fabio Ruzzier seveda cilja na prvo mesto. »Želel bi izboljšati še rekord na tri kilometre. Ta je edini, ki ga še nimam,« je še dodal lonjerski hitrohodec. alpsko smučanje Zaradi dežja na Trofeji Topolino brez tekem Zaradi dežja so včeraj odpovedali vse tekme državne faze prestižne, že 50. Trofeje Topolino v Folgarii na Triden-tinskem. Brdinina smučarka Katrin Don, edina slovenska tekmovalka, ki se je uvrstila na državne kvalifikacije, tako ni nastopila na slalomski preizkušnji. Zaradi odpovedi vseh tekem bodo na mednarodnem finalu danes in jutri nastopili tisti, ki so si uvrstitev zagotovili že na torkovih tekmah. Iz naše dežele so si nastop že zagotovile zmagovalka med deklicami Lara Della Mea ter naraš-čajnici Arianna Stocco ter Lisa Sgnaolin, ki sta bili v torej prva oziroma druga. Ker je dežela FJK imela na razpolago še eno mesto, bo na mednarodni fazi nastopil še Francesco Gentilli (Sella Nevea), ki prednjači med dečki v naši deželi. košarka - Državno prvenstvo under 19 Jadranovci le prisebnejši Odpor motiviranih Miljčanov strli šele v končnici - Under 13: Kontovel do zmage z dobro obrambo UNDER 19 DRŽAVNI Venezia Giulia Muggia - Jadran Zadružna kraška banka 71:75 (12:17, 27:29, 50:54) Jadran: Zaccaria, Škerl 7, Ban 20, Bernetič 16, Dellisanti 3, Floridan 15, Batich 14, Longo, Moscati, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Batich 3, Ban 2. Jadranovci so bolj motivirane Miljčane po izjemno izenačeni tekmi ugnali prav v končnici, ko so bili le prisebnejši. Tako kot pri članski ekipi se tudi pri nosilcih igre mladinske vrste pozna, da so ta čas vidno utrujeni. Posledica je bila tokrat lagodna obramba, ki je nasprotnikom dovolila, da so dosegli veliko trojk in tako stalno držali stik z Vatovčevim moštvom. Jadranov trener s prikazano igro tokrat ni bil zado- voljen, veselil pa se je odločnega naleta v končnici, ko je že kazalo, da bo domačim uspelo presenečenje. Ostali izid 25. kroga: Snaidero - Corno 66:57, Cordenons - Falconstar preložena, Roraigrande prost. Vrstni red: Snaidero 12, Jadran, Corno in Fal-constar 10, Venezia Giulia 6, Cordenons 2, Rorai-grande 0. Prihodnji krog: Jadran ZKB - Falconstar. UNDER 13 MOŠKI Azzurra B - Kontovel 45:50 (6:10, 20:28, 33, 37) Kontovel: Grgič 2, Ciuch 1, Terčon, Furlan 4, Fer-foglia, Daneu 5, Cettolo 5, Fabi, Maretlossi, Zidarič 33, Jazbec, Zavadlal. Trenerja Jure Rogelja in Danijel Šušteršič. SON: 10. 3T: nihče. Tekma je bila zelo izenačena, čeprav je Kon-tovel vodil v bistvu od prve do zadnje minute, ob koncu druge četrtine pa si je priigral najvišjo prednost osmih točk. Gostitelji so v svoji majhni telovadnici z agresivno obrambo zmedli goste, ki so izgubili precej žog in slabo metali na koš. Azzur-ri je v tretji četrtini skoraj uspel priključek (-1), vendar so igralci Kontovela le reagirali, v izenačeni zadnji četrtini (12:13) pa z dobro obrambo obdržali minimalno prednost. Za učinkovitost v napadu je treba pohvaliti Samuela Zidariča, za požrtvovalen nastop pa Ivana Grgiča. gabrijel černigoj »2.000 km na mesec je ... premalo« Podlonjerc Gabrijel Černigoj (letnik 1986) bo konec meseca (31. marca) nastopil na znameniti kolesarski dirki Po Flandriji. Ljubiteljski seveda, ki pa ni nič krajša od »prave«. Na pedale bo moral štiriindvajsetletni Gabrijel, študent vinogradništva in vinarstva v Novi Gorici, potiskati celih 260 kilometrov. Kolo, pakirano seveda, bo z njim letelo do Belgije. Zakaj si se odločil, da boš nastopil na ljubiteljski dirki Po Flandriji? Začelo se je vse, ko sem brskal po spletni strani Gazzette, na kateri je o dirki pisal pokojni novinar Aldo Sassi. Po Flandriji je ena najštevilčnejših ljubiteljskih kolesarskih dirk na svetu. Lani je nastopilo okrog 14 tisoč kolesarjev. Vzdušje mora biti res fantastično. Ali si že nastopil na podobnih kolesarskih maratonih? Lani sem bil na slovenskem maratonu Franja (na krajši razdalji 97 kilometrov), pred tem pa na Maratonu prijateljstva Ljubljana-Lonjer. Kako se pripravljaš na belgijsko dirko? Se ne bom boril za prvo mesto, ampak bom skušal priti do cilja živ in zdrav (smeh). Resne priprave na dirko sem začel oktobra. V zadnjem mesecu sem prevozil okrog dva tisoč kilometrov, kar pa je premalo. Januarja in decembra sem bil zaradi slabega vremena nekaj časa ustavljen. Enkrat sem kolesaril pri sedmih stopinjah Celzija pod ničlo. Ko sem se vrnil domov, sem bil ves premražen in nisem čutil nog. Kdaj si se začel ukvarjati s kolesarstvom? Pred tremi leti. Pred tem sem naprej igral košarko pri Boru, nato pa sem veslal in se celo preizkusil v ameriškem nogometu. Ta šport je zanimiv, zelo taktičen. Okolje pa ni bilo ta pravo, saj so bili soigralci v glavnem desničarji. Kje pa treniraš? Na daljši trening (120 km) se odpravim proti Goriški, v Brda in Furlaniji. Drugače pa kolesarim na krožni progi Dolina, Mačkolje, Prebeneg in Dolina. Šest kilometrov dolgi krog ponovim štirikrat ali petkrat. Posebnost dirke Po Flandriji so kratki in strmi vzponi. Kdo pa ti kaj svetuje? Držim se navodil, ki jih dajejo po spletni strani Gazzette. Tam vsak teden napišejo, koliko kilometrov in kako bi bilo treba prevoziti. Svetujejo pa tudi, kako se treba pravilno prehranjevati. S katerim dresom pa boš tekmoval? Sem član lonjerske Adrie in bom nastopal z dresom lonjerskega kluba. Tvoji načrti za prihodnost? Rad bi nastopil na ljubiteljski kolesarski dirki Pariz-Roubaix in 5. junija je tudi znamenita Milano-Sanremo, ki je dolga kar 293 kilometrov. Do Ligurije je sicer v glavnem ravninska. Kdo je tvoj zgled v kolesarstvu? Cancellara, nato pa slovenski kolesarji Koren, Božič in Brajkovič. Napovednik 20. marca - 7. tek Povežimo soline 2011 (9350 m). Start ob 11.00 na vhodu v soline na Seči. Informacije na www.skid.si. 27. marca - 11. Mali kraški maraton (8 in 21 km, hitra hoja 3 in 5 km). Start v Sežani ob 11. uri. Zadnji dan za prijavo 21. marec. 