Poštnina plačana v gotovini Ste v. 37. V Ljubljani, sreda 15. februarja 1939. Leto IV Smrt obešenca( ki ie preživel vse svoje sodnike Newyork, 15. febr. Pred nekaj dnevi je v mestu Calumbiji, v državi Mississipi umrl v starosti 64 let Will Purvis, čigar življenjska zgodba je naravnost poša-stno čudna. Purvis je bil septembra 1893 obsojen zaradi umora. Porotniki so določili zanj smrt na vešalih. Purvis je bil star tedaj 19 let. Ko je odhajal izpred porotnikov, se je nenadno obrnil in jim zavpil: »Obsodili ste nedolžnega človeka, toda nobeden od vas ga ne bo preživel. Nihče izmed vas ne bo umrl v postelji in vsi boste šli 6 sveta pred mano.« Mno.žica in sodniki so ob tem nenadnem vzkliku osupnili, toda posebne važnosti ni obsojenčevi prerokbi pripisoval nihče. Tri dni pozneje 60 Purvisa na dvorišču columbijske jetnišnice obesili. Toda, ko so pa določenem času njegovo truplo sneli, je uradni zdravnik ugotovil, da obešeni še diha. Ker ameriški zakon prepoveduje obesiti koga dvakrat, so Purvisa oživili in ga odvedli v ječo. Ko je ljudstvo zvedelo za to čudno naključje, je videlo v njem prst božji, saj je večina ljudi v mestu bila prepričana, da je Purvis nedolžen. Od tega dne dalje, ko so obešenca oživili, so porotniki in sodniki začeli trepetati in izgubljati spanec, ko 60 se spominjali obsojenčeve prerokbe. Purvis vse do zadnjega, doilgib 46 let ni nehal govoriti, da je bil obsojen in obešen po nedolžnem. Sodniki in porotniki, ki so ga obsodili na vislice, so umirali drug za drugim. Prerokba, člo.veka obsojenega po nedolžnem, se je izpolnila: nihče od sodnikov in porotnikov ni umrl v postelji. Purvis je ostal v ječi do leta 1920. in je bil prepričan, da bo v njej tudi umrl. Tedaj je neki Bijard na smrtni postelji priznal, da je on umoril človeka, zaradi katerega je bil obsojen in obešen Purvis. Tega so takoj izpustili. Za 27 let ječe je dobil borih 5000 dolarjev odškodnine. Ko je prišel Purvis iz ječe, je živel saimo za eno misel: Obljuba, ki jo je dal sodnikom, se mora izpojniti. Vsi bodo pomrli pred njim. S seboj je vedno nosil seznam sodnikov in porotnikov. Kadar je izvedel za emrt tega ali onega, je prečrtal njegovo ime v seznamu. Lansko jesen pa ga je popadla bolezen, posledica obešenja in 27 let ječe. Čutil je. da prihaja konefe, toda govoril je samemu sebi, da ne sme še umreti, ker jc pred njim odšlo v večnost do zdaj samo 11 sodnikov Nekega večera pred nedavnim pa mu je zadnji zvesti prijatelj prišel zašepetat na tiho, da se je z avtomobilom ponesrečil tudi 12. sodnik Cook. Purvis se je vzpel na postelji in dejal; »Zdaj pa mirno pričakujem smrti.« In res umrl je štiri dni potem, ko je ■umrl zadnji tistih, ki 60 ga poslali na vislice. Sv. oče Pij XI. na zadnji zemski poti Prve smrtne obsodbe v Barceloni Barcelona, 15. febr. o. Vojno sodišče, ki ga je imenovalo vodstvo nacionalistične vojske, je že pretekli teden začelo s preiskavami o zločinih in nasiljih, ki so bila zagrešena pod rdečo vlado na katalonskem ozemlju Včeraj so bile razglašene prve obsodbe nad rdečimi voditelji, ki so vsi pobeglimi v tujino. tKKlišče je obsodilo na smrt Salazara Venturo. predsednika narodnega sodišča, Manuela Garido, predsednika revolucionarnega odbora, Emilija Mo-ralfsji, predsednika revolucionarnega sindikata, Palba Cerdo, vodja »patrole smrti« ter znanega anarhista Franeisca Pitera, ki je bil obtožen zaradi umora 15 duhovnikov. Vsi akti so bili takoj po razglasitvi sodbe poslani generalu Francu, ki bo sklepal o končni usodi obsojencev. Po večdnevnem procesu je nacionalistično sodišče obsodilo na smrt tudi bivšega predsednika ljudskega sodišča v Barceloni in Madridu Eduarda Sabriobera. Obsojeni Sabrioberi je star 63 let. Šport v zadnji minuti V Limi je reprezentanca Peruja napravila veliko senzacijo. V tekmovanju za južnoameriški nogometni poka! je premagala reprezentanco Urugvaja z rezultatom 2:1. Paragvaj je premagal Ekvador s 3:1. Na tabeli vodi Peru pred Urugvajem, Paragvajem, Chile in pa Ekvadorjem. »Miss Fis 1939« je postala francoska tekmovalka Nicolle Villan. Za tniss so jo izvolili svetovni časnikarji in tekmovalci. Nemec Nensel in Italijan Santa di Leo sta v Dortmundu boksala neodločeno. Boj je bil bolj mesarsko klanje kakor boks. Občinstvo je ob koncu oba izžvižgalo. V Hamburgu so včeraj spustili v morje prvo nem- ško 85.000 tonsko bojno ladjo. Pri slovesnostih je imel Hitler dolg govor, v katerem je poudarjal zasluge narodnega socializma za nemško oborožitev. Novo vojno ladjo so krstili na ime »Bismarck«. Avtonomna zbornica Karpatske Ukrajine bo sklicana na seje v začetku marca. Španska rdeča vlada uradno zanika vesti, da bi bil predsednik republike Azana odstopi! zaradi nasprotij, ki so se pokazala med njim in med vlado glede nadaljnega vojskovanja. V Ženevo je včeraj dospela dragocena umetnostna zbirka, katero je poslala španska rdeča vlada. Umetnino so naropane po španskih iavnih in zasebnih muzejih. Zbirka obsega slike, tapota. dragulje ter stare, dragocene rokopise. Vatikan, 15. febr. o. Pogrebne slovesnosti ob prenosu trupla pokojnega Pija XI. iz kapele sv. Zakramenta v grobnico pod velikim oltarjem Petrove bazilike, so trajale dve uri. Vse dopoldne in še popoldne do 16. so ogromne množice vernikov romale skozi cerkev in izkazovale pokojnemu vrhovnemu poglavarju Cerkve zadnjo čast. Za popoldansko žalno slovesnost je na trg Sv. Petra ii> na široko novo ulico, ki drži od trga do Tibere, pritisnilo v stotisočih rimsko ljudstvo. Po trgu in po vseh ulicah, kjer so se zbirale množice, so bili nastavljeni zvočniki, ki so vernikom sporočali potek pogrebne slovesnosti. Množice, ki jih cenijo na več kakor 200.000, so ves čas pogreba molče in odkritih glav poslušale prenos iz cerkve sv. Petra. Cerkveno pogrebno opravilo se je začelo natančno ob 4 popoldne, udeležiti so se ga smeli v cerkvi samo kardinali, kar jih je v Rimu, škofje in višja rimska duhovščina, diplomatski zbor, najbližji sorodniki pokojnega papeža, zastopniki vseh oddelkov papeške garde in višje rimsko plemstvo. Truplo pokojnega Pija XI. so iz kapele sv. Zakramenta prenesli pred veliki oltar ▼ baziliki. Sikstinski zbor je med tem prepeval psalm »Mise-rere«, za tem pa pesem »Inparadisum de ducant te angeli«. Po odpeti liberi so položili truplo v tri krste, kakor to določajo cerkveni predpisi za papežev pogreb. Pred krsto so se nato poklonili kardinali in ostali udeleženci pogreba, nato so krsto spustili v kripto pod velikim oltarjem ter jo položili v sarkofag, poleg grobnice papeža Pija X.< ki je bil Piju XI. vzornik. Najbolj ganljiv je bil trenutek, ko se je rakev polagoma pogrezala v_ kripto ob prepevanju psalmov. V kripti so sprejeli rakev kardinali in škofje. Cerkvena slovesnost je bila končana ob 18. Prenašale so jo razen nemških in sovjetskih, vse radijske postaje na svetu. Sv. oče Pij XI. fe tretji papež, ki je pokopan pod baziliko sv. Petra. Prvega so leta 1914. pokopali Pija X., nato Benedikta XV. 1922, zdaj pa Pija XL Ob grobu papeža Pija XI. fe grob Pija X., malo bolj na desno grob Benedikta XV. in Pija VI. Nasproti groba Pija XL je grobnica kardinala Merry del Vala, ki je bil vatikanski državni tajnik za vlade Pija X. Sestanek balkanskih zunanjih ministrov v Bukarešti Na njem bodo najbri sprejeli sklep o skupnem pravnem prxnan;u nacionalne Španije Bukarešta, 15. febr. m. Romunska vlada in zunanji minister Gafencu sta v sporazumu z zunanjimi ministri držav Balkanskega sporazuma, sestavila spored za bližnji sestanek 6talnega sveta Balkanskega sporazuma. Po tem sporedu bosta jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič in predsednik grške vlade ter zunanji minister Metaxas dospela iz Belgrada skupno v Bukarešto prihodnjo nedeljo. Na romunski meji bo na goste čakal posebni vlak, s katerim _ bosta dr. Cincar-Markovič in Metasas nadaljevala svojo vožnjo v Bukarešto. Po še ne potrjenih vesteh iz Ankare ni izključeno, da ne bi tudi turški zunanji minister potoval v Bukarešto preko Belgrada. Jugoslovanskega zunanjega ministra bo na romunsko-jugoelovanski meji pozdravil romunski svetnik Aleksander Buzdugan. V ponedeljek dopoldne bo prvi uradni obisk ter intimno kosilo na stanovanju romunskega zunanjega ministra Gafenca. Popoldne ob petih bo prva seja sveta Balkanskega sporazuma. Nato bo večerja v prostorih zunanjega ministrstva, po večerji pa velik sprejem. V torek dopoldne bo druga seja zunanjih ministrov Balkanskega sporazu- ma. Opoldne bo slavnostno kosilo v veliki, dvorani rom. zunanjega ministrstva. To kosilo prireja gostom podpredsednik romunske vlade in notranji minister Calinescu. Popoldne bo tretja seja, zvečer pa bo slovesna večerja v grškem poslaništvu in slavnostni koncert v kraljevskem dvorcu. V sredo popoldne bo zadnja seja sveta Balkanskega sporazuma. Opoldne bo kosilo v turškem poslaništvu, popoldne pa čajanka in sprejem v jugoslovanskem poslaništvu. Zvečer bodo zunanji ministri odpotovali iz Bukarešte. Zunanji ministri driav Balkanskega epora-mma bodo na sejah stalnega sveta obrazložili svoje stališče do političnega položaja v Evropi. Nato bodo proučevali od noša je štirih balkanskih ■ driav z drugimi državami v okvira dosedanje miroljubne politike Balkanskega sporazuma- Po konferenci bo verjetno romunski zunanji minister Gafencu uradno obiskal Varšavo. Na konferenci bodo štirje zunanji ministri, kakor poročajo, zavzeli tudi skupno stališče do nacionalistične Španije in najbrž sprejeli sklep o skupnem pravnem priznanju Francove države. Včerajšnji sklepi traiKOtke vlade glede Spanife Uradni odnošaji z rdečimi, neuradni z generalom Francom ... Pariz, 15. februarja, o. Na včerajšnji seji francoske vlade je prišlo med ministri do hudega spora glede priznanja španske nacionalne države. Proti zunanjemu ministru Bitanetu, ki se zavzema za takojšnje priznanje in začetek rednih diplomatskih odnosajev, so ostro nastopili tako imenovani »bojeviti« ministri, ki jih francoska javnost že skozi dolži, da hočejo po navodilih iz Moskve za vsako ceno zanetiti v Evropi vojno. To so mornariški minister Cam-pinchi, kolonialni minister Mandel, finančni minister Reynaud ter prosvetni minister Zay, ki so se po svojih hujskarijah za vojno odlikovali že lani v septembru. Ti ministri so zagrozili z odstopom, če bi Anglija in Francija takoj priznali generala Franca, češ da Franco ne bo sposoben ohraniti Španiji neodvisnost in izriniti nemški in italijanski vpliv, če postane edino priznani gospodar Španije. Po dveurni seji so se nazadnje sporazumeli, da za zdaj Francija še ne bo priznala takoj nacionalne Španije, marveč da bo še enkrat poslala v Burgos svojega posrednika senatorja Berarda. O Berardovem potovanju poročajo poluradno. da je njegova naloga pripraviti pot za začetek rednih diplomatskih odnosajev in do tega začetka bi moral biti zastopnik Francije v Bur-gosu. Na včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da bo Francija priznala Francovo državo, kakor ji bodo to narekovale razmere, nekaj časa pa bi še vzdrževala sedanje zasilno razmerje in skušala s pogajanji doseči zase čim več koristi od zvez z novo Španijo. Na včerajšnji seji so sklenili naslednje: 1. Francija bo za zdaj še obdržala uradne zveze 7. rdečo vlado, ki se je iz tujine delno vrnila v Španijo. 