kvantifikacijo m nogih pojavov, ki so bili doslej le kvalitativno opredeljeni. Po­ m em bno je tudi u v e lja v lja n je diagnostičnih horizontov, ki im ajo p ri dolo­ čan ju p rsti velik pomen. V k lasifikac ijo je b ila sp re je ta tud i id e ja o novih im enih prsti. Ta im ena so skovanke iz o k ra jšav la tinsk ih in gršk ih besed, k i označu jejo glavne lastnosti p rsti. Ta id e ja je ko ris tn a zlasti zato, k e r omogoča upo raba enotnih im en te r laž je in boljše m ednarodno sporazum e­ vanje. Tako sedaj lahko poleg naših starih imen uporabljam o nova kot sinonime, zlasti tista, za k a te re sm atram o, da bodo sp re jem ljiv a za naše razm ere. B ralcu kn již ice o k la sifik ac iji p rsti so zelo dobrodošla tud i p rv a po­ g lav ja, ki ob ravnavajo izkušn je , k i so jih zbrali pri uporab i p re jšn je k lasifi­ kacije . P riobčene so tud i razvo jne tendence na področju k lasifik ac ije p rsti in n ek a te ra v p raša n ja o rev iz iji naše k lasifikac ije . Po teh uvodnih poglavjih slede definicije in označbe za horizonte in podhorizonte. Z adnja pog lav ja za jem ajo število in defin ic ije posam eznih si­ stem atsk ih enot od n a jv iš jih do na jn iž jih . Na koncu je dodan še tab e la rn i preg led k la sifik ac ije prsti. Ta k las ifik ac ija b rez dvom a kaže velik nap red ek na področju te rm ino ­ logije in pedotaksonom ije, saj strem i k ja snejšem u in enotnejšem u sistem u in term inologiji. Za nas geografe je pom em bna, k e r jo bomo z nekaterim i prilagoditvam i lahko u p o rab lja li p ri našem delu. O dprto pa o sta ja v p rašan je term inologije in k la sifik ac ije p rs ti izven Jugoslav ije in to zlasti p ri o b rav ­ n av an ju reg ionalne geografije tu jih dežel. F. L ovrenčak Zbornik IX. kongresa geografa Jugoslavije u Bosni i Hercegovini od 24. do 30. 9. 1972. Izdalo Geografsko društvo BiH, Sarajevo 1974. S p rece jšn jo zam udo, k i jo je povzročilo zb ira n je sredstev , je izšel k a r 571 s tran i obsegajoč Zbornik refera tov z zadn jega kongresa jugoslovanskih geografov v S arajevu . V 51 poročilih je p red stav ljen o bogato gradivo z vseh področij geografije, veliko prispevkov pa p rin aša n a jn o v e jša geografska dognan ja ali za posam ezna obm očja rep u b lik ali za vso Jugoslavijo . K art in kartog ram ov je p reko 70. Šibka s tran Zbornika pa so napake v tekstih , še posebej v p isan ju term inov in im en, p ri čem er ni veliko raz lik glede na jezik . Tudi narobe o b rn jen e slike in zam enjane k a r te najdem o, na p rim er tr i k a r te iz M edvedove š tu d ije so m ed Belčevo razpravo. P rv i del Zbornika je nam enjen poročilu o delu Zveze geografskih in šti­ tuc ij Jugoslavije , finančnem poslovanju zveze, s ta tu tu zveze in končni re ­ soluciji zborovanja. Ves ostali del Z born ika pa je razd e ljen na šest vse­ binsko bolj a li m anj enotn ih poglavij, v k a te r ih so re fe ra ti razd eljen i tako, kot so b ili p reb ran i na kongresu po sekcijah . V drugem pog lav ju je n a jp re j pe t refera tov , k i so b ili p reb ran i na p lenarnem zasedanju . So predvsem s pod ročja geografskega izobraževan ja in so pretežno teo re tičnega značaja . S. Ilešič poroča o geografsk ih aspektih zaščite okolja , J. Roglič o splošnih aspek tih v šolski geografiji, V. D ju rič o geografiji in znanstveno-tehnološk i revoluciji, V. D ju ričkov ič o vlogi geo­ grafije p ri vzgoji m ladih za m edsebojno razum evanje in M. Bajič o dejav­ nik ih posodob ljan ja in m odern izac ije pouka geografije. V glavnem vsi re ­ fe ra ti ob ravnavajo izredno široke problem e, k i j ih zato tud i ne obdelajo podrobneje, temveč jih le nakažejo, kot na prim er D juričev članek. S temi m aloštevilnim i in od k o n k re tn ih problem ov odm aknjen im i razpravam i pa je vsekakor preskopo o d p rav ljen a p rob lem atika geografije p ri izobraževanju . T re tje pog lav je p rin aša re fe ra te s pod ročja fizične geografije. T. Raki- čevič govori na splošno o p redm etu fizične geografije in na dolgo našteva n jen e naloge, ozirom a možnosti. Mnogo bolj ko n k re ten je izredno dober preg led problem ov raz iskovan ja k ra sa v S loveniji