I n g e b o r g W e b e r - K e l l e r m a n n Marburg/Lahn O T R O Š K E IN H I Š N E P R A V L J I C E B R A T O V G R I M M * 1 Od »-prastarega mita« do otroške knjige Danes komaj verjamemo, da se je moral Jacob Grimm prav potruditi glede tiskanja prve knjige Otroških in hišnih pravljic (OHP). Leta 1812 je prosil prijatelja Achima von Arnima po njegovi vrnitvi v Berlin: »Ce lahko tam pregovoriš kakšnega založnika za otroške pravljice, ki sva jih zbrala, stori to, konec koncev se odpoveva tudi honorarju . . . Vseeno je, ali bosta tisk in papir dobra ali slaba; če drugo, tedaj bo knjiga ugodnejša za prodajo in lažja, nama gre za to, da tako spodbudiva k podobnim zbirkam tradicij.« Berliner Realschulbuchhandlung (Berlinska knjigarna za realne šole) v lasti Georga Andreasa Reimerja je bila pripravljena natisniti prvo knjigo OHP v devet sto izvodih in jo prodajati za 1 tolar 18 grošev. Založnikov pogum je bil poplačan: Postala je najbolj razširjena knjiga v nemškem jeziku z neslu- tenim številom ponatisov (že za življenja bratov je izšlo sedemnajst natisov) in največjim številom prevodov v tuje jezike: prevedena je v sedemdeset jezikov — za Biblijo najbolj tiskana knjiga. Kaj tako odlikuje to med vsemi najbolj znamenito zbirko pravljic? Tiste- mu, ki mu je zadeva nekoliko tuja, ker ni natančneje seznanjen z zgodovino raziskovanja pravljic, se morda dozdeva, da sta brata Grimm ustvarila OHP, si jih izmislila in spesnila. Vendar je to ravno tako napačno, kot je napačna dtruga romantična verzija, ki domneva v OHP obnovitev ljudskih pripovedi, kakor sta jih brata nabrala iz ust ljudstva. Resnica je na sredi — med obema verzijama — in so jo prav v zadnjem desetletju prignale naprej raziskave M Prispevek je prevzet iz knjižice-kataloga k razstavi z naslovom »Rotkäp- pchen und der böse Wolf«. Vom Erzählstoff zum Vorlesebuch. Uredila Angela Koch. Marburg/Lahn: Jonas Verlag, 1986, kjer ima naslov Die Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm. Vom »uralten Mythos« zum Kinderbuch. Po vsebini se navezuje na prispevka Walterja Scherfa o funkciji in pomenu pravljice, ki smo ju v prevodu objavili v reviji Otrok in knjiga 13-14/1981 in 22/1985, in članek Sledovi zorenja, ki je izšel v mariborskem dnevniku Večer v soboto, 7. junija 1986, str. 23. Serijo prispevkov o pravljicah bova v eni od prihodnjih številk nadaljevala s prevodom prispevka Lutza Röricha o modelih za interpretiranje pravljic. Maxa Ltithija in Hermanna Bausingerja, predvsem pa Heinza Rollekeja v taki meri, kot se to ni zgodilo prej celo stoletje po izidu zbirke. Achim von Arnim in Clemens Brentano sta — ¡kot predstavnika romantične heidelberške pesniške šole — pridobila Grimma kot pomočnika in sodelavca za svojo veliko zbirko ljudskih pesmi Des Knaben Wunderhorn (Dečkov čudežni rog) in zbudila tako n juno zbirateljsko strast na področju pravljic. Njuno mnenje je bilo, da bosta tu odkrila ostanke prastare vere: » V ljudskih pravlji- cah je prisoten zgolj pranemški mit, ki so ga imeli za izgubljenega, in trdno sva prepričana, če bomo še zdaj iskali v vseh blagoslovljenih delih naše domovine, da se bodo tako zanemarjeni zakladi spremenili v presenetljive in pomagali utemeljiti znanost ¡o izviru naše poezije.