20 Četrtek, 17. marca 2011 ŠPORT / plavanje - Na 100 metrov hrbtno Rok Zaccaria z normo za državno prvenstvo Razdaljo v kratkih bazenih preplaval v času 55,24 - Nagrajen kot najboljši na deželni fazi namizni tenis - Deželne lige Najbolj so se veselili v deželni D1-ligi Slovenski plavalec Rok Zaccaria je na absolutnem deželnem prvenstvu v kratkem bazenu, ki je bilo minuli konec tedna, dosegel normo za nastop na državnem spomladanskem prvenstvu v Riccioneju, ki bo od 13. do 17. aprila. Enaindvaj-setletnik, član tržiškega kluba Adria, ki letos na posodo plava v ekipi Go-rizia Mediacom Nuoto, je bil najuspešnejši na 100 m hrbtno. Razdaljo je preplaval v času 55,24, hkrati pa je za odličen izid prejel tudi nagrado kot najboljši posameznik prvenstva. Deželna zveza namreč vsako leto nagradi plavalca, ki je na enem nastopu zbral največ točk, ki jih določa lestvica FINA glede na disciplino in doseženi čas, ki se čim bolj približuje svetovnemu rekordu. Ob deželnem naslovu na 100 m hrbtno - je na najvšjo stopničko stopil še sedemkrat, in sicer na 50 in 200 m hrbtno, 50, 100 in 200 m delfin ter v štafetah 4x100 prosto in 4x200 prosto. »Z nastopi sem zelo zadovoljen. Glede na to, da sem imel gripo in težave z ramo, sem plaval nad pričakovanji,« je povedal Rok, ki bo morda po sestavi lestvic dobil pravico za nastop na državnem prvenstvu še v drugih disciplinah. V skoraj vseh disciplinah je tudi izboljšal osebni rekord. Z goriško ekipo je osvojil prvo mesto na društveni lestvici. ODBOJKA Danes finale U18 V telovadnici Don Milani na Ju-dovcu (Altura) bo danes sklepna faza ženskega odbojkarskega prvenstva mladink na Tržaškem. Igralke Bora Kinemax se bodo, od 16. ure dalje, v tekmi za 3. mesto pomerile s tržaškim Libertasom, finale med Cosellijem in Alturo pa bo ob 19. uri. Za borovke je tekma zgolj prestižnega pomena. nabrežina - Dobrodelna akcija Košarkarji Sokola solidni tudi z nogami DEŽELNA C2-LIGA Krasova ekipa v najvišji deželni ligi zaseda komaj »nevarno« 6. mesto, ki si ga deli z Latisano in Azzurro iz Gorice. Če pomislimo, da izpadejo iz lige kar tri ekipe, je položaj res negotov. Na sobotni tekmi je Kras prepričljivo zmagal, čeprav ni igral briljantno. Za Rangerse je prispeval tri točke bivši Krašovec, posebno razigran Simio-nato, naši pa so se vseeno potrudili s tem, da si niso privoščili nobenega dodatnega spodrsljaja. Čeprav je ekipa v slabši telesni formi, je v gosteh pokazala skoraj vse svoje vrline na taktični ravni. Rangers San Rocco - Kras 3:5 Gaudenzi - Milič 0:3, Poiana - Rotella 0:3, Simionato - Ridolfi 3:1, Gaudenzi - Rotella 1:3, Simionato - Milič 3:1; Poiana - Ridolfi 0:3; Simionato -Rotella 3:1; Gaudenzi - Ridolfi 1:3 DEŽELNA D1-LIGA Kras je v nedeljo pospravil še eno pomembno zmago in se tako povzpel na 3. mesto začasne lestvice. Najboljši je bil Vittorio Lubrano, ki je zmagal vse tri tekme, Vinicio Divo je, kot običajno, opravil svoje, presenetila pa je mlada Claudia Micolaucich, ki je premagala sovrstike, tudi juniorja, ki je med boljšimi na deželnih lestvicah. Kras - Trieste-Sistiana C 5:1 Divo - Derganz 0:3, Lubrano -Ti-gelli 3:1, Micolaucich - Vigini 3:2, Lu-brano - Derganz 3:1, Divo - Vigini 3:0, Micolaucich - Tigelli 3:0 DEŽELNA D2-LIGA Na Rojcah se je odvijala na nedeljo skupinska deželna faza za mladinske ekipe in za člansko Open. Kras se je predstavil s tremi ekipami, ki so zaigrale včasih boljše, včasih pa ne preveč zagrizeno. Derbi med Krasovima mladinskima ekipama A in B se je končal z neodločenim izidom. Na obeh straneh so igrali sproščeno, kot bi bili na treningu in marsikaj tvegali z napadi. Proti ostalim ekipam pa so bili premalo gotovi in pravilno postavljeni na žogi. Giada Sardo, Martina Bresciani, Kristjan in Tomaž Milič so pokazali le nekaj napredka, nekoliko bolj pa se je izkazala Katarina Milic ,posebno v zadnji tekmi proti Gemoni B. Johani Milic pa se je izmuznila zmaga iz rok prav v končnici četrtega seta. Kljub vsemu pa so proti furlanski ekipi zmagali, saj je kar dve točki osvojil Marco Cappella. Open Ekipa Kras v sestavi Monika Mosetti, Alen Corbatti, Fabris Paolo in Isabella Torreni je zabeležila le eno zmago. Skupina pa je delovala zelo dobro in proti boljšemu nasprotniku od-ščipnila tudi kako točko. Kras ml A - Kras mlB 3:3; Kras Open - Gemona A 4:1; Kras A - Udi-ne 2000 0:4; Kras Open - Porcia A 0:4; Kras B - Azzurra 1:4; Kras Open - Porcia B 1:4; Kras A - Azzurra 0:4; Kras A - Udine Previatello 4:2; Kras B - Gemona 4:2. (M.M.) S POSEBNIMI POTREBAMI Krasovci od jutri na DP v Lignanu Od jutri do nedelje 20. marca bo v Lignanu državno prvenstvo v namiznem tenisu športnikov s posebnimi potrebami. Barve Krasa bodo branili Alen Corbatti v kategoriji 2 in v Open 1-5, Ettore Malorgio v kategoriji 5 in v Open od 1-5, Maurizio Pastore v kategoriji 4 in v Open od 1-5. Corbatti in Malorgio bosta skupaj branila lansko četrto mesto v dvojicah 1-5. Vsi trije pa bodo nastopali tudi v ekipnem delu v kategoriji Open od 1-5. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici jutri, 18. marca zaprta. balinanje Gaja se je uvrstila v »play-off« Z zmago proti nevarnemu San Giorgiu iz Vidma so si Gajevi bali-narji matematično zagotovili mesto v play-offu. V zadnjem krogu jih pred domačo publiko čaka še nasprotnik iz Gradeža, ki je po uvodni zmagi, v nadaljevanju bil kar osemkrat zapored poražen. V nadaljnjo fazo, kjer se bodo pomerile najboljše ekipe iz Tri-dentinskega za mesta v C ligi, se bodo od prvih dveh uvrščenih iz vsake skupine (A in B) uvrstile kar 3 ekipe in le ena bo izločena. Zato ni bistvene važnosti prvo ali drugo mesto, čeprav bo imela prvo uvrščena ekipa v skupini vendarle rahlo prednost, če drugega ne, pa vsaj na papirju. Kot vemo, pa ima vedno zadnjo besedo igrišče, ki večkrat postavi na glavo vsako predvidevanje ali napoved. S petkovo zmago proti Gradežu in istočasnim polovičnim uspehom Romansa v gosteh proti San Giorgiu bi se lahko gajevci povzpeli celo na prvo mesto, na katerega ni še do poldrugim mesecem od tega računa prav nihče. Med uvodnim nastopom Bigolla ni kazalo prav nič dobrega. K sreči je domačin zadel zadnjega ba-linčka za 5 točk in v zadnjem trenutku negativen rezultat preobrnil v zmagovitega (15:13).Uspeh je dopolnil še Leghissa (12:10)in tako je Gaja povedla s 4:0. Najboljši igralec gostov, to je Midena, ki je med posamezniki doslej dosegel 8 zmag v prav tolikih nastopih, je bil uspešen tudi devetič proti Rosatiju z izidom 13:6. K sreči, da sta bili tokrat zelo razpoloženi obe dvojici (resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da nasprotnikih nista nudila nikakršnega odpora), ki sta se po hitrem postopku otresli nasprotnika. Sabatti in Ca-pitanio sta slavila s 13:1, Milcovich, ki je po dolgem času zaigral kot zna in, Calzi, pa sta prepustila nasprotniku točko več (13:2).Najslabšo predstavo je prikazala trojka (Mervic, Bi-gollo in Rosati-Leghissa), saj bližal-cu nikakor ni šlo od rok. Po številnih napakah in spodrsljajih se je srečanje zaključilo s končnim rezultatom 13:5 v korist gostov. Izidi predzadnjega kroga: Romans-Muggia 8:4, Gradisca-Gra-dese 7:5 in Gaja-San giorgio 8:4. Vrstni red: Romans 13,Gaja 12, Muggia in Gradisca 10, San giorgio 7 in Gradese 2. Prihodnji (zadnji krog): petek 18.marca ob 20.30 v domu pristaniških delavcev Gaja-Gradese. Z.S. Kar devet ekip (ena tudi iz Slovenije) je nastopilo na celodnevnem dobrodelnem turnirju v malem nogometu, da bi nudili gmotno pomoč občanu in prijatelju Francu De Stefaniju, ki ga je na voziček priklenila zelo redka, a zahrbtna bolezen. Turnir se je odvijal v nedeljo v na-brežinski telovadnici in ga je priredila ustanova Asjer 2000 pod pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina. Pri pobudi pa so sodelovale tudi druge vaške organizacije in društva, med katerimi tudi AŠD Sokol. Turnir je potekal v zelo prijateljskem in vedrem vzdušju, na tribunah pa se je zbralo kar lepo število gledalcev, v glavnem sorodnikov nastopajočih igralcev ter veliko otrok. Skratka, zares prijetna in zelo uspela humana pobuda. Prvo mesto na turnirju je osvojila ekipa Cioccolatosi pred Merilium Pub in Sv. Rokom ter Gorjanskom. Na odlično 5. mesto so se uvrstili košarkarji Sokola (na sliki). Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran prav Sokolov nogometaš Roberto Lucignano, za najbolj simpatični ekipi pa Saba Italia in A rischio d'infarto. Na nagrajevanju so bili seveda prisoten sam Franco De Sefani z družino, župan občine Devin Nabrežina Giorgio Ret, predsednik Asjer 2000 Andrea Radina, predsednik AŠD Sokol Savo in drugi. Francu De Stefaniju so darovali majico s podpisi vseh igralcev in žogo finalne tekme. Vrstni red turnirja: 1. Cioccolatosi, 2. Merilium Pub, 3. Župnija sv. Rok, 4. Gor-jansko, 5. Sokol Drink team, 6. Dolina team, 7. Consulta Giovani, 8. Saba Italia, 9. A rischio d'infarto. (lako) PLANINSKI SVET Geološki izlet Vremenske napovedi za nedeljo, 13. marca 2011 res niso bile najbolj obetavne, tudi temni oblaki, ki so v jutranjih urah prekrivali nebo, so kazali na skorajšnjo uresničitev teh napovedi, kljub temu se je ob določeni uri pri cerkvici na Jezeru zbrala skupina dvajsetih korajžnih planincev s tržaškega, da bi pod strokovnim vodstvom gospoda Paola Sossija spoznavala geološke zanimivosti kraškega roba in doline Glinščice. Po krajši uvodni razlagi pri cerkvici, so se pohod-niki podali na kraški rob, od koder so najbolje vidne posebne geomorfološke oblike doline in njene širše okolice. Slednje so nastale kot posledica tektonskih pritiskov med bližajočima se celinskima ploščam Afrike in Evrope. Reka Glinščica, ki je v milijonih let izoblikovala globoko skalnato dolino, jih je počasi razgalila in pokazale so se edinstvene oblike skal, ki so jih zemeljske sile nagubale, prelomile in nalu-skale. Izletniki so pozorno sledili nazornim razlagam strokovnjaka ter v kamnu opazovali prisotnost fosilov malih lu-knjičark (foraminifer), ki