2. Z nacionalno Španijo bo začela neuradne odnošaje, da bo tako lažje posredovala za pomiritev v Španiji. 3. Končna odločitev glede francoskega priznanja nacionalne španske države pa bo sprejeta tedaj, ko bo Italija uradno postavila svoje zahteve do Francije in bo iz teh zahtev jasno, ali bo Italija držala svojo besedo o umiku prostovoljcev, ali pa bo svojo vojsko še obdržala v Španiji, da bi tako lažje pritiskala na Francijo. London, 15. febr. o. »Times« prinaša danes uvodnik, v katerem poudarja potrebo, da Anglija takoj imenuje svojega poslanika pri španski nacionalistični vladi in začne z njo redne odnošaje. Članek pravi, da je neumno govoriti še o kaki republikanski vladi, saj so njem člani med seboj sprti in raztreseni po Španiji in po tujini. Nadaljnje vojskovanje je zaradi tega postalo nesmiselno. Skrajni čas je, da se zaključi v Španiji poglavje junaštva in zločina. Treba je začeti z gospodarsko in splošno obnovo te opustošene države. Za ol* novo pa zdaj ni videti nikakega drugega mojstra kot generala Franca. Anglija mora to spoznanje tudi uradne* poudariti. Vladna izjava o političnem programu na fuirišnji seji skupščine Volitve predsedstva v skupščin« in v poslanskem klubu IRZ Belgrad, 15. febr. m. Zaradi jutrišnjega se* etanka narodne skupščine in senata je prispelo v Belgrad že mnogo poslancev in senatorjev. Jutri ba na seji skupščine izvoljeno skupščinsko pred-sedništvo, in sicer en predsednik, trije podpredsedniki in pet tajnikov. Za predsednika vladina večina kandidira bivšega pravosodnega ministra Simonoviča, ki je takoi po imenovanju nove vlade odobril njeno politično smer ter se takcg odločil zanjo. Za podpredsednika bo vladina večina kandidirala poslance Mihelčiča, Pozderca in dr. Da-miča. Po izvolitvi petih tajnikov bo skupščinska seja končana, nakar bo sklican prvi redni sestanek nove narodne skupščine. Na tej seji bo prebran najprej kraljev ukaz o sklicanju narodne skupščine, za tem ukaz o imenovanju nove vlade, nakar bo vlada Dragiše Cvetkoviča podala svojo napovedano izjavo, katero vsa država napeto pričakuje. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, razpolaga vlada Dragiše Cvetkoviča z veliko večina v skupščini in v senatu ter so osebe, ki so bile takoj po imenovanju se4anje vlade za drugačno politiko, kakršno je pa napovedala sedanja vlada, ostale brez vsakega vpliva. Po izvolitvi stalnega skupščinskega predsedništva bodo tudi volitve predsedništva poslanskega kluba JRZ. Vesti 15. februarja Švedski inženir Bahr je izpopolnil letalo vrste »autogyro«, tako da se je pri poskusih z novim letalom dvignil že po pičlih 6 m zaleta skoraj naravnost navzgor. Njegov izum je kupilo angleško letalsko poveljstvo in bodo novo letalo začeli kmalu izdelovati na veliko. Japonski zunanji minister Arita se je pritožil angleškem poslaniku v Tokiu, češ da Anglija na skrivaj izdatno podpira Kitajsko in da orožje na debelo prihaja čez angleško ozemlje maršalu Čankajšku. Angleški poslanik je odgovoril, da njegovi vladi ni to nič znano. Tretja seja velikega fašistovskega sveta bo nocoj v. nie.i bodo razpravljali o preosno- vi italijanske srednje šole. Dva zakonska načrta o Judih je predložila poljska vlada poslanski zbornici. Prvi odpravlja spremembo imen pri vseh Judih, ki so se prekrstili po letu 1918, drugi pa določa, da morajo Judje del svojih industrijskih in trgovskih ustanov proti odškodnini prepustiti nejudom. Uradno poročilo vrhovnega španskega nacionalističnega vojnega poveljstva pravi, da ni bilo na nobenem bojišču nič novega. 202.000 rdečih miličnikov je vsega skupaj pribežalo iz Katalonije čez francosko mejo, pravi današnje uradno poročilo pariške vlade. Argentina in Brazilija bosta najbrž še ta teden pravno priznali vlado generala Franca. Predsednik madžarske vlade Imredy je zaradi „... notranjih sporov v vladi odstopil, i* dipinska vlada bo v kratkem razveljavila vse ugodnosti, ki so jih zadnja leta dobili tujci. Ta ukrep je naperjen predvsem proti Japoncem, ki so se na Filipinih gospodarsko zelo razširili. Italijanska vlada uradno zanikuje vesti, da bo imel Mussolini v nedeljo v Turinu velik govor, v katerem bo zahteval od Francije Dži-buh avtonomijo za Italijane v Tunisa in udeležbo Italije v Sueški prekopni družbi. Ker je švicarska vlada včeraj pravno priznala >pansko nacionalno državo, je rdeča vlada pretrgala svoje zveze z njo in je njen poslanik rabra Ribaš odpotoval iz Berna. Ireka poslanska zbornica in senat sta včeraj popoldne imela žalno sejo za pokojnim papežem rtjem XI. v znamenje žalovanja so eejo odložili. V petek bo v Dublinu slovesna zadušnica za pokojnega papeža. Udeležil ee je bo predsednik republike z vlado ter zastopniki naj-visjih civilnih in vojaških oblati,. Vsa gledali-sca in kinematografi bodo ta dan zaprti, švicarski •vezni svet je poslal oster opomin vsem nemškim in italijanskim listom na švicarskem ozemlju, naj ne napadajo Nemčije in Italije, ker bo sicer vlada prisiljena začeti z ostrimi koraki proti tem listom, ki z nepremišljenimi napadi silno škodijo švicarskim državnim koristim. Pri zavzetju Barcelono je bil ranjen v noge naj-etarejši sin generala Franca, star komaj 15 let. fant je od začetka državljanske vojne že dvakrat pobegnil iz Londona, kjer se je šolal ter e© pridružil očetovim oddelkom. Prvič so jja poslali nazaj, drugič pa so mu pustili ostati v vojski. Ranjence iz taborišč, v katera je francoska vlada spravila katalonske begunce, so začeli prevažati v Marseille in jih spravljati v zasilne bolnišnice, katere so uredili na starih ladjah. Zastopniki Judov na palestinski konferenci v Londonu so izjavili predsedniku vlade Chamberlainu, da bodo Judje v kaki morebitai svetovni vojni s svojo oboroženo silo podpirali Anglijo, kakor so to storili že v svetovni vojni. Palestinski Jud'je bi v primeru vojne Sveto deželo sami branili. Cerkveno sodišče starokatoliške cerkve ne more razveljaviti zakona, sklenjenega v katoliški cerkvi, čeprav je kateri od zakoncev potem prestopil v starokatališko vero. Tako je razsodilo kasacijsko sodišče v Belgradu v zadevi zakoncev FišeT. Mož je namreč nekega dne prestopil v sta-rokatoliško vero in si dal po cerkvenem sodišču starokatoliške cerkve razveljaviti prvi zakon. Fi-šerjeva pa tega ni priznala, temveč je tožila moža sodišču. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da ata-rokatoliško cerkveno sodišče nima pravice razvezovali katoliških zakonskih zvez. Pred zakonom velja Fišerjeva še vedno kot zakonska žena. Pa tudi noben zakon ne daje staroikatoliški cerkvi pravice ločevanja zakonov, zlasti pa ne, če eo bili sklenjeni v kaki drugi cerkvi. Zaradi tega je sodišče razveljavilo drugi zakon, sklenjen v staroka-toliški cerkvi. Razsodbo sta potrdili tudi anelacij-sko in kasacijsko sodišče. Graditev mostu v Petajncih Gornja Radgona, 14. febr. Deila pri gradnji novega banovinskega mostu čez reko Muro v Petanjcih živahno napredujejo. Dograjenih je že vseh pet manjših mostov, ki so primerno razporejeni nad poplavnim ozemljem, nad katerimi bo vodila nova preložena banovinska cesto, ki bo imela 5 m visok nasip in bo vodila čez omenjene mostove do glavnema mostu čez Muro. V najživahnejšem teku so dela pri graditvi glavnega mostu čez Muro, ki bo dolg nad 100 metrov. Istočasno so v teku tudi dela pri graditvi nasipa za preloženo cesto. Premostitvena dela bodo trajala še vse leto. Pri gradnji tega mostu je prišlo do zaposlitve mnogo zaslužka potrebnih in brezposelnih delavcev iz Prekmurja in Slovenskih goric, ki si bodo lahko le nekaj prislužili in zadostili potrebam svojih številnih družin. Z zgraditvijo novega mostu bo dobilo Prekmurje prepotrebno, nad 20 let zaželjeho, zvezo z ostalo Slovenijo. Lfublfana od včeraj do danes Bali smo se, da smo zajadrali že v deževje, i pri nas vsako leto uvaja pomlad. V ponede-,'U zvečer je začel dež, šol je vso noč, včeraj poldne pa je nenadoma pritisnil osvežujoči se-. or, ki je popil vse megle in posušil nebo. Mraz 0 pritisnil z vetrom, zvečer so zagorele redke vezde. Davi je bilo svetlo že kmalu po šesti uri. 'lan se razteguje naglo. Izredno lepo jutro nas ,3 pozdravilo. Nebo je bilo čisto, ni trajalo dolgo, ;o je rob na vzhodnem nebu rdeče zagorel in unalu je čez golovške griče pomolilo svojo zlato :lavo jutranje sonce. Zagoreli so na novo po- eljeni griči, krvavo so zažarele visoke bele gore. \dor je zgodaj vstal, mu ni bilo žal, da je bil goden. Takih lepih juter, kakršno je bilo da-inšnje, v letu ni mnogo. Sicer je bilo sprva ob strem vetru dokaj mrzlo (—5 C je kazal termometer), toda kmalu se je uveljavilo sonce in togota se je od ure do ure kaj naglo dvigala. Pesnik se zahval uie županu Naš znameniti pesnik dr. Alojzij Gradnik, ki 1 dobjl literarno nagrado mestne občnie ljubljan ;e za svojo literarno zbirko »Večni studenci«, je 'ibljanskemu županu dr. Adlešiču poslal pismo, ■ katerem podčrtava izredni kulturni pomen lite-arnih nagrad, ki jih je razpisala in podelila mest-m občina ljubljanska. Ta ustanova bo na močan ačin dvignila zanimanje za literaturo tudi med irokimi množicami, hkratu pa bo tudi literate iz->odbudila k živahnejšemu delu. Moisfer Svengali ie povabil časnikarje Včeraj je povabil znameniti hipnotizer in '•arapsiholog Svengali na posebuo konferenco, na ateri jim je pokazal svoje izredne sposobnosti. 