«1 Pogosto navajani stavek, da j e mi - tično podobno drobnim kosom zdrobljenega dragulja, ki hočejo biti samo od- kriti na tleh, poraslih s travo,2 označuje začetek tistih mitoloških miselnih in raziskovalnih poti, ki so bile tipične za romantiko, prevevale pa so tudi ce- lotno prihajajoče stoletje. V tem se izraža ideja o nekdaj obstoječi, neokrnjeni prapodobi, katere od - kritju se lahko korakoma približamo, kio tipamo vedno bolj nazaj. Z romantič- nim pojmom naravne poezije je ¡mišljena večja bližina izviru, s tem pa ni na- govorjena samo njena starost, temveč tudi njena domnevno zdrava struktura, v kateri predstavlja družina politično ¡družbeno obliko3 in njena patriarhalnost model urejene družbe s kraljem, deželnimi očetom, na vrhu. O tem bo govor še pozneje. Brata sta torej začela zbirati pripovedi naj- različnejših zvrsti: pravljice, sage, legende, burke — sprva ne samo s ciljem: velika otroška knjiga, temveč sta hotela v duhu časa s tem odpreti tudi vrata za spoznanje staronemškega bistva. »Pravljice zaslužijo boljšo pozornost, kot smo j im j o posvečali doslej, ne samo zaradi njihove poetičnosti, ki je ljubka na prav poseben način in ki daje vsakemu, ¡kdor jih je poslušal v mladosti, ¡na pot zlati nauk in veder spomin za vse življenje, temveč tudi, ker spadajo k maši nacionalni poeziji, saj lahko dokažemo, da so živele že več stoletij med ljudstvom.«4 Prva knjiga Otroških in hišnih pravljic je izšla s petinosemdesetimi pravljicami leta 1812, druga knjiga s sedemdesetimi pravljicami 1815. Zdaj pa k virom bratov Grimm. Prevetritev te skrivnosti, ki j e prav na koncu potekala na skoraj kriminalističen način, j e prinesla povsem nova spo- znanja. Zaupniki bratov Grimm so bili v zelo majhnem delu preprosti pode- želski l judje; v njihovih ¡kmečkih izbah naj bi bila oba učenjaka doma in iz njihovih ust naj bi izvedela za pravljice in jih zapisala. To predstavo so v čitan- kah in antologijah zmeraj ponavljali v duhu legende. Toda tudi učenjak, kakršen je bil Johannes Bolte (1858—1937), j e še bil tega mnenja, ko j e v svojih obsežnih opombah*'2 Grimamove pravljice karakteriziral kiot pristno hessenske.5 1 Grimm, Wilhelm: Kleinere Schriften (Drobni spisi), 1. knjiga, Berlin 1881, str. 330. 2 KHM (OHP), II. knjiga, 1856, Opombe. 3 Bausinger, Hermann: Natur und Geschichte bei Wilhelm Grimm (Narava in zgodovina pri Wilhelmu Grimmu). V: Zeitschrift für die Volkskunde, 60 (1964), str. 59. 4 Grimm, Wilhelm, n. n. m., str. 190. 5 Bolte-Polivka, IV. knjiga, str. 437. :>2 Johannes Bolte/Georg Polivka, Anmerkungen zu den Kinder- und Haus- märchen der Brüder Grimm. 5 knjig. Leipzig 1913—32. Ponatis Hildesheim 1963. Miselna želja bratov, ki je prerasla v prepričanje, da sta pravljice, kakor sta jih prejela iz ljudskih ust, zvesto uvrstila v svojo zbirko — je bilo to. 2e Arnim je dvomil o tej zvesti obnovitvi in j e pisal bratoma: »Nikoli Vama ne bom verjel, pa čeprav Vidva verjameta, da sta otroške pravljice tako zapisala, kot sta jih prejela; oblikujoč, naprej ustvarjajoč vzgib zmaga v človeku proti vsem načelom in ga nikakor ni mogoče utišati.« Jacob Grimm je odgovoril, da je skrbel predvsem za to, da bi ne bilo dodam® nič tujega. »Ničesar ne moreš popolnoma ustrezno pripovedovati, kot ne moreš razbiti jajca, ne da bi se nekaj beljaka zlepilo na l u p i n e . . . Prava zvestoba bi bila -po tej primeri, da ne zlijem rumenjaka.«6 Wilhelm Griimm pa nasprotno odkrito priznava, da si glede besed, razporeditve in prispodob ni delal »nikakršnih težav« in je tako govoril, kakor ga je trenutno veselilo. Leta 1810 je Clemens Brentano pisal bratoma Grimm: »Zdaj sem začel pisati otroške pravljice, in izkazala bi mi veliko ljubezen, če bi mi sporočila, kaj od tega imata v posest i . . . Pošljita mi, kar imata.« In jeseni 1810 sta Grimma dejansko poslala nad petdeset zapisov pravljic Brentanu — »za pol jub- no uporabo. Nekoč ob priliki nama gotovo vrnete papirje.« Leta 1810 sta torej Grimma, še negotova o usodi svoje zbirke, poslala tri- inpetdeset zapisov pravljic izdajatelju Čudežnega roga, Brentanu, v Berlin, kot nekak preizkus za kakšno večjo izdajo pravljic. Prepise, ki sta jih — kot je dokazano — naredila ali dala narediti, sta pozneje sama uničila, to je — kot je zapisal Rölleke — »rokopisno jedro svojih lastnih publikacij pravljic iz le- ta 1812.