so pred približno 54 do 45 milijoni let živerle v nekdanjem plitvem morju, se ob smrti usedale na dno in s tem pripomogle k nastanku določenih zemeljskih plasti. Čeprav so pohodnikom ves čas grozili črni oblaki, jim je dež prizanesel, tako da so lahko izvedli celoten pohod po kraškem robu ter po pobočju Draškega krasa in Griže. Zadovoljni, da jim je uspelo turo zaključiti, ne da bi se zmočili in obogateni z novimi spoznanji in izkustvi so se tako vrnili do avtomobilov. Predavanje o Korziki Za četrtek, 24. marca 2011 pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst zanimivo potopisno predavanje. Lepote in posebnosti gorskega sveta ponosnega sredozemskega otoka Korzike, zanimivosti krajev, običaje tamkajšnjega prebivalstva, divjo in razgibano vzhodno in zahodno obalo otoka bo razkrival gospod Marjan Olenik, kije na otoku opravil najznamenitejše pohodniškepoti, plezal v divjih gorskih stenah, se povzpel na najvišji vrh, 2710 m visok Monte Cinto ter se potapljal ob morskih obalah. Predavanje o enkratnem otoku -edinstveni gori sredi morja, bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Vabljeni. Spominski pohod na Porezen SPDTpriredi v nedeljo 27. marca spominski pohod na Porezen (1630 m). Zbirališče bo ob 7h na trgu v Seslajnu. Pohodnim priporočamo primerno telesno kondicijo, potrebna je zimska oprema. Hoje je približno 4 h 30, na razpolago bo društveni kombi. Informacije tel. 040220155, Livio. V soboto 2. aprila osrednja slovesnost ob 100-letnici SPDG Dejavnost Slovenskegfa planinskega društva v Gorici je letos v znamenju 100-letnice ustanovitve društva. Koledarska obletnica je sicer že mimo, saj je bil ustanovni občni zbor goriške podružnice SPD 28. januarja 1911, niz pomembnih dogodkov pa se bo zgodil šele v prihodnjih tednih. Na področju športnih prireditev velja posebej omeniti smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 20. marca na Piancavallu, ki ga prireja SPDG in kjer bodo sodelovali tekmovalci smučarskih klubov z Goriškega, z obeh strani meje. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju društva pa bo v soboto, 2. aprila, v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo tudi odprli fotografsko dokumentarno razstavo o društvenem delovanju in nato prisluhnili nastopu mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča ter recitacijam in slovesni podelitvi posebnih priznanj za zvestobo društvu. Razstavo bodo odprli ob 19.30, osrednja prireditev pa bo ob 20.30. Tudi redni občni zbor, sklican je 15. aprila, bo v znamenju 100-letnice. Na skupščini bodo, poleg statutarnih obveznosti, predstavili tudi ponatis zanimive publikacije, ki je izšla leta 1913 v Gorici. Gre za Geološke izprehode po Goriškem, profesorja Ferdinanda Seidla, uglednega pedagoga in raziskovalca ter pobudnika in člana goriške podružnice SPD. Izid knjižice je podprl Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru jubileja pa pri društvu pripravljajo še drugo publikacijo. V prihodnjih mesecih bo izšel žepni vodnik po planinskih, kolesarskih in vodnih poteh po Goriškem. Z njim naj bi spodbudili prizadevanja za aktivno preživljanje prostega časa v naravnem okolju, v bližnji okolici. Napisan bo v slovenskem in italijanskem jeziku, predstavlja pa trinajst izletov v goriški okolici. V sklop prireditev ob jubileju pa sodi tudi večdnevni planinski in kulturniški izlet v Bolgarijo, od 25. junija do 3. julija. / AVTOMOBILI Četrtek, 17. marca 2011 21 lexus - Sodobna zunanjost in majhna poraba Okolju prijazna vožnja z novim CT 200h Japonski hibrid poganja 1800-kubični bencinski motor, skupaj z električnim zmore 136 KM Predstavniki Lexusa so za predstavitev svojega zadnjega hibridnega modela CT200h izbrali portugalsko počitniško mestece Cascais, nekaj desetin km od Lizbone. Nekoliko starejšim Italijanom je Cascais znan po tem, da je tam do svoje smrti živel nekdanji italijanski kralj Umberto II. Danes so njegovo rezidenco, ki si je sicer nismo ogledali, spremenili v hotel. Sic transit gloria mundi... Lexus CT 200h je prijetna kombilimuzi-na, ki jo označujejo ostri robovi in še kar klinasta silhueta. Pogon že poznamo, saj je tak kot v priusu in aurisu, končni rezultat pa je, kot trdijo japonski inženirji odločno boljši. Bencinski motor 1,8 VVT-i in električni motor skupaj zmo-reta 136 KM. Električni pogon je mogoč samo do 45 km na uro, izključno z njim pa lahko prevozimo le nekaj kilometrov. Občutek, ko sedemo v avto in pritisnemo na stikalo, ki naj bi zagnalo motor, je zelo čuden. Nobenega hrupa, popolna tišina, tako da se človek vpraša, če lahko sploh spelje. Ko nisi navajen na vožnjo s hibridnim avtomobilom, ponavadi pritisneš na stikalo še enkrat in tako motor spet izključiš. No, ko si se na to privadil, lahko spelješ. Ko pogon preide z elektrike na bencin pa hitro opaziš, da nekaj več KM ne bi bilo odveč. Vendar pa ima hibridni pogon veliko prednosti. CT 200h ima najmanjši izpust med velikoserijskimi družinskimi avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem, 87 g/km brez trdih delcev. Poraba je v mestu precej nižja od klasičnega bencinskega ali dizelskega pogona, na odprtih cestah pa bi bil pri ostrejši vožnji klasičen turbodizel verjetno skromnejši. Ob umirjeni vožnji lahko porabo spustimo pod štiri litre