2e takoj v začetku je poudaril, da so vsi njegovi eksperimenti povsem prirodnega značaja in da nimajo s kakšno nadprirodnostjo ali »coper-ništvom« ničesar skupnega. To je neke vrste znanost, ki ima svoje metode. Uspehi pa so seveda Uidi odvisni od sposobnosti izvajalca. Laiku so eksperimenti videti skrivnostni, kar demonični, so pa v resnici povsem prirodni. Svengali je časnikarjem pokazal vrsto prav zares presenetljivih poskusov, pri katerih so morali ostrmeti, pa tudi nasmejali so se lahko tako kakor še ne zlepa. Konferenca je bila nadvse zanimiva in je prav gotovo, da bodo prihodnja Svengalijeva izvajanja (jutri in v petek) deležna od strani občinstva prav obilnega obiska. Časnikarjem je bilo ob odmoru postreženo tudi z okusnim prigrizkom. G. Svengalija smo vprašali, kdaj je začel s svojimi poskusi. Povedal je, da je bil med vojno v ruskem ujetništvu v Taškentu, kjer se je seznanil z nekim profesorjem, ki ga je vpeljal v prva poglavja iz hipnotike in parapsihologije. Kmalu nato je nastopil v nekem cirkusu v Moskvi, kjer je žel prav velik uspeh z množenstveuo hipnozo, pri kateri se mu- je posrečilo prepričati ruske vojake, da so pod vodo in da utegnejo utoniti. cpoznal jo tudi Rasputina. Prestal je revolucijo, komaj, komaj ubežal med smrtnimi nevarnostmi •oljševikom ter se vrnil v Jugoslavijo, kjer je najprej svoje znanje še izpopolnil, potem pa je aČel nastopati z javnimi produkcijami. V Ljubljani je prvič nastopil leta 1922. Imel je velik uspeh. O ti Ifubltanska kukavFca Te dni so v Zakopanem na Poljskem svetovne - miško tekme, na katere je poslala tudi Jugoslavija svojo reprezentanco. Naši fantje dosegajo ijatjne uspehe. Naš Jeseničan Praček se je pokazal za sedmega najboljšega tekača skozi vratca med vsem tekmovalci sveta! Po narodnosti je pred nami le en Švicar, štirje Nemci in ep Norvežan — vse drugo je za nami! Sijajen uspeh, kajne? Šport jo danes faktor, ki v širokem svetu tudi majhnim narodom preskrbi po uspehih odlično spoštovanje a strani velikih narodov. Časi so taki, tako je in mir besedi! Zagrebška in belgrajska postaja imata opoldne ali pa vsaj zvečer lepe prenose in dobro reportažo iz Zakopanega. Ljubljanska radijska postaja, ki je bila opozorjena na dejstvo, da bosta prenašali tekme tako zagrebška kakor tudi belgrajska radijska postaja, pa ni poskrbela, da bi ustregla velikemu kadru poslušalcev, saj se ob lakih prilikah za uspehe zanimajo tudi širši krogi občinstva, no samo tisti, ki se sicer zanimajo za šport. Le ob desetih zvečer na kratko sporoči, kaj je bilo v Zakopanem. Poslušalci, ki imajo boljše aparate, morajo loviti Belgrad ali Zagreb, drugi pa naj si pomagajo kakor že vedo in znajo. Dobro, če sc zdi Helgrajčanom in Zagrebčanom prav, da prenašajo potek tekmovanja v Zakopanem, je to lepo. Toda ai lepo, če teh tekem ne prenaša ljubljanska ra-iijska postaja, ki je slovenska — kakor so sloven--ki do zadnjega vsi tekmovalci, ki zastopajo našo državo na svetovnih smuških tekmah v Zakopanem! Niti enega Hrvata ali Srba ni med njimi, naši fantje branijo naše barve, ponosni Gorenjci so to v prvi vreti! Zdi se nam povsem upravičena jeza slovenskih radijskih poslušalcev, ki se kregajo, ker naša radijska postaja ni poskrbela, da bi lahko poslušali iz slovenskih ust slovenske velike uspehe v Zakopanem. Prav bi bilo. če bi se merodajni pobrigali, da bodo poslušalci deležni radijskega prenosa vsaj v soboto, ko bo v Zakopanem tek na 50 km in ko bo našo državo zastopal naš veliki up Jeseničan Franc Smolej, ki je doslej žel v tujini prav v tej najtežji disciplini že zares prav sijajne uspehe! Me hen obisk tu kakor tam Na reševalni postaji so povedali, da so od včeraj do danes vozili osemkrat. Prav nič posebnega niso zaznamovali. Ista je tudi v bolnišnici. Ničesar posebnega tudi tam niso utegnili zabeležiti. Takole pride včasih kakšen dan. ko ne dobite prav ničesar posebnega in če zaslišite od kraja vse, ki imajo opravka v reševalni postaji ali pa v bolnišnici. Trije ponesrečenci so bili včeraj sprejeti v ljubljansko bolnišnico Gozdni delavec pri lesnem trgovcu Dolencu Iz Škofje Loke, Franc Mali, je prav pridno podiral v gozdu bukve, menda so napravljali klaftre. Sekal je in sekal, bukev se je že malo nagnila, pa ji je, hudobnici, nenadoma šinilo v stržen menda predpustno veselje ali kaj, zavrtela se je in padla Maliju na nogo ter mu jo zlomila. Francka Burja, posestnikova hči iz Bohinjske Bele je šivala, pa se je pri tem sunila s škarjami v oko. Nesreča pa res pride tudi kadar se je najmanj nadejaš. Štiri mesece prezgodaj je zlezel na češnjo Fr. Pečar, delavčev sin iz vere k e papirnice. Nenadoma se mu je odlomila veja, padel je in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Akademski spominu Pita XI. Ljubljana, 15. februarja. Katoliška akademska mladina se je poklonila pokojnemu vladarju vesoljne cerkve. Slovesne zadušnice v stolnici se je udeležilo poleg oficieluega zastopstva 'naših akademskih društev veliko število članov. Zvečer pa je priredila Akademska zveza v dvorani Akademskega doma komemoracijo, ki so se je udeležili skoraj vsi v Ljubljani nahajajoči se akademiki. Toda slovenska akademska mladina smatra, da se z eno komemoracijo ne more oddolžiti pokojnemu namestniku Kristusa na zemlji. Zato je sklenila, da na večdnevnem tečaju začetek' marca preštudira vse enciklike Pija XI. in svoje življenje uravna po načelih in smernicah velikega pokojnika. Filnti »Šanghejska drama« (Kino Matica). Dober francoski eksotični film, ki nam z živimi barvami in pristnim prijemom pokaže kos zahrbtnih kombinacij med šanghajskimi političnimi družbami ter nam ustvari prepričevalno, življenjsko verjetno podobo zakulisnega špi-jonskega in vohunskega delovanja. Evropejci 60 zapleteni v mahinacije kitajskih tajnih družb, ruske emigrante usoda vplete v dejanje. Režiser G. W. Pabst, ki se ga še spominjamo iz »Treh tovarišev« je z Louisom Jouvetom, Onkišinovim, Mardaynovo, Labourtte-jevo ter Raymondom Roulaujem ustvaril film, v katerem je življenje in tempo, reportažna verjetnost in situacijska pogojenost. To je vse kaj drugega kot pri-smodarije a la »Poslednji vlak iz Harbina« in drugi nemški »rusko-kitajski« filmi, kjer nastopajo plavolasi heroji, se toči vodka in prepevajo »Oči čmja«. Zagonetna pustolovka v Mariboru Izda ala se le za sestro našega veleposlanika v Bukarešti ter i« govorila o generalih svojih pri.atel.ih Maribor, 14. febr. Mariborska policija raziskuje zagonetno zadevo, ki bo spravila na dan najbrž še razne zanimivosti. V St. Uju je bila aretirana pred nekaj dnevi ženska, ki se je mudila v Mariboru več dni ter je vzbudila vtis nenavadne pustolovke. Je to okrog 40 let stara elegantna dama, ki se je izdajala v Mariboru za sestro jugoslovanskega veleposlanika v Bukaeršti g. Dučiča. Ta dama se je pojavila v Mariboru približno pred 14 dnevi. Vzbujala je pozornost s svojo zunanjostjo, vendar ni silila nikamor v družbo. Najprej se je nastanila v Sodni ulici pri neki stranki, pri kateri stanuje tudi mlada 18-letna gospodična, ki je zelo lepa. Tujka se je neprestano vrtela okrog mlade lepotice ter jo je vabila na izlet z avtomobilom, katerega bi morali prirediti preteklo Stari mariborski vodnjaki bodo še prav prišli Maribor, 14. februarja, v Mariboru je bilo včasih veliko vodnjakov. Skoraj vsaka hiša je imela svojega, poleg tega pa je bila še cela vrsta občinskih, ki so stali na javnih prostorih, na trgih in ulicah. Ko so leta 1902 upeljali v Mariboru vodovod, so večino vodnjakov zasuli. Vsega skupaj je v mestu še kakšnih 10 vodnjakov, ki pa jih ne bodo več zasuli, temveč celo spravili nazaj v red, da bodo zopet sposobni za črpanje vode. Tem vodnjakom je namreč namenjena važna vloga. Mariborski mestni vodovod ima dve precej ranljivi točki — črpalno napravo na Teznem, ki je vsa nad zemljo ter je popolnoma odvisna od falske elektrarne, ker je pogon elektrificiran, stara parna naprava pa je prodana, in pa dravski most, preko katerega je napeljan glavni napajalni vod, ki dovaja vodb v mesto. Danes pa opažamo, da se povsod na svetu zaradi obrambnih razlogov gradijo takšne občekoristne naprave, kakor je vodovod, tako da je obrat zagotovljen tudi v primeru vojne ali večjih naravnih katastrof. Vse ranljive točke pri takšnih napravah je treba kolikor mogoče zavarovati. Pri mariborskem vodovodu se bo to izvršilo na dvojen način. Prvič bo dobila glavna črpalka na Teznem rezervno pogonsko silo, ki bo najbrž zgrajena pod zemljo. Rezerva bo obstojala iz motorja na sesalni plin, ki uporablja drva kot pogonsko silo. Drugič pa bodo napravili v mestu samem rezervne črpal-ne naprave, in sicer v starih vodnjakih, katere bodo zvezali z vodovodnim omrežjem. Taka naprava obstoja že v vodnjaku mestnega kopališča v Kopališki ulici ter služi v času suše za napajanje vodovodnega omrežja. Sedaj pa bodo instalirali še črpalke v dva velika vodnjaka, ki stoji na dvorišču nekdanje Gbtzove pivovarne ter sta svoje dni služila tej pivovarni za pridobivanje vode. Vodnjaka sta dobro ohranjena, imata veliko kapaciteto ter ima občina na oba vknjiženo služnostno pravico, tako da razpolaga v primeru opustitve obrata samo ona z njima. Ker je obrat res opuščen, sta postala vodnjaka občinska last. Drzni vlomilci Sv. Ana v Slov. gor., 14. febr. Dne 8, februarja je bilo zgodaj zjutraj v Žicah v Slov. goricah izvršenih eedem vlomov. Okradeni so bili sledeči posestniki: Zadravec Marija, vlomili so v klet in odnesli dva litra žganja in 101 vina. Pri posestniku Rokavcu Janezu so odnesli iz shrambe precej mesa. Vlomili so nato spet v klet posestnika Neudauer Mihaela in Jauka Antona ter odnesli nekaj posode in kletarske oprave. Viničarju Beloglavim Simonu so odnesli iz shrambe nekaj klobas. Posestniku Hedlu Ludviku so ukradli dva panja čebel, čebele so pobili, med pa odnesli, zraven pa so ukradli še lovsko puško. Najemniku Kolerju Jakobu so odnesli iz shrambe 14 litrov olja in 10 klobas. Po izvršenih vlomih so vlomilci izginili. Že zjutraj so prizadeti posestniki pri zasledovanju naleteti v gozdu posestnika Ziška na shrambo nekaterih ukradenih stvari. V kup listja so vlomilci ukradene stvari poskrili z namenom, da zabrišejo vsako sled za seboj. O vseh teh vlomih so bili obveščeni lenarški orožniki, ki so storilce že izsledili ter jih aretirali. Naročajte in širita »Slovenski dom«! Lop h spoti članov akademike skup ne SPD: Zimski vzpon po slovenski smeri v severni triglavski steni nedeljo. Dejala je, da pride po svojo mlado prijateljico