«7 Kaj bi lahko bil razlog za to? Ali morda nista bila povsem gotova glede karakterja teh pravljic kot »ljudske in naravne poezije«? Ali pa se mor- da njuna idealna predstava o pripovedovalcih pravljic: »kmečki, hessenski in stari« ni prilegala njunim dejanskim zaupnikom?8 Dolgo je veljal za izgubljenega tudi konvolut, ki sta ga poslala Brentanu, dokler ga niso odkrili v knjižnici trapistovskega samostana Ölenberg v Alza- ciji, kamor je prispel iz Brentanove zapuščine, ko j e ta umrl leta 1842. Od tam je prispel rokopis na avkcijo v New York leta 1953, kjer ga je odkupil Martin Bodmer, v njegovi knjižnici v Ženevi je še danes. Leta 1927 je izšla pomanjkljiva izdaja tako imenovanega olenberškega rokopisa, ki j o je pripravil Johannes Lefitz,0 leta 1975 jo je presegel in očistil Heinz Rölleke z akribično novo izdajo.10 Novejše raziskovanje Grimmov lahko odslej zanesljivo identificira zaupnike Grimmov: to so mati in hčere Wild iz Sonnenapothek (lekarne Sonce) v Kass- lu — Dortchen Wild je pozneje postala Wilhelmova žena — torej nikakor ne vaške osebe; to so sestri Jeanette in Amalie in sestrična Marie Hassenpflug, prijateljice in pozneje svakinje bratov, toda nikakor ne kmečki ljudje. To je Annette von Droste-Hülshoff in družina Mannel, ki sta po izvoru aristokratski in meščanski. To je znamenita Viehmännin iz kraja Niederzwehren, njen portret, 6 Navedeno po Bausinger, Hermann: Formen der »Volkspoesie« (Oblike »ljud- ske poezije«), Berlin 1968, str. 161. 7 Vsi podatki po Rölleke, Heinz: Zur Vorgeschichte der KHM (K predzgodo- vini OHP). V: Euphorion 72 (1978), str. 102 nn. 8 Rölleke, Heinz: Die älteste Märchensammlung der Brüder Grimm. (Najsta- rejša zbirka pravljic bratov Grimm). Köln-2eneva 1975, str. 395. 9 Lefitz, Johannes: Märchen der Brüder Grimm. Urfassung nach der Original- handschrift der Abtei Ölenberg im Elsaß (Pravljice bratov Grimm. Prvotna inači- ca po originalnem rokopisu samostana ölenberg v Alzaciji). Heidelberg 1927. 10 Rölleke, Heinz, n. n. m. ki ga je naredil brat-slikar Ludwig Emil Grimm iin nato znova Otto Ubbelohde, je postal znamenit: tudi ona ni kmetica, temveč hči gostilničarja in žena kro- jaškega mojstra. Morda je bil še najbolj zakoreninjen v podeželske razmere dra- gonarski stražmojster Krause iz kraja Hoof pri Kasslu, sin vaškega učitelja, ki sta ga brata kot revnega vdovca oskrbovala z odloženimi oblačili in ki jima je marsikaj prispeval za poznejše razširitve njunih knjig.11 Njegova ganljiva pisma so ohranjena. Toliko o socialnem izvoru tistih, ki so največ prispevali za OHP, in ti podatki vzbujajo upravičen dvom glede predstave o ustvarjanju iz čistega vira vaškega ljudskega izročila. Ali zato Grimma nista hotela dopustiti nobe- nega vpogleda v njun rokopis? Kako vprašljiv je pranemški ali celo pristno hessenski karakter pravljic — to gotovo ni bilo jasno niti samima bratoma. Gledano lokalno izvira dejansko večji del OHP iz dežele Hessen: olenberški rokopis vsebuje tretjino prispevkov, ki so uvrščeni v obe prvi knjigi pravljic iz let 1812 in 1815, in od teh izvirajo vse — z izjemo literarnih — iz Hessna. Od šestin osemdeset naslovov prve knjige jih je štiriinsedemdeset po izvoru iz Hessna, od sedemdesetih naslovov druge knjige štiriintrideset.12 To ima samo v najbolj plehkem smislu veljavo kot uvrstitev po rodu. Sester Jeanette in Amalie Hassenpflug, ki sta za prvo knjigo prispevali zajetno število, zaokro- ženo dva ducata pravljic, ne moremo označiti kot hessenski, čeprav sta bili rojeni v kraju Hanau oziroma v Kasslu. Njuna mati je bila po rodu iz huge- notske družine; pravljice sta sestri slišali