na sto prevoženih kilometrov. Predvsem pa hibrid pomaga tudi pri športni vožnji: elektromotor z velikim navorom v nižjih obratih, dodatna baterija v zadku pa ob sprednjem pogonu omogoča skoraj idealno porazdelitev mase. Poleg normalnega lahko s krožnim stikalom aktiviramo ekološki režim delovanja, takrat se zmanjša učinkovitost klimatske naprave in odzivnost plina. Tretja možnost je tej nasprotna -športni način, ko armaturna plošča zasveti rdeče in se prikazovalnik energije spremeni v merilec vrtljajev. To pomeni večjo odzivnost in zmanjšane posege elektronike za nadzor stabilnosti. Povsem električni način deluje, kot smo rekli, le do 45 km/h pri nežnem pritiskanju na plin. Lexus CT 200 je 432 cm dolga kombili-muzina, dokaj udobna, če bi hoteli najti kakšno napako, lahko rečemo, da je 370 l velik prtljažnik nekoliko premajhen, a je pri tem treba upoštevati, da se pod njim skrivajo baterije. CT 200 lahko dobite že za 28.500 evrov, a najpopolnejša različica vas bo veljala skoraj 35 tisoč. evropa KIA in Vodafone skupaj pri informatiki Kia Motors je s podjetjem Vodafone Global Enterprise podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju na področju in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Sodelovanje, ki se bo zaenkrat omejilo le na Evropo, bo po pričakovanjih obeh gigantov povečalo konkurenčnost brezžičnih IT sistemov v Kiinih vozilih, s čimer naj bi še dodatno povečali število svojih strank. Kia se bo osredotočila na ustvarjanje novih poslovnih priložnosti na avtomobilskih IT sistemih, ki bodo uporabljali Vodafonova obstoječa evropska komunikacijska omrežja. Poleg sodelovanja pri razvoju novih IKT storitev, bo Kia z uporabo IKT infrastrukture razvila nove avtomobilske IT rešitve, s katerimi bodo zgradili nove uporabniku prijaznejše IKT poslovne modele. Kia sicer od začetka letošnjega leta v Ameriki strankam nudi Microsoftov pametni infotainment sistem UVO, ki njihovim voznikom omogoča varno in enostavno uporabo vseh osebnih tehnologij s katerimi si lahko ustvarijo personaliziran infotainment sistem. Stran pripravil Ivan Fischer opel - Predstavitev na ženevskem salonu Taka bo prihodnja zafira Veliko naprednih rešitev - Nov, nadgrajen sistem Flex7 za zlaganje sedežev - O motorjih nič dokončnega Opel je na nedavnem ženevskem salonu prikazal koncept bodoče zafire. Oblikovanje, ki povzema rešitve ampere, pa tudi astre in insignie, obeh v karavanski različici, je moderno in prijetno sveže. Študija se seveda odlikuje z naprednimi rešitvami, kot so steklena streha in žarometi v LED tehniki, a Opel poudarja, da bo veliko rešitev prenesel v serijski model. Notranjost je zaradi steklene strehe zračna in svetla, s prijetno osvetlitvijo, ki veča občutek prijetnosti in sproščenosti, ob sočasni odprtosti do zunanjega sveta. Ima že znani sistem sedmih sedežev Flex7, a s še več posluha za (individualno) prilagodljivost s še več prostora, predvsem za noge povsem zadaj sedečih, ne da bi za to kakorkoli trpelo udobje. Novost je nov način zlaganja sedežev druge vrste - tam je namreč moč naslonjalo srednjega sedeža zložiti in preostalima potnikoma ponuditi obilico prostora. Zafira tourer concept vnaša v segment eno-prostorcev značilnosti insignie, med katere sodijo tudi inovativne tehnologije. Model poganja 1,4-litrski turbobencinski motor, ki je opremljen s sistemom Stop&Start. infiniti - Predstavitev v Švici Japonci stavijo na luksuz Zmogljivi limuzina, kupe in kabrio imajo vsi 6-valjni 3700-kubični motor Japonski Infiniti je pred kratkim predstavil svojo novo linijo G za leto 2011, ki obsega limuzino, kupe in kabrio. Vsi imajo zmogljiv 3700-kubični 6-valjni bencinski motor, sedemstopenjski samodejni menjalnik, štirkolesni volan in so na voljo tako s štirikolesnim pogonom kot s pogonom na zadnja kolesa. Imajo vse najbolj sodobne varnostne sisteme, da o navigatorju ne govorimo. zda - Zanimiva raziskava Po letu 2020 bodo vladali električni avtomobili Treba bo rešiti še marsikatero težavo Vrh prodanih avtomobilov s klasičnim termičnim motorjem, naj bi, po mnenju mnogih izvedencev, dosegli tam nekje čez 10 let. Kaj pa potem? Njihovo mesto naj bi prevzeli avtomobili z električnim pogonom. Vendar bo pred tem treba rešiti marsikateri problem, predvsem tisti, ki zadeva baterije, oziroma njihovo težo. Potrošniki imajo namreč razmeroma visoke zahteve, ko gre za avtomobile na električni pogon. Raziskava družbe IBM je pokazala, da so pomembni zmogljivost, čas in način polnjenja ter enostavnost. Obe ločeni raziskavi sta pokazali na pomembne razlike med tem, kaj menijo menedžerji, da motivira potrošnike za nakup električnih avtomobilov, in kaj o tem pravijo potrošniki. Menedžerji so prepričani, da bodo na povpraševanje potrošnikov v največji meri vplivali cena goriva in vladne spodbude, na drugi strani pa so precej skeptični, ko gre za pripravljenost potrošnikov, da odštejejo več denarja za okolju prijazna vozila. Izkazalo se je, da v vseh treh primerih menedžerji dajejo preveliko težo posameznemu vprašanju. IBM je opravil raziskavi med 1716 vozniki v ZDA in 123 menedžerji iz avtomobilske dejavnosti. Rezultati kažejo na to, da je potencialni trg za avtomobile na električni pogon precej velik, ne glede na to, da je tehnologija komaj v povojih. Kar 19 odstotkov voznikov je izjavilo, da bodo zelo verjetno razmislili o nakupu električnega avta, ko bodo kupovali novega. Zanimiv je tudi podatek, da bi 40 odstotkov voznikov razmislilo o prehodu na električni avtomobil, če bi ta imel z enim polnjenjem doseg najmanj 160 kilometrov. 