z vojaškim osebnim avtom, katerega ima na razpolago. Dekletu so bila ta prijazna vabila sumljiva ter je izlet odklonila. Dama se je nato preselila, pri tem pa je izmaknila svoji stanodajalki kovčeg in obleko. Preselila se je potem na Koroško cesto k drugi stranki, pri kateri je najela sobo in vzela tudi hrano za 500 dinarjev. Tudi tu je začela takoj pripovedovati, da so njeni prijatelji sami generali. Ko je stanodajalka zahtevala, naj izpolni prijavni list, da ga bo nesla na policijo, ni hotela tega storiti. Končno se je izdala za sestro našega veleposlanika v Bukarešti, kateremu je celo napisala pismo ter je prosila stanodajalko, naj ji ga nese na pošto. Zadaj na pismu je napisala svoj naslov ter ime Nadja Neverovski. V pismu, ki ga je dala 6voji stanodajalki prebrati ter je bilo napisano v nemščini, je sporočila svojemu bratu — veleposlaniku, da je srečno prispela iz Novega Sada v Maribor, kjer ji zelo ugaja. V tem stanovanju je ostala samo en dan, naslednjega dne je že izginila. Vzela je s sabo staro srebrno dozo, vredno 1000 din. Zaradi tega je bila ovadena policiji, ki jo je izsledila v Št. liju. Ženska sedaj ne pove, zakaj je prišla v Maribor, taji tudi, da bi se pisala Nadja Neverovski ter noče izdati svojega pravega imena. Po govorici sodeč bo najbrž Rusinja. Policija jo bo zadržala toliko časa v zaporu, da ugotovi njeno identiteto in pa razne druge sumljive okolnosti. Nesreča kolesarke na triiški progi Kranj, 13. februarja. Ko je v soboto zvečer nekoliko po šesti uri hotela 30 letna delavka Angela Zaplotnik prečkati s kolesom železniško progo pri postaji Duplje, je videla, da se ji približuje vlak. Ker je vlak počasi odhajat iz postaje Duplje, je računala, da bo lahko še srečno prevozila progo pred vlakom. Za hip je oklevala, potem pa je tik pred vlakom pognala kolo čez progo. Odbijač vlaka pa je nesrečnico zagrabil in jo močno sunil na cesto. Strojevodja je vlak takoj ustavit, ko je videl nesrečo, in nezavestno ponesrečenko spravil v vlak. Ko je vlak privozil ob četrt na sedem na kranjsko postajo, •so telefonirali po zdravnika g. dr. Fajdiga. Zdravnik je ugotovil smrlnonevarne poškodbe na glavi, ji nudil prvo pomoč, nato pa je nesrečnico odpeljal vlak v Ljubljano, kjer je dobila pomoč v bolnišnici. Ljubljana, 15. februarja. Včeraj so se z vlakom vrnili iz gorenjskega kuta štirje člami akademske skupine SPD, Cene Malovrh, Anderwald Beno, Mirko Slapar in Bogdan Jordan, ki so po 35 urnem plezanju po zaledeneli in zasneženi severni triglavski steni izstopili v Prevčevem izstopu vrh slovenske smeri. Prenočili »o v steni na ozki poledeneli plošči, v šotoru, ki je bil dejansko napravljen le za dva. Plezanja je 1 bilo v čistem 24 ur, vzpon po severni triglavski steni pa je trajal skupno 35 ur. V snegu in ledu sta slovensko 6mer sicer o binkoštih že preplezal# znamenita Jeseničana Ravhekar Tomaž in Pavle Lukman, pravega zimskega vzpona pa slovenska smer kljub številnim naskokom doslej še ni doživela. Mladi člani akademske skupine SPD so imeli 6rečo, da so za las ušli poznejšemu vremenskemu obratu, ki je prinesel hude snežne meteže. Vremensko poročilo Kranjska gora: —12, sončno, K cm »noga, osrenjen, sankališče uporabno. Vršič: —6, sončno, 10 cm pršiča na 40 podlage. Rateče-Planiea: —12, sončno, 30 cm snega, s rež, prisojno osrenjen, skaklnice uporabnem Planira-Slatna: —12, sončno, 50 cm snega, pršič, sankališče uporabno. Peč-Pelclinjek: —9, sončno, prisojno, 30 cm snega, 6renj, osojno 60 cm pršiča. Pokljuka: —14, sončno, 75 cm snega, pršič, Bohinj-Zlatorog; —8, sončno, 15 cm 6nega, osrenj. Dom na Komni: —3, sončno, 195 cm pršiča. Dom na Voglu: —8, sončno, 175 cm snega, pršič. G or ju se, —12, sončno, 35 cm snega, pršič. Zelenica: —4, sončno. 200 cm snega, osrenjen. Krvavec: —6. sončno, 10 cm pršiča na 60 podlage. Velika Planina: —6, sončno, 10 cm pršiča n 50 podlage. Peca: —9, sončno, 50 cm snega. H«*rwey Allen: 159 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec ■Svet malega me je pritegnil nase — učinek sile na atome. Newton je vedel o tem zelo malo povedati. To jo važno. Mojih misli nisem mogel daljo zasledovati. Okoliščine so me prisilile, da sem se posvetil vojaškemu poklicu. Toda spoznal sem analogije k temu, kar -o dogaja v naravf, moč usode, ki odloča o tem, kar se dogaja, če takšna stvar zadene skupaj z drugo. Nikdar pa nisem pozabil, da •o bile to satno analogije in da je na svetu tudi človeški svet. Bistre glave ste. Svetujem vam, da zgrabite te moje misli — pojdite na univerzo. To jo kariera za vas. Kaj še, mnogo bolj se vam bo zdelo važno po salonih pisali svoje epigrame. 2e vnaprej vas vidim. S šestdesetimi leti — knjiga o zabavnih spominih Augusta de Stadl — uh, monsiur, to je smrt. To je tisto, kar bo naredila iz vas vaša mati, ki se zanjo potegujete, a je ne razumete. Naj gre na Dunaj, tam se bo učila nemško — encore un autre talent pour la femme. Koliko ste stari,» »Osemnajst«, je odvrnil StaSl, in solze so mu stopile v oči. »In samo sin svoje matere.« Bonaparto se mu je zasmejal. »Prebudite se, gospod StaBl, sicer bo prepozno.« Dvignil so je kot kak igralec na gledališkem odru. »Ali potrebuje vaša mati denarja?« ga je nenadoma spet vprašal. »Za to ne prosi, mon general.« »Potem ga tudi no dobi«j je dejal Bonaparte. Zunaj se je oglasila večerna vojaška trobenta. Prvi konzul so je pripravil za odhod. »Bourienne, jutri se vrneva v Pariz. Joseph, s teboj bi rad govoril. Gospod Nolte, vas in Ouvrarda pričakujem prihodnjič zaradi mehikanskih-poslov... Veseli me, da slu dobili nazaj svoje konje in kočijaža. Nič več vas ne bodo nadlegovali. Nocojšnje presenečenje je bilo res sijajno, moj Cambacčrčs. Vsi smo ti dolžni zahvale.« Družba mu je izkazala čast in on jim je odzdravil ter odšel z Josephom Bonapartejem čez trato. V»i so se zdaj ozirali na Cambacčrčsa. »Bon soir, mes amls, vem, da ste vsi trudni,« je dejal. »Ubogi mladenič, hudo mi jo pri srcu, da sem vas pripeljal iz Pariza in da de bili tako hladno sprejeti«, je nadaljeval ter prijel ubogega Stalila l>od roko. »Ali poznate tega gospoda, Auguste? Gospoda Adversa?« »Njegove prijaznosti ne,bom tako hitro pozabil«, je odvrnil Stačl ter se še prav posebno prisrčno poslovil od Antonia. »Bon«, je vzkliknil Catnbacčres očividno zadovoljen. »V Parizu me boste potem obiskali, da se pomeniva kaj o Afriki.« »Ne domišljam si, da bi vam mogel dati kak nasvet, monsieur«, je odgovoril Antonio. »Ah kaj še, gotovo ne.« Začel je govoriti bolj tiho. »Midva razumeva Bonapartejevo navdušenje, veselilo me bo, če pridete k meni. Gotovo bi mi lahko mnogo povedali.« Antonio se mu je zahvalil in poiskal Vincenca, ki se je poslavljal od Bourienna ter se mu na vse načine zahvaljeval. Mali tajnik ju je pospremil do vrat in začela sta slikati nato za svojim iVristidom. »Stavim, da je kje v kakšni gostilni«, se je smejal Vincenc, in tako je tudi bilo. Po treh »zadnjih« kozarcih se jima je posrečilo, da sta ga spravila s seboj. »Moramo že naprej? Takšnega burgundca ne dobite povsod. Res smo imeli srečo.« »V vasi ne moremo dobiti prostora za prenočišče.« »Saj bi bili lahko vso noč pokonci — tu notri.« »Pripelji konje, Pujol,« je ukazal Antoni. »Jutri moramo biti že v Parizu. Sicer boš kljub temu moral k vojakom, ti porednež.« »Oh, saj sem vam vendar tako hvaležen!« je odvrnil. »Počakajte pri vratih name. V dveh minutah bom tukaj.« Njihov zadnji vtis, ki so ga dobili v glavnem stanu, je bil nekaj posebnega: Ko je berlina zavila na Pariško cesto, so videli Cambacerčsa. drugega konzula francoske republike, naslonjenega čez zid. Govoril je s staro kmetico, ki je držala v rokah košaro perutnine. V bližini je stal stražar s puško v rokah. »Ta si kupuje gosjo pečenko,« se je oglasil s kozla Aristide. ko so že dirjali iz Nogenta. »Videl sem to.< »Tvoja kočija teče sem in tja, Vincenc,« je dejal Antonio. »Ne počenjaj takšnih neumnosti, Aristide,« jo zaklical skozi okno. »Saj nas bodo ustavilo nočne patrolo. Potem bomo pa imeli z njimi sitnosti.« »Saj res, gospod Antonio,« je odvrnil Aristide ter se sklonil zaupljivo in že kar nevarno nazaj, »pripovedovali so mi, da drugi konzul vsako goa ali kokoš sam kupi « »Primojdunaj, to vam je bil dan!« je vzkliknil Vincenc. »Tn vse se je zdelo tako samo po sebi umevno, kakor da ne bi moglo biti drugače. In pri vsem tem pa jo manjkalo samo za las, pa bi se peljali mimo glavnega stana.« »In smo se vendar peljali tja ter se jo tudi splačalo, ne?« jo od vrnil Antonio ter ee smejal v temo pred seboj. »Prav gotovo,« mu je pritrdil Vincenc. »Naprej, kvadrigal« je klical Aristide na kozlu, kakor bi bil slavil svojo zmago. Drveli so skozi noč ter pozno prispeli v vasico Rebais, kjer so prenočili. * Srečanje z Bonapartejem prejšnji dan zvečer pa naj bi ne bilo zadnje na tem potovanju. Med krajema Elsbly in Lagny jih je prehitel na poti nazaj v Pariz. Nova kočija je vozila dolgo časa med nanovo zasajenimi topoli. Zaslišala sta za seboj, kako je zatulil nekdo na rog. Vrh griča se j« nenadno pojavil jezdec s trombo. Bil je n°kaka prednja straža V divjem diru se je pognal s svojim penastim koncem mimo kočije. Njegov sirogi izraz na obrazu je prisilil kočijo, da se je umaknila čisto na rob ceste. Obstali so, a čakati jim ni bilo treba dolgo časa. Krasni arabski žrebci s sivo glivo in belimi nogami so se v trenutku prikazali na obzorju ter se bližali kraju, kjer je ob cesti obstala kočija. Podkve so udarjale istočasno. Iz dogledne daljave ro ee pomikali zelo naglo vedno bliže in bliže, dokler ni nazadnje že švignil mimo krasen lahek in neverjetno prožen voz. Njegova peresa so b la namazana z oljeni, da so se sijajno svetila. Napoleon je bral knjigo. Nasproti njemu je sedel Bouritrne. Kakor da so se pojavili tu iz nič, pa se v trenutku spet pogreznili v uiČ. Podkve so pele, da je odmevalo. Vsi štirje konji ro se istočasno nagnili, ko so nekje že tam daleč naprej zavili v ovinek Krasno prepleskani zadnji konec voza s trirobnikom na vrhu se je zabliščal So enkrat v soncu — potem pa izginil. »To ni bilo več tako kot takrat, ko sva ga videla v Livornu,* je dejal Vincenc. »Ne,« je odgovoril Antonio. »Takrat je bilo se bolj diletantsko, bolj začetniško.