od nje in od francoske stare matere; vsiljuje se opozorilo na francoske vire. Se enega člana napol hugenotske dru- žine Hassenpflug: Marie iz kraja Altenhaßlau (1788—1856), j e raziskovanje medtem odkrilo kot osebo, ki je marljivo prispevala pravljice in ki so j o do- slej napačno opisovali kot alte Marie (staro Marijo) iz apoteke pri Wildovih v Kasslu.13 *3 V polni svetlobi zagledamo prispevek hessenski,h hugenotov za Grimmove pravljice v primeru der Märchenfrau aus Niederzwehren (pravljične žene iz kraja Niederzwehren), ki j o smemo imeti za osebo, ki je največ prispevala za dru- go knjigo Grimmovih pravljic. Viehmännin je bila rojena Pierson in je bila po rodu iz hugenotske družine.14 Z Grimmjoma j o j e seznanila hči župnika Char- lesa Frangoisa Ramusa, pridigarja francoske občine v Kasslu. Hugenoti so kot prepričani protestanti prišli okrog leta 1700 v deželo Hes- sen. Po odpravi nantskega edikta 28. oktobra 1685 so se tisoči kalvinističnih Eidgenossen (zaprisežencev; od 1315 oznaka za Švicarje), hugenotov, odpravili na pot iz Francije v emigracijo, in tolerantne potne listine (Freiheitsbriefe) mno- 11 Schindehutee, Albert: Krauses Grimmsche Märchen. Kassel 1984. 12 Schoof, Wilhelm: Zur Entstehungsgeschichte der Grimmschen Märchen (K zgodovini nastanka Grimmovih pravljic). Hamburg 1959, 1. in 2. pogl. 13 Rölleke, Heinz, n. n. m., str. 392 in 395. 14 Textor, Georg: Zum 200. Geburtstage der Zwehrener Märchenfrau Dorothea Viehmann, geb. Pierson, 8. November 1755 — 8. November 1955 (Ob 200-letnici rojstva zwehrenske pravljične žene Dorothee Viehmann, roj. Pierson). Kassel — Niederzwehren 1955. Friderici, Robert: Wer entdeckte die Märchenfrau? (Kdo je odkril pravljično ženo?) V: Hessisches Bulletin für die Volkskunde 60 (1969), str. 166 n. 113 V pojasnilu številka 4 k prevodu prispevka Walterja Scherfa v Otrok in knjiga 22/1985 sva zapisala, da z dosegljivo literaturo ne moreva pojasniti razlik pri podatkih o zaupnikih. Na tem mestu je nejasnost pojasnjena. gih nemških knezov, povezane z raznovrstnimi privilegiji, so jih približno šest tisoč privabile k priselitvi v deželo Hessen. Prinesli so obrtniško marljivost in zanesljivost, pa tudi marsikatero umetniško in znanstveno nadarjenost. Hugenotka je torej tudi Dorothea Viehmann. » K o sio za časa Ludvika XIV. privrženci Kalvinovega nauka bežali iz visokih dolin francoskih Alp pod vod- stvom svojega pridigarja Davida Clementa preko Ženeve in Schaffhausna proti Nemčiji, se jim je v Frankfurtu pridružil mlad trgovec iz Metza, Isaak Pierson. Rojen je bil okrog 1600, star približno petindvajset let in s prvo brigado huge- nioitov je prispel 22. februarja 1686 v Hofgeismar. Tam je postal občinski zastop- nik v cerkvenem vodstvu (Kirchenälteste: evangeličanska cerkvena organizi- ranost) in knjigovodja francoske občine.«15 Po trinajstih letih so ubežniki usta- novili naselje Schöneberg, kjer j e prve protokole znova vodil Isaak Pierson in ki j e sprejela številne rojake iz drugega vala hugenoitskih priseljencev v letih 1698/99. Od štiriindvajsetih družin j e prebivalstvo v naslednjih sto letih zelo malo naraslo z nemškimi priporokami na 'osemindvajset družin, kar je Okrog 1780 pomenilo sto štiriindvajset prebivalcev. Tudi preglednica prednikov Grimjmove pravljične žene pozna francosko in nemško vejo, kajti njen oče Johann Friedrich Isaak Pierson, gostilničar pri Knallhütte pri Kasslu, se je poročil z Martho Gertrud o Spangenberg iz kraja Kirchbauna, ¡ki naj bi bila (po Röllekeju) celo v sorodu z družino Goethe. Toda jezik v hiši je ostala franco- ščina, kajti v Schönebergu so do leta 1822 v šob poučevali v francoskem jeziku in šele 28. maja 1820 so prvič imeli pridigo v nemškem jeziku. Tako j e mala Dorothea odraščala v atmosferi francoskega duha. Njena vnukinja je pripove- dovala, da je stara mama v njenem otroštvu še popolnoma obvladovala fran- cosko. Med sedemletno vojno je nekega visokega francoskega oficirja, ki je vstopil pri očetu, nagovorila v njegovem jeziku: »Fermez la porte, s'il vous plait, il fait froid.