40 odstotkov voznikov je navedlo, da bi za električni avtomobil odšteli do 20 odstotkov več denarja kot za podoben avto na bencinski, dizelski ali hibridni pogon, 27 odstotkov voznikov pa bi za električni avto dalo 10 odstotkov več denarja. Raziskava je pokazala, da morajo proizvajalci za doseganje sprejemljivejše cene poskrbeti za povečanje obsega proizvodnje in izboljšati ekonomsko učinkovitost v proizvodnji. Pomembna ovira za električne avtomobile so po ocenah raziskave stroški namestitve naprave za polnjenje avtomobila doma. Četrtek, 17. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika ' 1020" 1030 iS/4LO stoc7i;?ol¿ v iTwl / v . K0BENHAVN —" < fl/S/W O — MOSKVA -3/4 0 AMSTERDAM LONDON O ^ O 6/i6 8/14 " OBRUSELJ o PARIZ 6/17 BERLIN 3/12 O 1020 A LIZBONA O 8/15 MADRID O 8/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. I TOLMEČ O 6/10 O GRADEC 7/13 TRBIŽ O S/9 O 2/7 KRANJSKA G. CELOVEC O S/12 tržič S/11 y o KRANJ o 4/10 S. GRADEC CELJE 6/13 O MARIBOR o 7/13 PTUJ O M. SOBOTA O 8/13 ČEDAD O /fal = VIDEM O 9/14 /v O ' K>°W 8/15 üA^ LJUBLJANA O PORDENON = r.oRIra rt O N. GORICA 7/12 // N. MESTO 8/14 - rOR'CA O POSTOJNA N O ZAGREB 9/15 O ŽENEVA 6/1S O MILAN 1010 010/11 Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme, možne bodo občasne delne razjasnitve, ki bodo daljše na obalnem pasu. Verjetno se bodo še pojavljale padavine, ki bodo v glavnem zmerne; več jih bo na vzhodnem predgorju. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1400 m. Ob morju bo zjutraj pihal jugozahodnik. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Padavine bodo zjutraj ponehale, a se bodo čez dan pojavljale še krajevne plohe, pogostejše na zahodu. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 7 do 15 stopinj C. J Izrazita vremenska fronta vpliva na vreme pri nas. Danes Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ciklon-se bo v višinah zadrževal ciklon. Jutri bodo začeli dotekati sko območje z vremensko fronto. K nam doteka vlažen in severni tokovi a zračna masa bo še precej vlažna. topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.13Dolžina dneva 11.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.38 in zatone ob 4.36 A BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.56 najnižje -32 cm, ob 8.43 najvišje 46 cm, ob 15.03 najnižje -66 cm, ob 21.29 najvišje 57 cm. Jutri: ob 3.30 najnižje -42 cm, ob 9.25 najvišje 47 cm, ob 15.34 najnižje -64 cm, ob 21.57 najvišje 61 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .340 Vogel.................125 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno ................ 90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ............... 160 Piancavallo............90 Forni di Sopra........110 Zoncolan............120 Trbiž..................100 Osojščica..............70 Mokrine ...............45 Podklošter...........130 Bad Kleinkirchheim . . 70 TOLMEČ O 4/12 & VIDEM O = S/16 O PORDENON 6/1S ¿S TRBIŽ O 3/11 o 1/9 KRANJSKA G. O GRADEC 5/11 O 4/10 O 3/10 S. GRADEC CELOVEC MARIBOR O 5/11 M. SOBOTA O 7/11 ČEDAD O O N. GORICA 7/16 O TRŽIČ 3/11 O KRANJ o LJUBLJANA 6/12 POSTOJNA O 4/12 KOČEVJE PTUJ O CELJE S/12 N. MESTO 6/12 O ZAGREB 7/13 O REKA 8/15 f NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. Ponoči bo možna Jutri bo pretežno oblačno. Dopoldne bo ponekod občasno megla. Čez dan se bo lahko v hribih in na Kraški planoti po- še rahlo deževalo, zvečer pa se bo delno zjasnilo. V soboto javila kakšna posamezna ploha. Proti večeru se bo razja- bo večinoma suho vreme. snilo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER naravna katastrofa - Petkov cunami ni prizadel le Japonsko Tudi ptiči in želve žrtve cunamijev na tihomorskih otokih Opustošena obala na atolu Midway po cunamiju v. britanija - Nepričakovano odpovedala Velika ura ponagajala prirediteljem OI 2012 HONOLULU/QUITO - Rušilni cu-namiji, posledica potresa, ki je pred petimi dnevi prizadel Japonsko, so pretresli tudi živalstvo na več tihooceansldh otokih. Ko je cunami zalil atol Midway, ki se nahaja severozahodno od glavnih havajskih otokov, je umrlo na tisoče morskih ptičev. Poginilo je najmanj tisoč odraslih laysanskih albatrosov in več tisoč njihovih mladičev, je sporočil projektni vodja rezervatov za zaščito živali na havajskem in tihomorskem otočju Barry Stieglitz. Havajski atol Midway so preplavili 1,5 metra visoki valovi in pod seboj pokopali veliko ptičev. Cunamiji so 11. marca zalili več kot 60 odstotkov okoli 150 hektarov velikega Vzhodnega otoka, ki je del naravnega rezervata za živali na območju atola Midway. Poleg tega so preplavili 20 odstotkov otoka Sand Island, ki je tudi del atola Midway in je skoraj štirikrat večji od Vzhodnega otoka. Posledice cunamija so občutile tudi živali na ekvadorskem arhipelagu Galapagos. O škodi poročajo z otokov San Cristobal in Santa Cruz, ki sta del Galapaškega narodnega parka (PNG). Na območju, imenovanem El Garrapatero na otoku Santa Cruz so valovi uničili laguno, ki je bila prej dom fla-mingov in kraj, kjer so gnezdile morske želve. Gnezda so popolnoma uničena, so še pojasnili predstavniki PNG. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je takoj po potresu odredil evakuacijo ljudi in živali z ogroženih območij. Reševalne ekipe so za to imele na voljo 16 ur, kolikor je trajalo, da so valovi dosegli arhipelag. Živali, med njimi veliko želv iz centra za reprodukcijo na otoku Santa Cruz, so reševalne ekipe premestile na višje ležeča območja. Na otokih Santa Cruz in San Cristobal so valovi prodrli približno pol kilometra v notranjost in povzročili veliko gmotno škodo. Poleg delov PNG so bile poškodovane hiše, javna infrastruktura in pomoli pristanišča Puerto Ayora na otoku Santa Cruz. Ekvadorska vlada je na območje poslala šest ton hrane in vode. Okoli 1000 kilometrov zahodno od ekvadorske obale ležeči arhipelag Galapagos sestavlja 13 glavnih otokov in 17 manjših otočkov. Od leta 1978 je otočje zaradi izjemnega števila endemičnih živalskih in rastlinskih vrst na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine. (STA) kambodža - Dekleta večkrat žrtve zlorab Omejili pravico tujcev do poroke PHNOM PENH - V boju proti trgovini z ljudmi in z njo povezanimi fiktivnimi porokami so kam-boške oblasti sprejele več zakonov, ki omejujejo pravice tujcev do porok z državljankami Kambodže. Tuji državljani, starejši od 50 let, se po novem ne bodo smeli poročati s kamboškimi dekleti. S Kambodžankami se prav tako ne bodo smeli več poročati tuji državljani, ki na mesec zaslužijo manj kot 2550 ameriških dolarjev, je povedal predstavnik kamboškega ministrstva za zunanje zadeve Koy Kuong. Pojasnil je, da omejitve ne ve- ljajo za poroke, izvedene v tujini. Kuy Kuong je poroke med mladimi dekleti in starejšimi moškimi označil za "neprimerne" in pojasnil, da morajo biti tujci, ki se želijo poročiti s kamboškimi dekleti, tem sposobni zagotoviti "dostojno življenje". Poudaril je tudi, da se kambo-ška vlada tako zoperstavlja primerom, ko so kamboške ženske v domovinah svojih mož prisiljene v prostitucijo in jih "izrabljajo kot sužnje". Ukrepi, ki so začeli veljati 1. marca, naj bi tako preprečevali fiktivne poroke in trgovino z ljudmi. (STA) LONDON - Prireditelji naslednjih poletnih olimpijskih iger, ki jih bo prihodnje leto gostil London, so v ponedeljek, 501. dan pred začetkom iger, zagnali uro, ki naj bi odštevala dneve do 27. julija 2012, ko bo na sporedu odprtje iger. Toda velika ura je prirediteljem že pona-gajala, saj se je po slabem dnevu ustavila. V ponedeljek so štirje britanski športniki, veslača Pete Reed in Andy Hodge ter jadralca Iain Percy in Andrew Simpson, v središču Londona slavnostno odkrili uro olimpijskega sponzorja Omega. Toda "odštevalnik časa", ki v višino meri 6,5, v širino pet metrov, tehta pa štiri tone, se je pri 500 dnevih, sedmih urah, šestih minutah in 56 sekundah nenadoma ustavil. "Zelo smo razočarani, da se je ura ustavila. Očitno gre za nekakšno tehnično napako, ki jo naši ljudje že odpravljajo," so le na kratko napako poko-mentirali pri Omegi. Prireditelji iger so nevšečnost pospremili v šaljivem tonu: "Čeprav se je ura ustavila in jo Omega skuša popraviti, nam to ne bo dalo dodatnega časa za pripravo iger." (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Dr. Mehurček - Plastelinčki 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.00 Polaganje venca s strani Predsenika Republike na spomenik neznanemu vojaku 9.35 Po-klon Predsednika Republike na grobu Vit-toria Emanueleja II. Savojskega 10.05 Odprtje Parka Herojev ob prisotnosti Predsednika Republike in obisk Predsednika novega muzeja Porta S. Pancrazio 12.00 Sv. maša 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik, gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 14.45 Vremenska napoved 15.5017.30 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Affa-ri tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il com-missario Manara 2 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due V" Rai Tre 20.30 Opera: Giuseppe Verdi - Nabucco 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska na- poved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Cop-pia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Il principe coraggioso (pust., ZDA, '54, r. H. Hathaway, i. R. Wagner, J. Leigh) 18.35 Dnevnik 18.50 Nogomet: Evropska liga, Manchester City - Dinamo Kiev, prenos 21.10 Nan.: L'ombra del destino 23.15 Šport: Speciale Europe League 0.00 Film: La guerra di Charile Wilson (dram., ZDA, '07, r. M. Nichols, i. T. Hanks, J. Roberts) 1.30 Nočni dnevnik 1.55 Film: Viva l'Italia (zgod., It., '60, r. R. Rossellini, i. R. Ricci, P. Stoppa) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Scherzi del destino (kom., Nem., '04, r. B. Müller, i. A.K. Kramer, B. Schir) 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. G. Scotti) 23.30 Aktualno: Matrix 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 19.40, 0.25 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Can-tieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro -Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 1.00 Dnevnnik -Parlament 6.05 Nan.: Sabrina, vita da strega 6.55 Risanke 8.45 Variete: Le Iene