s k ra tk im i p rikaz i g lav­ nih prak tičn ih problem ov, ki ga je napisal P. Habič. I. Gams podaja v dveh referatih najp re j soliden pregled erozijskih in korozijskih oblik podtalnega k rasa in genezo teh oblik in nato predstavi ekološke problem e vrtač. O kraških in kraško-denudacijskih oblikah na puhlici Baranje poroča A. Bognar. D va referata podajata kratek pregled geom orfoloških karakteristik reliefa, o Zahodni M akedoniji poroča I. Nestorovski in o Bosni in Hercegovini I. Bu- šatlija. Bolj poglobljen in obširnejši je referat M. Zeremskega o periglacialni klim i kot posrednem indikatorju neotektonskih procesov. V okviru proble­ m atike voda prikazuje J. Ridjanovič oskrbo Murtera z vodo, a R. Plana liidrosistem »Ibar—Lepenac«. Po vsebini pa bi lahko sem uvrstili tudi re­ ferat M. Gaševskega o oskrbi makedonskih mest z vodo. Največje število referatov je v tretjem poglavju, in sicer o prebival­ stvu. Pri večini gre za regionalni prikaz nekega populacijskega pojava, ven­ dar brez nekih m etodoloških novosti. Takšni so referati J. Markoviča o ne­ enakomerni razmestitvi jugoslovanskega prebivalstva in naselij, I. Klemen­ čiča o razseljevanju km ečkega prebivalstva v Sloveniji, M. Panova o na­ seljih in prebivalstvu v srednjem Povardarju, M. Gašija in A. Puške o ve­ čanju in koncentraciji prebivalstva Kosova, M. Cerabreguja o vplivu pri- rodnega prirastka na spremembe nacionalne strukture in načina življenja prebivalstva na Kosovem. Med temi se mi zdi posebno zanimiv referat S. Smlatiča o naših muslimanih v Turčiji, o čemer navaja podrobnejše podatke in karto. Kratka sta pregleda E. Dukagjinija o mestnih naseljih in razvoju prebivalstva v Metohiji ter M. Bajiča o kolonizaciji prebivalcev BiH v na­ seljih južne Bačke. S. Žuljič poroča o osnovnih značilnostih procesa delne koncentracije prebivalstva Jugoslavije v velikih mestih in sicer na osnovi prikaza po republikah in devetih naj večjih jugoslovanskih mest. Za vso Hrvatsko je po političnih občinah M. Friganovič predstavil tipe gibanja pre­ bivalstva, I. Crkvenčič pa tipe sprem injanja števila prebivalstva, pri čemer so izstopile povezave med splošnimi razvojnimi in populacijskim i trendi. M. Sič piše o dinamiki mestnih naselij v Hrvatski v razdobju 1880—1971, P. No­ vosel pa podaja kompleksno podobo povojnih populacijskih procesov na Krku. Nova tema je problem sezonskih delavcev iz drugih republik v Slo­ veniji, ki ga je izčrpno prikazal M. Natek. Samo N. Caric je v svojem re­ feratu podal nekatere poglede na teorije geografije prebivalstva v iuči ne­ katerih tujih teorij. V četrtem poglavju o problemih naselij je metodološko svež in poglob­ ljen referat 1. Vrišerja o vplivnih območjih jugoslovanskih mest. Naslednja dva referata podajata splošen pregled, D. Karanfilovski poroča o razvoju velikih mest in procesu urbanizacije v Jugoslaviji ter M. Markovič o meto­ doloških aspektih geografije naselij. Zgodovinski pregled religioznih funkcij mest je predstavil Q. Lleshi. V petem poglavju o regionalni geografiji so referati, ki bi bolje sodili v poglavje o naseljih ali pa v ločeno poglavje o gospodarsko-geografskih problemih, ki ga pa ni. Očitno je to poglavje, ne glede na prva dva re­ ferata, nastalo iz nekake zadrege. V. Roglič poroča o regionalizaciji osred­ njega gorskega prostora Jugoslavije, K. Papič pa o regionalizaciji BiH. Oba prispevka se sicer naslanjata na doslej znane regionalizacije, vendar sta korak naprej in je samo želeti, da bi tudi za druge predele Jugoslavije imeli podobne poizkuse. Povsem historičen, a zanimiv je referat S. Bakar- šiča o geografskih osnovah v teritorialnem razvoju BiH. M. Vasovič je na primerih planin Golije, Maljen, Kopaonik in Bjelasica pokazal primere transformacije gorskih območij. Vsi ostali referati so si vsebinsko povsem različni. Tako poroča M. Žagar o posebnostih v prometnem položaju Slo­ venije v okviru Jugoslavije, J. Medved o tržni usmerjenosti kmetijstva v Sloveniji, B. Belec o vinorodnih območjih v Sloveniji, T. Zabiča o turistični vlogi zračnega prometa v primorju in M. Pak o oskrbi mest kot dejavniku njihove transformacije. Šesto poglavje z referati