« Ob tem je visoki gospod, ki ga j e zelo razveselilo, da je zaslišal domač jezik, postal tako milosten, da je otroku ponudil svojo odprto denarnico, iz katere se je lesketalo mah v oči samo zlato. Vanjo pa je segla samo s konicami prstov in izvlekla en sam kos. Domneva Grimmovega raziskovalca Wilhelma Schoofa, da naj bi Vieh- männin črpala iz zbirke pravljic Charlesa Perraulta, dobi s temi prikazi živo pod- poro, čeprav samo v smislu, da so hugenoti, ki so se priselili v deželo Hessen, ravno tako dobro poznali francoski pravljični zaklad, ki ga je Perrault zabe- ležil o b koncu 17. stoletja, kot zbiralec sam. Sama sem lahko še opazovala, da so se francoski kulturni elementi ohranili skozi skoraj tri stoletja prav na pod- ročju ustnega izročila, in leta 1970 v hessenskem kraju Louisendorf pri Fran- kenbergu v francoskem jeziku zapisala pravljice kot Volk in sedem kozličev.19 Ce so tam po skoraj desetih generacijah še znali pravljice v francoskem jeziku, potem smemo Grimmovi pravljični ženi iz kraja Niederzwehren po treh do 15 Zögner, Lothar: Hugenottendörfer in Nordhessen. Planung, Aufbau und Entwicklung von siebzehn französischen Emigrantenkolonien (Hugenotske vasi na severu dežele Hessen. Načrtovanje, postavitev-gradnja in razvoj sedemnajstih fran- coskih emigrantskih kolonij). Marburg/Lahn 1966, str. 18 nn.; 300 Jahre Hugenotten in Hessen-Kassel 1985. 16 Weber-Kellermann, Ingeborg: Interethnische Gedanken beim lesen der Grimmschen Märchen (Interetnične misli pri branju Grimmovih pravljic). V: Fest- schrift für Gyula Ortutay. Acta Ethnographica Academiae Scientiarum Hungaricae 1970, str. 430 nn. Ista: Hessen als Märchenland der Brüder Grimm (Hessen kot pravljična dežela bratov Grimm). V: Hessen. Märchenland der Brüder Grimm. Kassel 1984, str. 97 nn. štirih generacijah zanesljivo prisoditi cel repertoar francoskih pripovedi, ki ga je pomešala s pozneje pridobljenim nemškim pravljičnim zakladom, z gostil- niškimi zgodbami iz kraja Knallhutte. Oboe opozorilo na povezave s Perraultom ni novo. Rolf Hagen je v svoji gôttingenski disertaciji17 izčrpno prikazal Perraultov vpliv na Otroške in hišne pravljice, saj je bila Perraultova zbirka po svoji zasnovi in s številnimi natisi zelo blizu Grimmovi. Charles Perrault (1628—1703) je objavil 1696/97 svoje Contes de Fées kot obnove otroških in čudežnih zgodb, kakor jih j e slišal v svoji mladosti. Z literarnim fiksiranjem teh pripovedi je Perrault postal ne- kako francoski predhodnik bratov Grimm, in številni novi natisi njegovih pravljic so obnovili popularnost pripovedi kot Le petit Chaperon rouge (Rdeča kapica), La Belle au bois dormant (Trnjulčica), La Barbe blue (Sinjebradi vi- tez), Cendrillon (Pepelka) in številnih drugih tudi v Franciji. Rolf Hagen je s tem v zvezi opozoril tudi na pomen zaupnikov in na primer poudaril udeležbo sester Hassenpflug pri skoraj vseh izposojah pri Perraultu. Po takih spoznanjih, združenih z Rollekejevimi raziskavami, se krepko za- maja označitev Otroških in hišnih pravljic kot pranemškega mita. Vendar ni moj namen, da bi pranemški mit nadomestila s kakšnim prafrancoskim. Po vsem povedanem se vprašanje zastavlja povsem drugače: Kaj vse je nemška karakteristika otroških in hišnih pravljic, če je dokazljivo, da njihov izvor ni tako izključno nemški, kot so to prej domnevali? Tudi ni, kot smo slišali, tako izključno vaško in kmečko določen. Pripo- vedovalike