« ftele pozno popoldne sta odvila svoje papirje pri starih vratih Piepus ter brž nato oddrdrala po ozkih, krivih ulicah Faubourga Saint Antoine. Pri vhodu v mesto sta si morala najeti kočijaža, ker je moral celo Pujol priznati, da st ne počuti doraslegu temu vrvežu pariškega prometa. Antonio je bil že takoj, čim so zapeljali v tu velemestni labirint, čisto zmešan. Nič več ni bil sposoben, da bi mogel določiti, v katero smer se peljejo. Kratke ulice so se krivile, se križale ter prehajale druga v drugo, so stekale v nekaj brezupno zamotanega, Strehe ro bile povečini strme in hišna pročelja so se v gornjem nadstropju nekako umikala tako, da je prišlo vsaj nekaj svetlobe v ozke ulice, Nikjer ni bilo kakih balkonov na teh hišah kot v južnih mestih Gel gozd dimnikov in umazanih tabel z napisi, ki so povečini že razpadalo in so ee morale umakniti novim tablicam » hišnimi številkami na vratih, so pričale, da so »e časi spremenili. Sem pa tja je bilo možno videti preko streh temne sUdpe iz srednjega voka. Od to in tm Osnutek državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto bo te dni izročil Narodni skupščini finančni minister dr. Djuričič. Proračun je že pripravila prejšnja vlada ter ga tudi nava vlada ni bistveno v nobeni postavki spremenila. Na ministrski seji je bilo izvršenih le nekaj manjših popravkov. Prvi bo vzel proračun v pretres finančni odbor skupščine, šele nato bo o njem razpravljala skupščina. Čim pa ga odobri skupščina, «e po bo enakem postopku obravnaval proračun v senatu. Vse skupaj pa mora biti končano do 31. marca, kajti s prvim aprilom mora 6topiti v veljavo novi proračun. Zglednega športnika in jugoslovanskega rekorderja t metu kopja Karla Smejda je zašilo belgrajsko sodišče na 4 mesece zapora pogojno. Smejda se je sprehajal z nekim dekletom po bel-grajski promenadi, ka mu nasproti primaha nek študent. Študent se je nekam preveč zagledal v Smejdevo spremljevalko kar pa Smejdi seveda ni bilo všeč. Ko je študent že odkorakal mimo, se je Smejda ozrl za njim. Tudi študent se je na nesrečo prav tisti trenutek ozrl. Smejda je pristopil ^ njemu in mu prisolil krepko zaušnico. Ko mu je študent hatel udarec vrniti, ga je viteški športnik s pestjo udaril v brado, da je padel in se na betonskem pločniku hudo pobil po glavi. Zadnjo besedo je izreklo sedaj 6odišče, ki je Smejdo obsodilo. Izvoz svinj iz naše države se je v zadnjem mesecu občutno zmanjšaL Nemčija in Avstrija sta odkupili mesečno povprečno po 6000 kosov, zaradi valutnih težkoč pa se je trgovina omejila ter so Nemci kupili v preteklem mesecu komaj 1600 svinj. Dovoljeno količino 1600 kosov smo izvozili v Češkoslovaško Izvozniki sedaj upajo, da se bodo zaradi izravnave klirinškega salda povečale naročbe italijanskih trgovcev Vendar pa imajo italijanske trge večinoma v zakupu Madžari, katerim dovoljuje Italija posebne ugodnosti za Uvoz živine jn svinj. Nedavno je Italija celo odkupila ves višek madžarskega izvoza svinj. Nujna posleidca 6labe prodaje v tujino pa je znižanje cen prašičem pri nas doma. Povprečno se je cena znižala za 2 dinarja pri kg. 64 dni je neprestano pijančeval in pil žganje Jovan Mirkovič iz Breze pri Sarajevu. Ko 60 v vasi začeli kuhati žganje, je bil Mirkovič pri vsakem kmetu gost. Pil je na vec pretege. Ko pa se je kotel za kuhanje žganja preselil k drugemu kmetu, se je z njim vred preselil tudi Mirkovič. Slednjič je še sam skuhal lepo količino žganja in ga toliko časa pil, dokler ga ni vsega pognal po grl-a. Tako je pil nepretrgoma 64 dni, a le redko katero uro je bil trezen. Kljub vsemu temu pa je ostal še živ. Za tak rekord mu bržkone nihče ne zavtda. 35 članska roparska tolpa stoji pred velikim senatom sodišča v Šabcu. Štiri leta je tolpa ropala in morila po Posavini. Mačvi, Sremu in Bački. Vodil jo je Petar Blaževjč, ki je pritegnil v svoj kro.g tudi dve ženski, ki sta znali spretno krasti, ša boljše pa ukradene predmete prodajati med Hudmi. Tolpa se je ponavadi razdelila v več skupin in kradla po več krajih istočasno. Ni čuda, če se je vseh ljudi v teh pokrajinah polastil silen strah, toliko bolj, ker roparji niso izbirali sredstev za dosego svojega cilja. Na vesti imajo tudi tri umore. Razprava proti njim bo trajala po vsej verjetnosti več kot en teden. Zaradi svojega psa je ubil prijatelja kmet Mate Petrovič iz Donje doline pri Banjaluki. Ko je bila družina soseda Banoviča na dvorišču, se je tja pripodil lovski pes in začel preganjati kokoši. BanoVič pa je vzel lovsko puško in ustrelil na psa Ranil ga je le lažje. Dogodek pa je Petroviča tako razburil, da je pridrvel iz svoje hiše in se zakadil v Banoviča, čeprav sta si bila sicer velika prijatelja. Podrl ga je na tla, nato pa pograbil kamen in mu z njim razbil glavo. Po .zvršenem zločinu se je šel javit orožnikom z izgovorom, da ja maščeval zločin, ki je bil izvršen nad niegovim naiboljšim in najbolj zvestim tovarišcm-pcom. Zaradi nenavadnih sanj ra j* P^sel prijavit »odiSču pravi morilec, lri je v Guberevcih pn čačku z nožem oklal kmeta Plizniča. Zločin je bu izvršen pred dobrim letom. Več kmetov se je ponoči steplo, dokler ni v krvi obležal mrtev I lisn-ic. Pred sodiščem je bil pri pognan krivim in_ obsojen na petnajst let robije Dimitar Popovi?, ki je pn-znal, da je Plianiča zabodel z nožem v roko. Osta i pretepači pa so bili obsojeni na denarne kazni, ker se jim je posrečilo dokazati, da so žrtve tepli samo s pestmi. Toda pravi morilec- Drapoljub Vu-kajlovič ni imel miru. Neke noči ee mu je sanjalo, da ca je sv. Janez dvignil iz postelje in za lase privlekel pred božji prestol. Tam mu je Bo;r dejal, da mu bodo grebi odpuščeni, če gre na sodišče in se prijavi kot pravi morilec. Ko se ie Dragoljub prebudil, se je oblekel in odšel na sodišče. Tam je povedal svojo zgodbo in prosil, naj ga obsodijo, a nedolžnega izpuste Tedaj pa je nastopila nova uganka. Dimittar Popovič ni hotel odjenjati od svojega zagovora, čeS da je tudi on rabil svoj no?. Nazadnje je sodišč© izreklo razsodbo, e katero se je Popoviču znižala kazen na štiri leta. a T) ra gol hib je dobil lri leta. Obsodbo je * velikim zadovoljstvom sprejel. Preko sto ljudi je jedlo v Ložnici meso prašičev, bolnih n« steklini. Obrtniško (Iruštvo je priredilo veselico- ^atn so Prodajali seveda tudi pečeno svinjino, ki jo Je dobavil neki kmet iz bližnje okolice. Pred nekaj dnevi pa ie prišla na policijo naznanit neka ženska, da ji je na steklini zbolel prašiček, ki ga ifi kupila od Istega kmeta, ki je dobavi' svinjino za plesno prireditev Preiskava je ugotovila, da je pra-i?ek dejansko zbolel na steklini in je dala takoj po meetu razglasiti, naj se vsi, ki so na veselici jedli svinjino, javiio zdravnikom zaradi cepljenja. Potem so prijelibrezvestnega kmeta, ki ie brž1 zaklal mlade prašičke, čim je na njih opazil bolezen. Meso pa ie potem prodat obrtniškemu društvu za veselico. S 15 letno deklico, ki do sedaj bržkone ie krJčena ni bil«, ima d.ut. opravka belgraisko Ca-sosipje. Zgodba se odigrava kakor v kakem romanu. llona Moldvan iz Velike Kjkinae ie pri svojih 15 letih, ki jih je preživela pri nekem kmetu, ne da bi sploh kdaj vedela za svoje spoznala, dn nieni redniki niso njeni starši. Nikjer je niso imeli zapisane, niti niso vedeli, če ie bila že kdaj krščena. Po članku, ki ie o tej zgodbi izšel v časopisu, se ie oglasil nek marnar iz Dal- macije. ki je pisal, da se je v dekle zaljubil in da io bo poročil, če le ona na ponudbo pristane. Videl je namreč nieno sliko v časopisu In se ie takoj na prvi pogled zaljubil Časopisni članek pa je izzval zanimanje tudi pri drugih ljudeh. Začeli so Poizvedovati za Ilonino materjo in dognali, da živi v nekem kraju na Madžarskem. Tako se bo ugotovilo, če jc bilo dekle že krščeno, nakar se utegne zgodba zaključiti v zakonskem pristanu. Dva obraza dr. Kramerja i. Glavni tajnik JNS ter voditelj zahajajočega dravskega liberalizma, kateremu smo na tem mestu ponovno vrgli v obraz, kako je denunciral tedaj, ko njegova politična skupina ni priznavala ne srbskega, ne hrvaškega in najmanj slovenski narod, zadnje dni z vsemi silami išče, kako bi se znašel v političnem položaju. Ta je zadnja leta zmerai tak, da sj dr, Kramer ne more in ne more v njem pomagati. Po zadnji vladni krizi je začel dr. Kramer spet potovati križem po državi, kar je zmeraj znamenje, da ne bo uspel. To dobro vemo iz njegovega letanja pred volitvami in tik po volitvah, ko naj bi bide te poti prinesle JNS če že ne zmage, pa vsaj Kramerjev mandat. Iz vsega seveda nič ni bilo, zato so romanja glavnega tajnika JNS najzanesljivejše znamenje, da nečesa tudi zdaj ne bo. Iz dokazov, ki smo jih na tem mestu navedli o tem, kako je dr Kramer 1934 denunciral tiste, ki so se zavzemali za kruh trboveljskih rudarjev, je razvidno, da ima direktor »Jutra« tudi osiro in spretno pero Ni čuda, da se ie tega svojega daru spomnil tudi te čase, ko je zaradi svoje premočrtne politike skupaj s svojimi zavezniki, ravno tako premočrtnimi možmi, h la dr. Stanovnik, dr, Brecelj, dr. Jelenec itd. tudi ob zadnji krizi ostal daleč ob strani političnega nehanja. Zato je pomočil pero v najčisteišo nacionalno in napredno tinto ter napisal v nedeljsko »Jutro« jako lep uvodnik o novem položaju. Ni ga podpisal, pač pa je dal — ali so dali niegovi — sporočiti svetu po belgrajski »Politiki«, da je to veliko dejanje rodil on. V tem uvodniku pravi, da so se »vsi pomembni politični čjnitelji v državi zedinili v naziranju, ki naj tvori izhodišče nove državne politke.« Pri teh pomembnih političnih činiteljih do konca članka ne omenja imena JNS. Ravno tako jsrevid-no kakor teh proslulih kratic se glavni tajnik JNS v svojem uvodniku ogiblje slovitega neodjenlji-vega in neizprosnega načela o narodnem in državnem edinstvu. V uvodniku govori dalje o širo-kogrudnosti in o raznih stvareh, katere sta dr. Kramer ter njegova stranka s svojim dolgoletnim delovanjem in oblastovanjem tako izpričala, da sta lani 11. decembra dobila v Sloveniji odgovor, kakršnega je pač to delo zaslužilo. Na koncu članka pa po zgledu žabe, ki bi bila rada postala vol, pravi, da je zlasti »JNS prinesla dobršen ded, da so se dogodki razvili v današnjem pravcu«. O tem 6mo tudi mi prepričani. JNS je z diktaturo, s krvavim nasiljem, s krotitvijo Hrvatov in Slovencev, z volitvami iz leta 1931., 1933., 1935., s preganjanjem vsega, kar je dišalo po slovenstvu ali po hrvatstvu, z vsiljevanjem, z nezakonitostjo in z nasilnim vzdrževanjem manjšine na oblasti razmere prignala tako daleč, da bi si bila razna vprašanja v državi iskala rešitve nasilno, če bi ne bili odločujoči pognali JNS z vladnega krmila in dali vodstvo države v roke poštenjakom, ki so imeli za sabo ljudstvo in pripravili tla za sporazumevanje. Če misij dr Kramer zasluge JNS za novi položaj v tem smislu, potem mu seveda damo prav in je vreden odlikovanja zaradi vzgledne spokorne odkritosrčnosti. Na koncu članka s čarovniško globokoumnostjo pravi, da slovito narodno edinstvo ni več narodno edinstvo, kakor ga je JNS v misli, besedi in zlasti v dejanju vtepala med svojo vlado v glave neposlušnim Slovencem in Hrvatom, marveč da je »vera v moč narodnega edinstva v bistvu vera, v usodno povezanost slovenskega,, hr-vatskega in srbskega naroda.