Show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Small-ville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Agora 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ra-gazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 21.10 film: Il cavaliere oscuro (fant., ZDA, '08, r. C. Nolan, i. C. Bale, Heath Ledger) 0.15 Variete: Le Iene (v. L. Bizzarri, I. Blasi) 1.50 Pokerlmania 2.40 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.40Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.10 Aktualno: Videomotori 8.30 12.30, 19.25 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 8.50 11.45, 19.45 Aktualno: Musa Tv 9.00 Dok. odd.: Italia magica 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Dok. odd.: Splendori d'Italia 11.10 Borgo Italia 11.35 Aktualno: Salus Tv 12.35 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 13.10 Aktualno: Castelli e ma-nieri 13.20 20.20 Koncert: Voci dal Ghetto 15.05 Dok.: Splendori d'Italia 16.00 Dok. odd.: Val Gardena 17.00 Risanke 19.00 Italia Economia e Prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Anteprima Triestina 20.55 Aktualno: Il risorgi-mento lungo e difficile di Trieste 21.20 Film: I migliori anni della nostra vita) 0.10 Aktualno: Dai nostri archivi 0.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor La 7 re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Camicie rosse (Anita Garibaldi) (dram., It., '52, r. G. Alessandrini, i. A. Magnani, R. Val-lone) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Res-ničnostni show: Sos Tata 23.10 Resnično-stni show: Adolescenti istruzioni per l'uso |r Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Otr. nan.: Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio City (pon.) 14.20 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Mora obstajati način 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Ukradena umetnost 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.30 W. Shakespeare - Rihard III. -Tv priredba predstave SNG Drama Maribor {p Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.20 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos 10.30 Planica: finale SP v smučarskih skokih, smučarski poleti - kvalifikacije, prenos 12.20 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, su-perveleslalom (ž), prenos 14.00 Dok. serija: Avstralija na dlani (pon.) 15.05 Ugriz-nimo znanost 15.30 Evropski magazin 16.00 Pomagajmo si - oddaja Tv Koper 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.25 Firma (pon.) 18.00 Nan.: Pri Maupassantu (pon.) 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Ekola! 20.00 Magazin v alpskem smučanju 20.30 Nogomet: osmine finala Evropske lige, prenos 23.15 Nogomet: povratne tekme osmine finala Evropske lige, povzetki 23.45 Nad.: Restavracija Raw, zadnji del |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Mandatno volilna komisija, prenos 12.00 Ustavna komisija DZ, prenos 15.15 Dnevni dogodki 15.30 Poročila Tvsl 16.30 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Misijonarji z otoka Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's inferno 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Kino premiere 16.00 SP v AS - finale 17.00 Slovenski magazin 17.30 Sprehodi po stari Ljubljani 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Film: O Bog! (kom.) 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.50 Izostritev 23.20 Minute za... 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura pop Pop TV 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 1.50 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto- 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.00 Nebrušeni dragulj (nad.) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Prepovedana ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. se- rija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ugani, kdo pride na večerjo (rom. kom., ZDA, '05) 22.00 Na kraju zločina (krim. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dramska serija) 0.05 Nan.: Kaliforniciranje (hum. serija) 0.40 24UR, ponovitev, Novice A Kanal A 7.45 10.05 Družina za umret (hum. serija) 8.10 Svet, pon., Novice 9.10 11.25, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.30 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 0.10 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.20 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Ljubezenski recept (kom., ZDA, '07) 17.05 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Dih smrti (akc., ZDA/Anglija, '87) 22.30 Film: Premična tarča (akc., ZDA, '96) 0.40 Film: El Cortez (drama, ZDA, '06) 2.20 Love TV (erotika) 4.05 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.25 Življenja reka - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 2. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 z arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. zelo i 17. marec 2011 avtonomna odgovorna varna in solidarna italijanska evropska Graditev prihodnosti Furlanije Julijske krajine v združeni Italiji, sestavljeni iz avtonomnih in odgovornih skupnosti, zahteva doprinos vsakega državljana. Enotna dežela, ki gradi nove infrastrukture, je sposobna načrtovati svoj razvoj s spodbujanjem dela in zaposlenosti.