pravljic na deželi so živele v okviru hišne družine, ki j e skupaj gospodarila, in njihove pripovedi so bile zmeraj nekako funkcionalno vključene. Gerd Eilers, rojen 1788, ki se je iz vaških razmer povzpel do višjega šolskega uradnika, opisuje v svojih spominih takšno tipično pripovedno situacijo na kmetiji : »Ob ognjišču naše hiše se je ob zimskih večerih rad zbiral krog ljudi, kajti moja mati se je potrudila, da bi bilo l judem kar se da udobno, ker moj oče 'ni nikoli obiskoval gostišča in je sama rada prisluhnila in tudi spregovorila. Prvi krog okrog ognjišča so oblikovali moški, na obeh straneh so sedele ženske in dekleta s svojimi preslicami. Pred vsakim moškim je stala v bližini ognja cinasta ročka (Kroos), napolnjena s pivom. Pogovor so začeli z novostmi iz svoje in iz sosednjih vasi. Nato je učitelj pripovedoval, kar je slišal od župnika ali prebral v kakšni knjigi. Najbogatejšo snov za ganljive in srhljive pripovedi . . . je dala francoska revolucija. Pri teh pripovedih so ženske in dekleta pozabile vleči niti in vrteti kolesa ; kajti učitelj je pretiraval, da bi kolikor mogoče stop- njeval afekte sočutja in groze. Radi so poslušali tudi zgodbe o Friedrichu Velikem 17 Hagen, Rolf: Der Einfluß der Perraultschen Contes auf das volkstümliche deutsche Erzählgut und besonders auf die Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm (Vpliv Perraultovih Contes na ljudsko nemško pripovedno tvarino in zlasti na Otroške in hišne pravljice bratov Grimm). Disertacija, Göttingen 1954. Isti: Perraults Märchen und die Brüder Grimm. V: Zeitschrift für deutsche Philologie 74/1955, str. 392 nn. Rumpf, Marianne: Rotkäppchen. Eine vergleichende Märchenuntersuchung (Rdeča kapica. Primerjalna raziskava pravljic). Disertacija, Gottingen 1951. Schoof, Wilhelm: n. n. m., str. 64: »Gospa Viehmännin, ki je imela svoj vir pri Perraultu, iz katerega so črpale tudi Hassenpflugove . . . « 18 Eilers, Gerd: Meine Wanderungen durch das Leben (Moja popotovanja skozi življenje). Leipzig 1856, str. 26 n. Ce ni bil učitelj, ki je iz svojega izobrazbenega vrelca posredoval novioe drugim, tedaj so bili tu pripovedovalci iz družine, ki v repertoarju niso imeli toliko zgodovinsko-politične snovi, zato pa pravljice, krajevne sage in tudi zgodbe o čarovnicah. Pri tem so igrale odločilno vlogo ženske in dokazovale s svojim spominom in različnimi talenti svoje le slabo izkoriščene nadarjenosti. Pogosto ženske niso bile samo posredovalke tradicije, temveč tudi posebno na- darjene ustvarjalne pripovedovalke, kot na primer Viehmännin, posebej pri- ljubljena zaupnica bratov Grimm. Na preji ob 'dolgih zimskih večerih in pri mnogih drugih skupinskih delih sta pripovedovanje in petje prišla do svo je veljave kot olajšanje dela in za- bava. Tu so se lahko ženske prepustile svoji fantaziji, umirile svoje strahove in strahove drugih in na nerazrešena vprašanja odgovorile z izoblikovanimi sredstvi ustnega izročila in v plodnem razmerju napetosti med pripovedoval- cem in poslušalstvom. Pripovedovalke in pevke so si včasih pridobile visok ugled samo s svojimi umetniškimi sposobnostmi, saj so socialno pogosto pripadale k spodnjim slo- jem vasi. To j e še zlasti veljalo za tako imenovane žene šeg (Brauchweiber), ki so se spoznale na vse šege in običaje vasi, imele v glavi primerne verze in rekla za krste, poroke, pogrebe in nagrobne kamne ali pa so jih lahko sveže spravile skup, imele so znanje iz ljudske medicine in so lahko opravljale tudi magičnio zdravilno blagosl avl j an j e in zaklinjanje.19 S svojimi pripovednimi teh- nikami so prenašale d o neke mere miselne vzorce svoje družbe. Takih -direktnih virov v zvezi s kmečkim delovnim življenjem in vsakda- njikom Grimma skoraj