« K tej čudoviti ugotovitvi pristavljamo, da je bila povezanost teh narodov »usodna« tedaj, ko jih ie po svojih receptih vezala JNS, »usodna« bi bila še naprej, če bi ne bita ta pomembna 6tranka zletela na položaj, ki ji po njeni moči in moralni vrednosti edino pripada V tem uvo,dniku je dr. Kramer pokazal en svoi obraz. S tem obrazom škili na vse »merodajne činitelje« in jim mežika, naj bi ga v sedanjem važnem času na tej ali oni strani vzeli v po?tev. V tem smi-iu ie treba razunieti nedeljski uvodnik v »Jutru«: to je ponujanje stare device JNS. za katero je v Sloveniji in državi nastopila žalostna, nepopravljiva in neizogibna iesen. Z uvodnikom je dr. Kramer pokazal na svoj obraz. Drugega je razodel svetu z letakom, katerega sta v zadevi čim preišnie ženitve JNS poslala svojim zadnjim 20.000 dušam po Sloveniji on in Ivan Pucelj. O tem drugem političnem obrazu dr Krameria bomo porazpravljali jutri. Za danes rečenfo o JNS samo tole: Tega ženščeta ne bo naredila prikupneišjga niti kozmetika dr. Kramerja in ga ne bodo poživele niti najslastnejše mesne umetnine Franceta Fer-žova ali Janeza iz Lašč. Vremensko poročno »Slovenskega doma« Razprava o našem kmetijstvu na banskem svetu Ljubljana, 15. februarja. Banski svet je včeraj opoldne ob 15.30 nadaljeval razpravo o proračunu dravske banovine za leto 1939/40. V razpravi je bilo poročilo načelnika kmetijskega oddelka inž. Frana Podgornika, ki je že prejšnji dan podal prav točno sliko o stanju in napredku našega kmetijstva. Naglašal je v prvi vrsti izboljšanje v kmetijski kreditni organizaciji. Zadružništvo je po dolgih letih mrtvila zopet oživelo, zlasti ko je banovina dala zadružništvu iz posojila pri Poštni hranilnici 65 milijonov dinarjev v s vrbo sanacije zadrug. Poro,čilo dalje naglaša, da je bila lani dobra letina glede množine, pa tudi glede kakovosti pridelka. Proračunski krediti za pospeševanje kmetijstva so bili nizki, znašali so komaj dobrih 8% celotnega banovinskega proračuna. Banovina je mnogo storila za kmetijsko'izobrazbo. Prirejala je strokovna kmetijska predavanja in kmetijske tečaje, organizirala je pouk na kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, prirejala je po-tovalne kmetijske in gospodinjske tečaje. Pri tem je sodelovala Kmečka zveza, osobito pri raznih tečajih. Lepo so napredovale razne kmetijske ustanove, zaznamovati je velik razmah kmetijskih zavodov. Glede živinoreje je banska uprava sikrbela za dobre plemenjake, izdala je mnogo podpor za nakup bikov plemenjakov. Veliko pozornost je_ banska uprava posvetila živinorejskim selekcijskim organizacijam. Veliko važnost polaga banska uprava tudi reji malih živali. Ta je za delavca in gmotno manj trdnega človeka važna gospodarska panoga. Sama je pričela delati na enotni organizaciji. Te dni je bilo ustanovljeno »Osrednje društvo rejcev malih živalj za dravsko banovino.« Prav važni so podatki poročila o pospeševanju vinarstva in 6adjanstva. G. ban je včeraj popoldne odredil razpravo o poročilu kmetijskega oddelka. K razpravi 6e je včeraj oglasilo 33 govornikov in se je danes dopoldne nadaljevala. Člani banskega sveta 60 predlagali kratke, jedrnate in stvarne nasvete, ki naj bi jih banska uprava v bodoče uvaževala in izvršila. Razpravo je otvoril banski svetnik dr. Leskovar, ki je imel daljši in vsega uvaževanja vreden govor o položaju našega kmeta, ki ga zlasti tarejo davčna bremena. Naslednji govorniki so izražali želje svojih okrajev in predlagali banski upravi, da izvede gotove izboljšave v kmetijstvu. Mnogi so tudi poudarjali, da je treba bolj praktično organizirati naš izvoz v sosedne države. Proračun prosvetnega oddelka Po končani razpravi o proračunu kmetijskega oddelka pride v razpravo proračun prosvetnega oddelka Ta znaša za prihodnje proračunsko leto 5,351.269 din in se je v zadnjih treh letih povišal za 3,429.205 din. Zanimivi so podatki a ljudskem šolstvu. V Sloveniii je sedaj 868 ljudskih šol. kamor zahaja 182.321 učencev in učenk. Učnih moči je 4181. Vprašanje brezposelnosti učiteljskih abi- turientov in abiturientk, ki jih je bilo I. 1936. še nad 700, se sedaj bliža likvidaciji. Danes jih je brez namestitve še 200. Za prihodnje proračunsko leto »o stroški banovine za vzdrževanje ljudskih šol preračunani na 17,320.000 din. V zadnjih treh letih je bilo dograjenih 17 novih ljudskih šol, v zidavi je še 7 novih ljudskih šol. Stroški za gradnjo in prezidavo ljudskih šol so znašali 28,485.000 din. Prav tako so zanimivi podatki o srednjih meščanskih in strokovnih šolah. Število učencev na teh šolah se je zvišalo v zadnjih letih za 2,899. Lfudska prosveta V treh letih, kakor je navajal g. ban, je število ljudskih knjižnic poraslo od 2.086 na 2,642, število knjig v teh knjižnicah pa od 1,138.000 na 1,586.000, število listov in revij od 165 na 231, število letnih predavanj na ljudskih univerzah od 127 na 144, število stalnih ljudskih odrov od 7 na 10, število njihovih letnih predstav od 110 na 211, število kinematografov od 43 na 54. Letni stroški banovine za vao občno ljudsko prosveto so se v razdobju 3 let povečali od 1,320.000 na 1,767.000 din. Izdatne podpore pa je banovina dala tudi vse-učiliški knjižnici, Narodni galeriji, gledališčema v Ljubljani in Mariboru in drugim znanstvenim institutom. Tat, ki se specializira na kljuke Maribor, 14. februarja. Mariborski policiji zadaja obilo dela posebne vrste specialist, ki krade po mestu že nekaj časa samo medeninaste kljuke na vežnih vratih. Skoraj vsak dan je na policiji prijavljena takšna tatvina. Rekord je dosegel tat včeraj, ko je okradel kar štiri hišne lastnike in to sredi belega dne. V času od 9—12 dopol dne je odvil kljuke na glavnih vratih bogosiov ja, na poslopju »Vesne«, na Biidefeldovi hiši v Gosposki ulici ter na hiši št. 14 v Ciril-Me-todovi ulici. S takšno tatvino napravi tat lastniku precej škode, saj staneta dve takšni kljuki iz medi do 80 din, še večja je pa jeza in sitnost. Tat očividno te kljuke pretopi ter po tem prodaja medenino, ki ima visoko ceno. Legija kor. borcev — Novo mesto, V nedeljo ob 10 dopoldne je polagala krajevna organizacija Legije koroških borcev v Novem mestu obračun za preteklo poslovno dobo Občni zbor je vodil predsednik tov. dr. Gros, ki je v obširnem poročilu pojasnil namen organizacije ter delo upr. odbora. Po običajnih poročilih je podal pregled o delu glav odbora tov. Kristan iz Ljubljane, čigar poročilo so vzeli z odobravanjem na znanje. Po poročilu so soglasno izvolili stari odbor s tov dr. Gro?om na čelu. Dolenjska metropola ima sicer maloštevilno članstvo, ki pa je v boju prekaljeno in čvrsto podpira glavni odbor v Ljubljani pri delu za dosego priznanja severnim borcem. Praček sedmi! S ' — C i c Ž”5 X Č E, 4-0 dež Guarovnih 756-1 15"U 12-0 so 6 SW, — — Vremenska napoved: Večinoma jasno, stanovitno in hladno vreme. Najnižja temperatura zraka na letališču 8» C. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 8.15 je v iresledkih rahlo deževalo. Ves čas do 11.50 je silo močno oblačno. Ob 12 se je oblačnost pretrgala, posijalo je sonce, ostalo pa je še vedno večinoma oblačno. Ob 15.20 se je pričelo naglo jasniti in je bilo ob 15.40 večinoma, ob 16.50 pa popolnoma jasno. Dopoldne je pihal severni in vzhodni, popoldne pa jugovzhodni veter. Zvečer in ponoči je bilo jasno. Koledar Danes, sreda, 15. febr.: Favstin, Četrtek, 16. febr.: Julijana. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa cesta 6; mr, Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Stranišče pri Šempetrskem mostu res ni m višku sodobnih zahtev, kakor smo zadnjič pisali, toda radi objavljamo tudi pojasnilo z mestnega magistrata, da je sedanja mestna uprava sklenila postaviti vsako leto v proračun prav znaten znesek za ureditev že skrajno perečega vprašanja o javnih straniščih. Prav v kratkem bodo razpihana dela za napravo velikega podzemeljskega stranišča in čakalnice na tramvajskem postajališču pred kolodvorom na Masarykovi cesti. Samo to stranišče bo veljalo okrog 250.00 din. Po potrebi f>osaniez-nih delov mesta pridejo na vrsto tudi druga wtra-nišča, da bo gotovo ustreženo tudi prebivalstvu okrog Ambroževega trga. K objavljeni not i »si o tein &tranišeu pa moramo pripomniti, da se je čez zimo nagnil tlak stranišča, kar je pa mestna občina že pred tedni popravila, da je tudi 2i»rez čolna že varno hoditi v to etranišče<. Šempetrsko prosvetno društvo priredi drevi ob 8 v prostorih prosvete spominsko svečanost ob smrti papeža Pija XI. O življenju velikega pokojnika in njegovem delovanju kot duhovni vladar vesoljnega katoliškega sveta bo govoril domači g. župnik Košmerlj. Mrakova igralska skupina ponovi tragedijo >Grohar< kot dijaško predstavo v četrtek ob pol 4 popoldne. Cene izjemoma globoko znižane. Predprodaja v Pax et bornim v frančiškanski pasaži. Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 8 v društvenem domu Karunova 14 žalno komemoracijo v 6pomin smrti papeža Pija XI. »Uvodno besedo. Življenjepis Pija XI, in Veličina katoliške cerkve« govori ob ekioptičnih slikah g. prof. dr. Ignacij Lenček. Vstop prost. Vabimo vse članstvo in prijatelje k obilni udeležbi. — Odbor. Narodno prosvetno društvo »Vodnike v Zgor. Šiški želi pomnožiti svoj pevski moški zbor, zato vljudno vabi vse, ki imajo veselje do petja, da se javijo k vajam, ki se vršijo vsak'četrtek od 20—22 zvečer v društveni dvorani (pri Kamnitnl mizi). Sv. Jurij ob juž. železnici, lepo mestece sredi zelene Štajerske, je v naši glasbeni zgodo\ini najbolj znano zaradi tega, ker je živela v njem i/redno muzikalna družina Ipavčeva. Iz nje so izšli trije pomembni naši skladatelji: dr. Benjamin, dr. Gustav in dr. Josip Ipavic. Prvima dvema je posvečen spominski vokalni konerrt Ljubljanskega Zvona, ki ga bo vodil zborovodja Dore Mutul v petek, dne 17. februarja v vel'ki Filharmonični dvorani. Poleg moškega in mešanega zbora Zvonašev sodeluje operna pevka Valerija Heybalova. Na koncertnem sporedu so izključno le dela bratov Ipavcev. Nekaj vstopnic je še na razpolago v knjigarni Gl. Matice. Za IV. Bohemski večer, ki ga prirede gledali'ki igralci na pustni torek pri Mikliču v prid svojemu Bolniškemu skladu in narodnoobrambni organizar ii 60 vstopnice v predprodaji pri operni blagajni. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Sreda, 15 februarja Potovanje v Benetke, l.u-miera. Premierski abonma. Cotrtek. 16. februarja: Dobrudža 1916. Red Četrtek. Petek, 17. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Upniki — na plan!) Sobota, 18, februarja: Potovanje v Benetkj. Izven, OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 15. februarja: Frasquita. Red Sreda. Četrtek, 16. februarja: Cavalleria rusticana. Glumači. Debut gdč. Labošove in Polajnarjeve. Red A. Petek, 17. februarja: Prodana nevesta. Gostovanj-' Jarmile Novotne. Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 15. februarja: Zaprto. Četrtek, 16. februarja ob 20: »Autumelod' . Red D. Bevkova komedija »Partija šaha« je drugo dramsko delo tega zelo plodovitega goriškega pisatelja, ki je navzlic novim razmeram ostal zvest svoji ožji domovini. S pretresljivo bistroumnostjo pisana in napetih zapletljajev, pa tudi zgledno poučnih jmzorov polna komedija se pričenja in zaključuje s šahom, kot simbolom dveh izrazitih nasprotij iz življenja podjetniških krogov, a v zadnjem prizoru z ganljivo rodbinsko srečo. Slomškova družba, podružnica v Mariboru, ima v nedeljo, dne 19. februarja ob 9,50 svoj redni sestanek v mali dvorani Zadružne banke s predavanjem č. g. Draga Oberžana o holandskem katol. šolstvu s posebnim ozirom na naše izseljence. Obenem bo S. d. počastila spomin pokojnega papeža Pija XI. Prosimo člane, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Volitve papeža nekoč in zdaj Papeža Gregorja X. so izvolili po 34. mesecev trajajočem medvladju Volitve najvišjega poglavarja rimsko-katoliške cerkve so daleč drugačne, kakor pa volitve kakšnih državnih poglavarjev, kakršnihkoli že. Cerkvena ustava do vseh podrobnosti natančno določa, kako se morajo te volitve izvesti. Ta U6tava docela onemogoča, da bi se kdo povzpel na prestol sv. Petra s kakšno pristranostjo, ali — da se tako izrazimo — s kakšno politiko. Zdaj z največjo skrbnostjo pripravljajo v Vatikanu vse potrebno za volitev novega papeža. »Conclave«, ali če se tako izrazimo, »plenum kardinalov« se bo po dosedanjih poročilih sestal 28. februarja. Kardinalski kolegij more imeti po določilih cerkvene ustave 72 članov. Toda toliko kardinalov se je doslej zbralo samo enkrat v zgodovini in sicer 1. 1853 pod vlado papeža Pija IX. Danes je kardinalov samo 62, toda zaradi bolezni nekaterih izmed njih, se ne bodo magli vsi zbrati v conclavu. Conclave - ustanova srednjega veka Način volitve papeža v conclavu izvira iz poznega srednjega veka. V prvem času krščanstva je volilo papeža vse rimsko ljudstvo skupaj z duhovništvom in vojaštvom. Ta običaj se je v teku časa izgubil, posebno odtlej, ko je cesar Konstantin izročil sv. kolegiju vso tisto oblast v Rimu, ki jo je imel nekdanji rimski senat. Sv. kolegij je bil v tistem času sestavljen iz župnikov, to je duhovnikov, ki so upravljali vse rimske župnije. Papež Nikolaj II., to je prvi papež, ki so ga izvolili v Firenci leta 1051, je pa izdal dekret (bulo) »Ma-gna Charta«, ki je določila glavna načela, po katerih še danes volijo papeža. Od tedaj voli papeža celotni zbor sv. kolegija kardinalov na podlagi načel »Magne Charte«. Papež Gregor X. je potem uvedel novost conclav; tega papeža so izvolili v Viterbu v Južni Italiji po 34 mesecev trajajočem medvladju. Da pospeši izvolitev in zmanjša možnost nesloge med kardinali, je papež Gregor X. odredil, da se kardinali sestanejo v Vatikanu, da morajo ves čas volitve živeti vsak zase v svoji sobi v Vatikanu in da ne smejo priti v stik z ostalim 6vetom ves ča6, dokler trajajo volitve. Od tistih dob pa do danes se je ustanova conclava obdržala. Podroben postopek volitev Ko pridejo kardinali v Vatikan volit novega papeža, zapro za njimi zunanja vrata Vatikana. Kardinali žive samo v svojih sobanah. Jed jim nosijo v sobe, sestanejo se pa samo na plenarne 6eje, na katerih se vrši glasovanje po listkih. Glasujejo štirikrat na dan, dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. To traja tako dolgo, dokler ne dobi kateri kandidat dveh tretjin glasov. Po vsakem glasovanju sežgo lističe v posebnem kaminu slavnostne dvorane. Papir potresejo s posebnim črnim praškom in črni dim, ki se dvigne iz dimnika, je Rimu znamenje, da papež še ni izvoljen. Kadar dobi kateri kardinal dvetretjinsko večinč, lističe prav tako sežgo, toda papirju dodajo neko belo snov: takrat razglasi beli dim rimskemu ljudstvu, da je rimska-katoliška cerkev dobila novega poglavarja. Kardinali izkažejo novemu papežu čast, nato ga pa spremijo na balkon Vatikana, kjer se takoj zbere velika množica, da sprejme prvi blagoslov novega papeža »urbi et orbi«, mestu' Rimu in vsemu svetu. Volitve brez vsakega političnega pritiska Conclave jamči za svobodno volitev poglavarja rimsko-katoliške cerkve. Kardinali so tako varni pred vsakim političnim pritiskom in pred vplivom množic. Edino habsburški cesar je imel prej po posebnem konkordatu 6 sv. stolico pravico, da je smel vložiti svoj »veto« proti izvolitvi novega papeža. Te pravice se je poslužil, kakor je znano, avstrijski cesar Franc Jožef pri izvolitvi kardinala Rampolle za papeža. Njegov »veto« so vpoštevali in izvolili drugega papeža. Kdo more postati kardinal Tudi kardinalstvo samo izvira še iz srednjega veka. Naslov kardinala so dobili v teku časa člani 6v. kolegija, ki je volil papeža. Papež Klement IV. je kardinale imenoval prefekte, papež Pij II. pa rimske senatorje. Formalno lahko papež imenuje za kardinala vsakega rimskega katoličana. Papež Pavel VI. je imenoval za kardinala Ferdinanda Avstrijskega, sina kralja Filipa III., ko mu je bilo deset let. Prav tako je znano, da je Janez Krstnik Pamfili prišel v seznam članov sv. kolegija, ko je bil star 6 let. Toda takšne pravice 6e že več sto let ne izvajajo. Papež imenuje za kardinale samo visoke duhovnike, škofe, nadškofe in patriarhe rimsko-katoliške cerkve, ki jih je sedem. Kardinali se zato politično dele v dve kategoriji: eni so kardinali kurije, ki prebivajo v Rimu in se navadno imenujejo »rimska kurija«, drugi pa kardinali drugih narodov, ki s prevzemom kardinalskega škrlata obdrže svoje mesto cerkvenih vele-dostojanstvenikov v tujih državah. Poslednji kardinal iz jugoslovanskih dežel je bil zagrebški škof Mihajilovič sredi 19. stoletja. Včeraj smo na tem mestu objavili članek, v katerem smo opisali življenje v franroski tujski legiji, »tam, kjer človek pozabi svoje ime in svojo preteklost«. Gornja slika kaže, kako legionarji izkazujejo čast svojemu padlemu tovarišu Parada tankov v Tokiu Kova vrsta flko!oni/# ,fKotonije za moramo padle ženske*' 0 najrazličnejših kolonijah danes že pišejo časopisi. Na prvem mestu so seveda kolonije, za kakršne se na primer v zadnjem času poteguje Nemčija. Kaj moramo razumeti pod temi kolonijami, je gotovo vsem znano. Gre tu za ozemlje, zunaj Nemčije kje, recimo v Afriki, ki jih Nemčija skuša spraviti pod svojo oblast in iz njih črpati bogastvo zemlje, če ga je kaj. Druge vrste »kolonije« so na primer tiste, o katerih govorimo na primer pri kakšnih svečanostih, ko pravimo, da so bili navzočni na primer tudi »člani jugoslov. kolonije«. Pod tem razumemo v tem primeru naše izseljence v dotičnem kraju, kjer je dotična svečanost prirejena. Dalje bi morali omeniti na primer »delavske kolonije«, kar pomeni nekakšna posebna delavska naselja. In nazadnje ne smemo pozabiti še na četrto vrsto »kolonij«, ki predstavljajo prav za prav neke vrste poboljševalnice. Zaradi teh četrtih kolonij smo tudi te vrstice napisali. Na Poljskem so namreč pred kratkim ustanovili posebne »kolonije« za takšne ženske, ki so padle, to se pravi, moralno padle. Kolonija za padle ženske je v Topulni pri Bitboštu. Ima okoli 400 jutrov zemlje za obdelovanje vrtov ir, sadovnjakov. Vse gospodarstvo na tem posestvu vodijo ženske. Ženske, ki jih je usoda privedla v to »kolonijo«, bodo tu ostale po tri leta in bodo morale trdo delati. Ne bodo pa delale samo na poljih ali vrtovih, pač pa se bodo v teh treh letih svojega bivanja v »koloniji« morale izučiti kakšne obrti. Vendar ta »kolonija« ni morila kakšna prisilna delavnica, saj bo vsaki moralno padli ženski na prosto dano, ali hoče v kolonijo, ali ne. Vendar se 1k> morala vsaka odpovedati za ta tri leta vsakemu stiku z ostalim svetom. To bi bila potemtakem nekaka prostovoljna poboljševalnica. Predavanja „o ljubezni" Obvezni predmet na 250 ameriških univerzah V Ameriki so tudi univerze drugačne, kakor pa drugod po svetu. To se pravi, drugačne v tem, o čem na njih vse predavajo. V njihov seznam predavanj so prišla že prod nekaj leti tudi »predavanja o ljubezni«. Preti kratkim je ena teh ameriških univerz podala letno poročilo o uspehu, ki so ga rodila predavanja o ljubezni. V zvezi s tein poroča, da v zadnjih osmih letih ni bilo med tistimi, ki so kdaj poslušati ta predavanja, nobene ločitve zakona. To odločno pripisujejo samo učinku predavanj o lju- bezni. Predavatelji so jim na univerzi govorili o ljubezni in o zakonskem življenju. Vsake dobre reči se Američani takoj primejo. Tako so tudi po drugih mestih brž uvedli obvezen pouk o ljubezni. Danes poslušajo takšna predavanja že na 250 ameriških visokih šolah. Predavatelji se bavijo z najrazličnejšimi vprašanji, kakor na primer z vprašanjem, kako ei moški ali ženska pridobi in ohrani ljubezen svojega izvoljenca ali izvoljenke, kakšna dekleta se moškim najbolj dopadejo, s čim se fant najbolj in najhitreje prikupi dekletu, ali po čem se da naj- hitreje spoznati, ali bo ta ali oni fant, oziroma dekle, dober zakonski drug ali družica, in podokno. Poleg teh vprašani pride pri predavanjih r:a vrsto še cela vrsta drugih, ki se nanašajo na vse, kar bi utegnilo med mladimi poročenci nenadno ugasniti medsebojno ljubezen. Treba pa je na vsak način predvsem razložiti odraslim fantom in dekletom vse težave — v zakonu so namreč tudi neprijetne stvari — ki jih bosta zakonca morala prenašati skupno. Le tedaj, če se fant in dekle dobro zavedata tudi težkih in odgovornih nalog, ki ju čakajo v zakonu, je gotovo, da ločitev zakona ne bo potrebna. Seveda pa je predvsem važno. da stopita v zakon po svoji lastni volji, če te volje ni. potem gotovo ne pomagajo niti takšna univerzitetna predavanja, ki so jih pred leti vpeljali v Ameriki. Programi Radio Ljubljana Sreda, u. febr.; lg Operetni napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koračnice in polke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (g. dr. V. Bohinec); b) Nekaj okvirjev za slike (g M. Zor) — 18.40 Sestav Slovenije po stanovih (g. M. Valant) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prirodo-pisni kotiček (g. prof. Pongov) _ 20 Melody jazz — 20.45 Mussorgski Ravel: Slike z razstave, nimf. suita (plošče) — 21.15 Koncert na violončelu, g. Ceda Šedlbauer pri klavirju g. prof. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Cimermanov kvratet. Četrtek, 16. febr.: 12 Baletna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pesmi iz Španije (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zbor mestne ženske realne gimnazije poje s spremljevanjem Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19.50 Deset minut zabavo — 20 Trebušnik na potovanju. Zvočne slike, prirejene za radio po spisih ,T. Mlakarja. Izvajajo člani rad. igral, družine. Osebo: Trebušnik. Ivanka — njegova nečakinja, Bečkov Groga, Gospod Janko in drugi — 22. Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, igra Radij, orkester. Petek, 17. febr.: 11 Šolska ura: Leteče ribe (g. R. Bačar) — 12 Iz slovenskih krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert slov. glasbe (Radij, orkester) — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Razlaga jedilnikov za postni čas (ga. V. Peršuh) — 18.20 Plošče — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nec. ura: Stari slov. ženitovanjski običaji (R. Dostal, Ljublj.) — 20 Citraški dueti (gg. E. Mezgolitz. M. Hebein) — 20.40 Iz opernega carstva. Poje gdč. Valerija Heybalova, igra Rad. orkester. Dirigent: D. M. Sijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Ogromne zaloge bencina, pripravljenega za japonsko motorizirano vojsko Norman Railiy Rašne: 46 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Ampak, to, ko nc moremo zaspati, »ati, je taka lepo, tako lepo,« začeblja idy Marian in še tesneje objame Bess. sa bi se ji rada zaupala, zadnjo misel : svojih srčnih skrivnosti in bolečin bi rad povedala. »Človek bi vse svoje živ-enje preživel v tem sanjarjenju in nikar mu ne bi bilo žal...« pravi Bcss; las ji je postal mehak, nežen in rahel akor snežni kosmiči. Lady Marian je ila kar presenečena. »Ah, niti jesti ne moremo! Nobena ;d nam ne diši, nimamo teka, ne čutimo ikote! Samo ljubezen nam hodi na mi-el, 6amo o svojem dragem razmišljamo, ejni smo ljubezni, čudežne sanje nas revzemajo! Lady Marian, io je krasno, » je čudovito! Bolečine in radosti se lešajo v nas, in še bolečine občuteva-10 kot nekaj sladkega!« Bess se vsa Pr®" a občutju, zamisli se in umolkne. Kdo e, če se ni v lem trenutku morda »pomila vseh tistih svojih čudovitih dekliških anj in predstav, ki so bile tako !ePe' la so morale že tako hitro miniti. Morda >a ji je ta hip odvzel dar govora tudi pomin na tistega njenega dragega upor-lika, Mucha, ki je imej zmerom zdrav, lober smeh v očeh in ki je imel obraz lapet kakor je napet grah, preden začne eliti. Težko bi bilo pogoditi, zakaj je bila tess obmolknila. Ženske varujejo svoje ikrivnosti in jih zlepa ne izdajajo. Naj-dajše uživajo te skrivnosti, če razen njih samih nihče ne ve zanje in kadar jih čuvajo zaprte globoko, globoko v sebi s ključem večnega molka. »Vidiš, tudi ti nisi ne jedla, ne pila, ko je bil on v ječi!« nadaljuje Bcss po krajšem molku, v katerega je od zunaj prihajalo zaspano cvrčanje čričkov. Tako je govorila, kakor bi bila med tem molkom še enkrat v duhu preživela vse, kar zdaj kot učiteljica govori lady Marian. Govorila je kakor izkušena ženska, ki je bila tudi v srčnih stvareh že mnogo reči preizkusila na tem svetu. Saj pa je tudi bila izkušena; petkrat je bila poročena, živela je z enim možem srečno, z drugim znosno, ob tretjem je imela težko življenje. Hudi udarci sa jo zadevali v življenju. Sancc in neurja je morala prenesti, nebroj križev in težav jo je doletelo, pa se ni upognila. V njej jc še vedno tlel ncpogasljivi mladostni žar, še se je čutila mlado. In ob mladi lady Marian ter ob njeni romantični ljubezni do viteškega upornika Robina Hooda se je tudi sama pomladila. Doživela je tudi sama ljubezensko zgodbo s prikupnim saksonskim upornikom Muchom. »In človek bi ga rad vidci, skupaj ž njim bi bil rad, kajne, draga Bess? Ali ni res tako?« vpraša !ady Marian. Rada bi bila s temi nestrpljivimi vprašanji in z odgovori, ki bi jih dobila od stare, izkušene Bess primerjala svoje misli in svoja čustva. Rada bi vedela, da bi bile njene nade potrjene, da bi spet lahko upala v veselejšo bodočnost. Rada bi se prepričala, če je res zaljubljena v Robina Hooda. Za vsako ceno bi se rada o tem prepričala in si prišla popolnoma na jasna. »Prav imaš, natanko tako je res, moja mila lady Marian!« ji odvrne Bess. »In kadar si ž njim, kadar ga gledaš in ko i drži tvojo slabotno roko v svoji krepki I moški šapi, tedaj začutiš, kako mu po žilah polje vroča mlad kri; razburjen je, na njegovem naglem dihu to spoznaš. Rad bi ti povedal kaj ljubeznivega, dobro čutiš, besede mu vro, prave zveze ■ ni med njimi, pa vendar sc ti zdi vse, kar ! ti govori, tako neizrekljivo mila in sladka. nazadnje se mu začne jezik zapletati, ne ve ti več kaj reči, besede sc mu ! zatikajo, ti pa postajaš vsa slaba in nc-! mirna. Brez pomoči stojiš pred njim, ne [moreš si pomagati, le v nekakšni orno- I tiči še slišiš njegov glas. Lice ti približa, že čutiš njegov dih, pogleda te v oči in tedai sc ti zazdi, da ti nekaj sili v grlo, pri srcu ti je čudovito prijetna, vso te prevzame sladka omotičnost. Njegovi pogledi te slabč. Drhtiš, rada bi se mu iztrgala iz rok, mu ušla in se skrila, pa nc moreš ... Če tako čutiš, draga lady Marian, potem si prav gotovo zaljubljena!« konča Bess. Besede so h vrele iz ust, davni zlati spomini so ji spet oživeli pred očmi. Na misel «0 ji prišli tisti krasni večeri, ko je bila prvič zaljubljena in se jc s svojim dragim, njenim bodočim prvim možem sprehajala P° vrtu za domačo hišo Bil je cvetoči mesec majnik. Prav tako lepa mesečna noč je ležala na zemlji. Opojno je dehtelo, cvetje, slavci so peli v grmovju, redke zvezde so gorele na nebu, mesec je tiho veslal vedno višje proti svodu Hodila sta po vrtu, 6e ustavljala in 6i govorila tisoč zaljubljenih norosti Noč je bila polna radostnih, napol pridušenih glasov. Iz daljave je prihajal enolično, skrivnostni šum domačega potoka, ki je hitel mimo hiše. Stala sta pod drevesom in si gledala v oči z njenim prvim dragim. Čas je bvžal kak n vihar Vedno višje jc prihajal mesec, vedno globlja jc postajala noč, umolknile so že pozne ptice po grmovju in stisnile glavice pod krila ter zaspale. Rože so dišale. Zrak je postajal hladnejši. Ure so minevale, onadva pa sta hodila po potih kakor bi ju sploh ne brigalo, da se je na vzhodnem nebu, prav tam nad temnimi gozdnatimi griči že začel vedno razločneje širiti svetlejši pas, ki je napovedoval, da jutro ni več daleč. Hladen vetrič je potegnil, rosa je začela legati na cvetne čaše in srebriti travo, lu pa tam je zašumelo na drevesu. V spanju se je zganila ptica kakor v slutnji, da se bo treba kmalu zbuditi in zapeti jutru ter novemu dnevu v pozdrav. Šele tedaj sta se zdrznila in se zavedala, da se noč nagiba h koncu. Naglo sta sc poslovila in se odpravila domov. Oh, kako lep', so bili ti spomini, kako prijetno ji bila sanjariti in obujati spomine na dneve, ki jih nc bo nikdar več, na srečo, ki je bila tako sijajna in sladka, Kje jc zdaj že vse to, kako naglo jc minulo, In vendar je bila usoda tako usmiljena do človeka, da mu je pustila vsaj spomine, čeprav mu jc za vedno iztrgala mladost. In zdaj je tu mlada deklica, ki doživlja enake čase, enake radosti in bridkosti kakor jih je bila pred tolikimi in toli- kimi leti doživljala sam! Ta njena mala, ljuba lady Marian, neizkušena, nepokvarjena, gre vsem radostim in vsemu življenju šele naproti! Prav tako kakor njo, Bess, zdaj lady Marian mučijo iste sladke in tesnobne skrbi, isti nemir ji nc da spati, iste srčne bolečine doživlja kakor jih jc bila doživljala 6ama že pred davnim časom. Kako lepa je ta mladost, ti dnevi, zlati m solnčni, to upanje, rožnato in prisrčno! Tako naglo teče čas. Zdaj je človek še otrok, komaj je odrasel materinemu krilu in dobro shodil, že postane fant, že postane deklica. Srce spregovori, oči sc srečujejo, sladek nemir se vseli v dušo. Upanje in strah se pojavita. Časi prvih srečanj pridejo, poznanstva se sklepajo, prvi sestanki so na vrsti. Mlada ljubezen je čudežna. Tako jc lepa, dobri, zaupljiva in čista. Človek veruje v ljubezen z vsem srcem, z vso vdanostjo in prepričanjem. To je najlcp-ši čas v človeškem življenju. Nikdar pozneje ni več tako#lepo. Pozneje življenje prinese razočarania in trezno stvarnost, ljudje sc vdajo dejstvom, zadevajo jih udarci. Nazadnje se pomirijo z usodo, voljno sprejmejo nase življenjski jarem. Tu pa tam se tudi v težkih urah v duši še otflasi spomin na nekdanje lepe čase, toda trezni vsakdanjost ta spomin naglo pregluši in zabriše svetle podobe iz preteklosti, ižvljenje jc okrutno, le prekmalu vzame človeku 1 pc nade in predstave o bodočnosti ter jih nadomesti z razočaranjem in s težavami. Kmalu minejo prve radosti, kmalu se iztrezni človek, ki mora začeli z enoličnim življenjem. Toda spomin na mladost in na njene prelepe dni, na prvo ljubezen nikdar v nobenem človeku ne more docela ugasnili. dam« iahata vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 13 din, «a Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 1005. Uprava »Slovenski detu« uhaja vsak deiavn Jnaoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj inž, Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik. f KnnStfiriitf a nlio«