o problemih kartografije je v prim erjavi s poglavjem o naseljih, fizični geografiji ali z nekaterim i drugimi dokaj ob­ sežno. Od petih referatov prinašajo največ poročila D. Dukiča o uporabi kozmične fotografije pri izdelavi tematskih kart. B. Kristana podroben opis SYMAP GZ — avtomatiziranega kartografskega postopka za izdelavo temat­ skih kart in M. Miškoviča o problemih kartografske predstavitve gostote pre­ bivalstva s pomočjo heksagonalne mreže površine 100 km2. Zanimiv je tudi prikaz prirejene cestne oddaljenosti glede na porabo časa in na višinske razlike, ki ga je podal R. Ršumovič. R. Gašparovič je podal opis Mercator­ jeve karte Slavonije, Hrvatske, Bosne in Dalm acije iz 1589. leta. Zbornik zaključujeta dva metodološka referata. V prvem piše Ž. Jovičič o součinkovanju prirodnih in družbenih elem entov v geografskem proučeva­ nju, v drugem pa R. Gašparovič o matematični geografiji. Poleg že navedenih dobrih strani Zbornika in nekaterih tehničnih po­ m anjkljivosti je njegova vrednost tudi v tem, da imamo po daljšem času nekoliko popolnejši pregled nad delom velikega števila raziskovalcev iz vse Jugoslavije, o njihovih teoretičnih pogledih in metodoloških pristopih. Iz Zbornika je razvidna težnja po vsebinskem širjenju zanimanja geografov raziskovalcev, v kar so se z uspehom vključili tudi številni mladi geografi. M. Pak Iz književnosti o okolju Krajinsko planiranje 5, Zbornik mednarodnega simpozija Ljubljana 29.— 31. 8. 1972. Katedra za krajinsko arhitekturo in vrtnarstvo Biotehniške fakul­ tete Univerze v Ljubljani. Uredil prof. Dušan Ogrin, strani 256. To je zbornik referatov, ki so b ili predstavljeni v Ljubljani na simpoziju o krajinskem planiranju leta 1972. Skupno je publiciranih 14 prispevkov, vsi referati so poleg teksta v originalu (angleščina, nemščina) tudi prevedeni v slovenščino in dokaj bogato ilustrirani. Kot že sam naslov simpozija pove so prispevki posvečeni predvsem problemom krajinskega planiranja. Prikazu­ jejo odnos planerja do krajine in poudarjajo estetsko ter smotrno urejanje prostora. Avtorji prispevkov niso urbanisti v klasičnem pomenu besede, tem­ več krajinski arhitekti-oblikovalci. Krajinsko planiranje je pri nas razmeroma nova disciplina; prvotno se je razvilo v Nem čiji (Landschaftsplanung, Landscape Planning) in se posto­ poma uveljavilo drugod po svetu. Pomembno je poudariti, da je ta zbornik že peti svoje vrste, ki so ga izdali na isti katedri. Vsebina zbornika je zelo pestra in prav ta zadnji je za nas geografe najbolj zanimiv, ker so mnogi avtorji posegli v kompleksno problematiko raziskovanja prostora. Vsebina prispevkov je na zavidljivi ravni in izreči moramo veliko priznanje organi­ zatorjem, da so uspeli pridobiti referente, ki jih lahko uvrščamo v sam svetovni vrh na tem področju. Med najbolj zanimive prav gotovo sodijo prispevki: Vroom, M. »Primeri sistem skega pristopa k planiranju v ruralnih območjih«, Steinitz, C. »Vpliv meddržavne avto ceste na okolje: računalniška analiza za izbiro trase« in prispevek Patri, T.-Ingrime T. J. »Regionalno planiranje in sistem zgodnjega opozarjanja«. To so osrednji prispevki simpozija. V njih skušajo avtorji čim­ bolj eksaktno in objektivno ter kompleksno raziskati prostor glede na dolo­ čene namene in izluščiti logične sklepe ob zasnovanih planskih ciljih. Osnov­ na težnja je v tem, da naj bodo ukrepi v prostoru načrtovani tako, da bodo povzročili ob zadovoljevanju maksimalnih efektov minimalne škodljive po­ sledice. Vroom je v poročilu kritično podčrtal pomen in vlogo sistem ske analize krajine, katere začetnik je bil eden najbolj znanih sodobnih krajinskih arhitektov Ian McHarg. V zaključku je opozoril, da je ostala na tem pod­ ročju še vrsta nerešenih vprašanj. Za nas geografe sta še posebej zanimiva Steinitzov in Patrijev prispevek, v katerih je prikazana, s pomočjo vrste skrbno izbranih tematskih kart, sistematična analiza prostora kot kompleksa. Avtorja sta v mnogih pogledih zaorala ledino. Steinitz je tudi prikazal obsežen sistem računalniško izdelanih tematskih kart, ki pa so prikazane v vertikalno popačeni projekciji; danes je ta pom anjkljivost že povsem :