nista uporabljala. Tudi Viehmännin jima j e dajala po - datke v osebnih srečanjih, pripovedovala j e Grimimoma svoje pravljice za za- pisovanje in ji nista prisluškovala v pripovedni situaciji, ki je bila zanj\o naravna. Grimma sta zbirala torej pravljične snovi, spravljala skupaj variante iz najrazličnejših krajev in iz najbolj pestrih krogov oseb, sprva s ciljem, da bi rekonstruirala prapodobo naravne poezije, in šele pozneje z namenom, da bi vsaj v mali izdaji ustvarila otroško knjigo. Marsikaj je bilo zapisano o umetniškem dosežku zlasti Wilhelma Grimma pri prepesnjevanju pravljičnih prispevkov. Vzorno ga j e glede na formo in stil analiziral Max Lüthi. Prišel je do sklepa, da je stil zavezan romantiki in bider- majerju; toda ob potezah, ki so povezane s časom in osebnostjo, ustreza v veliki meri tudi nadčasnim potrebam. Lasten stil, ki sta si ga brata ustvarila, je oprt na njuno poznavanje ustnega pripovedovanja, obenem pa na njun lasten čut in okus, »tako da j e pod njuno roko nastal tip bralne pravljice, privzdignjene knjižne pravljice.«20 Način novega formuliranja je postal jasno viden s temelji- timi deli Hednza Röllekeja. S pomočjo sinoptične primerjave prvotne inačice (1810) in prvega natisa (1812) gleda bralec neposredno v delavnico Wilhelma Grimma in lahko spremlja, kako iz suhih vsebinskih beležk (na primer na str. 102 nn: Dümmling'"4 nastane sklenjeno zgrajena in formalizirana pravljica z 19 Weber-Kellermann, Ingeborg: Frauenleben im 19. Jahrhundert (Življenje žena v 19. stoletju). München 1983, str. 84. 20 Lüthi, Max: Märchen, Stuttgart 61976, str. 58 n. *4 Dümmling — pravljica o treh bratih, najmlajši, ki velja za neumnega, je pozoren do živali in reši zastavljene naloge: tako odreši grad in si pridobi za ženo ukleto princeso. V »Olenberškem rokopisu« sta dva zapisa: s št. 16. Beli golob in začetkom in koncem, s trikratno ponovitvijo in preizkušanji poguma in po- trpežljivosti.21 Postopek prepesnjenja, ki mu je predvsem Wilhelm Grimm podvrgel zbrane variante pravljic, jim je podelil stil romantične poezije. Zlahka najdemo pred- hodnike in vzore za ustrezen stil. Z današnjega stališča klasična proza Heinricha von Kleista (1777—1811) in Johanna Petra Hebla (1760—1826) se je takrat posredovala prek javnih medijev in j e bila torej na razpolago vsakemu pisatelju. Hebel, direktor gimnazije v Karlsruhu, je urejeval 1808—1815 deželni koledar Der rheinländische Haus- freund22 in številne njegove koledarske zgodbe in anekdote so izšle znova zbrane 1811 z naslovom: Schatzkästlein des Rheinischen Hausfreundes, popu- larna čitanka v protestantsko-razsvetljenskem smislu — napisana »mladini v veselje in ostarelim v zabavo , . . . neprekosljiva po globokem in toplem občutju, živahnosti pr ikazovanja , . . . in kot vsako pristno naravno in ljudsko poezijo je ni nikoli mogoče povsem izčrpati.« Tako opisuje starejša literarna zgodovina karakter te zbirke.23 Naravna poezija je bila, kar je hotel Wilhelm s pravlji- cami vsebinsko in stilistično izraziti, očitno bi lahko bdi spodbuda pri tem Heblov Schatzkästlein. Ce bralec polista po starih koledarjih, naleti skoraj na vsaki strani na zgodbe, ki spominjajo na Grimmove pravljice, čeprav so for - mulirane z jasnejšo poanto za dnevno uporabo: »Trije veseli tovariši so sedeli skupaj pri Kehlu v Lammu, in k o so kislo jed použili in skupaj popih steklenico polno klingenbergerja, so govorili o tem in onem in slednjič o željah. Na koncu so se zedinih, da naj vsak pove jedrnato željo, kdor pa bo zmogel največjo željo, ta naj bo oproščen plačila zapitka. Pa je spregovoril prvi : Tedaj si želim, da bi imel vse utrdbene jarke celot- nega Strassburga in Kehla polne drobnih šivank in ob vsaki igli krojača