URN_NBN_SI_DOC-B5VRBP30

O NAŠEM IZSELJEN SK EM Č A SO PISJU Jože Bajec V K o led arju Slovenske izseljenske m atice za leto 1965 je o ja v lje n članek »Slovensko izseljensko časopisje 1891— 1945«. 2e iz podnaslova »Seznam časnikov in časopisov, k i so v lju b ljan sk ih knjižnicah« je razvidno, da n e gre za kako bibliografijo, m arveč zgolj za seznami. N aslednji k oledar za leto 1966 je objavil tu d i p rv i del seznam a »Slovenske izseljenske knjige, b ro šu re in drobni tiski«. K ljub tem u, da n a d a lje v a n je še n i izšlo, im am o iz obojega že ne­ k ak šn o sliko o slovenskem izseljenskem tisku. K e r se stan je enot v p rvem seznam u do danes n i bistveno spre­ m enilo, lahko služi za izhodišče tem u članku, čigar n am en je v p rvi v rsti p rikazati, kako je ta periodični tisk k nam p rih a ja l in še p rih aja, v kak šn em sta n ju je in koliko nam danes že lahko služi p ri p roučevanju k u ltu rn e, politične in gospodarske dejavnosti naših izseljencev. Pozivi za z b iran je zgodovinskega g rad iv a izseljencev niso pojav zad njih let. Izseljenci, k i so videli n ap rej (F ran k K erže, Louis A da­ m ič idr.), so že pred več d esetletji pozivali naše ro jak e v ZDA, da vse, k a r je v zvezi z n jihovim k u ltu rn im udejstvovanjem , zbirajo in h ra n ijo za čas, ko se bo pisala n jiho va zgodovina. K akšni so bili tedaj n eposredni re z u ltati te h prizadevanj, sicer ne vem o, znana p a so nam im ena gorečih zbiralcev za dokaze o izseljenskih stv a rit­ vah, tako F ra n k Česen, E razem G orše, Jo h n Jerich, M atija Pogorelec, Jan k o N. Rogelj in drugi. P ri te m seveda n e sm em o p rezreti ta m ­ k ajšn jih pisateljev in publicistov, k i so s svojim pisan jem in p re­ gledi izseljenskih tisk o v nenehno opozarjali in delom a še opozar­ ja jo rojak e in dom ovino, kaj je slovenski izseljenec u stv a ril poleg trd e g a dela za svoj življenjski obstanek. In če p ri te m še upošte­ vam o, da je večina teh ro jak o v izšla iz delavskih vrst, m oram o to njihovo nikoli plačano dejav n o st posebej vrednotiti. D om a je R afaelova družba, k i je b ila ed in a a k tiv n a izseljenska in stitu c ija m ed obem a vojnam a, k m alu po svoji u stan o v itv i spro­ žila m isel, da bi se v L ju b ljan i osnoval izseljenski a rh iv k o t poseben oddelek N arodnega m uzeja. V n jem naj bi se zbiralo vse, k a r je v zvezi z našim izseljenstvom . V en d ar ta a k cija n i uspela, k e r ni našla razu m ev an ja n e p ri ted a n jih oblasteh, n e p ri sam ih izseljen­ cih. P rv i izseljenski kongres v L ju b ljan i d n e 1. ju lija 1935 je mogel v tej zvezi sam o ugotoviti, da do u stan o v itv e a rh iv a ni prišlo in da je uspeh R afaelove družbe vsaj v tem , »da je d ala iniciativo Zvezi izseljenskih organizacij, da je ta k a rh iv ustanovila v Z agrebu 133