in vsak krojač bi mi moral leto dni šivati samo malterske"5 vreče in če bi nato imel vsako maltersko vrečo polno dvojnih dublonov, tedaj bi bil s tem zadovoljen. Drugi je dejal: Tedaj bi hotel, da bi bila strassburška stolnica vse do vrha stolpa polna menic iz najboljšega poštnega papirja, kolikor bi jih šlo noter, in na vsaki menici bi mi bilo zapisano toliko denarja, kolikor ga ima prostor v tvojih malterskih vrečah, pa bi imel. Tretji je dejal: Tedaj bi hotel, da bi oba imela, kar si želita, in da bi nato oba v isti noči odvlekel rabelj, jaz pa bi bil vajin dedič. Tretjemu ni bilo treba plačati zapitka, plačala sta ga prva dva.«24 21 Rölleke, Heinz, n. n. m., str. 96 n. 22 Hebel, Johann Peter: Der Rheinländische Hausfreund. Faksimiledruck der Jahrgänge 1808—1815 und 1819 (Porenski hišni prijatelj. Faksimilirani ponatis let- nikov 1808—1815 in 1819). Wiesbaden 1981. 23 König, Robert: Deutsche Literaturgeschichte (Zgodovina nemške literature). Bielefeld in Leipzig 1899, II. knjiga, str. 277. 24 Hebel, Johann Peter, n. n. m., str. 63. s št. 18. Tepček; oba sta izšla pod skupnim naslovom O tepčku v prvi knjigi prve izdaje Otroških in hišnih pravljic (leta 1812) pod številko 64/1, II — Wilhelm Grimm je oba zapisa nekoliko predelal (prvega je naredil sam, drugega pa Jacob) in spremenil pri drugem naslov v Čebelja kraljica; v 7. natisu velike izdaje iz leta 1857 je objavljena pod številko 62 samo Čebelja kraljica, ki je le nekoliko stilistično dodelana. *5 Malter — stara nemška votla mera z različnim obsegom (od 1,5 do približno 7 hektolitrov). Ob Heblu kot mojstru anekdotične kratke oblike imamo Heinricha von Kleista z njegovimi anekdotami, ki jih je napisal v letih 1810—1811 za Berliner Abendblätter. Tudi ta aktualni vir je bil bratoma na razpolago, še zlasti v smislu dramatske proze: »Mecklenburški podeželan, z imenom Jonas, je bil znan po vsej deželi zaradi svoje telesne krepkosti. Thüringcan, ki se je znašel v okolici in mu je prišla na uho ta slava, je sklenil, da se z njim preizkusi. K o je Thüringcan prišel pred hišo, je s konja videl preko zidu na dvorišču moža, ki je cepil drva, in ga vprašal, če stanuje tu krepki Jonas, ni pa dobil nobenega odgovora. Stopil je s konja, odprl vrata, privedel konja noter in ga privezal ob zid. Zdaj je Thüringcan razložil svojo namero, da se želi pomeriti s krepkim Jonasom. Jonas je zagrabil Thüringeana, ga takoj vrgel nazaj čez zid in nadaljeval s svojim delom. Čez pol ure je poklical Thüringcan, s te strani zidu: Jonas! — Hja, kaj pa je? je odgovoril ta. Dragi Jonas, je dejal Thüringcan: bodi tako dober in mi zabriši še mojega konja semkaj!«25 Ni mogoče spregledati stilističnih paralel s pravljico o krepkem Janezu in podobnimi snovmi. Če moramo Hebla in Kleista razumeti kot sodobna stilistična vzornika, katerih publikacije so neposredno iz časa izpisovanja OHP, tedaj je vpliv sli- karja Philippa Otta Rungeja (1777—1810) na izdajo pravljic nekaj let starejši. Vom Fischer und siner Fru in Vom Machandelboom*6 (O ribiču in njegovi ženi in O brinovem grmu) sta bili 1806 zapisani v Hamburgu v dolnji nem- ščini26 in sta ju Grimma skoraj dobesedno prevzela, s tem da je Rungejev pripovedni stil z rimanji in ponovitvami vtisnil pečat tudi procesu predelave 25 Kleist, Heinrich von: Sämtliche Erzählungen und Anekdoten (Zbrane pri- povedi in anekdote). dtv-Klassik 2033, München 1978, str. 271. 26 Prim. Rölleke, Heinz, n. n. m., str. 143 nn. in str. 394 n. 96 V zvezi s spreminjanji je zanimivo, kako sta brata Grimm zapisovala naslo- va teh dveh prevzetih pravljic. Naslednje tri primere sva našla: 1. V knjigi z opombami k pravljicam, ki sta jo izdala leta 1856; 2. V kazalu k tekstno-kritičnemu ponatisu 2. izdaje iz leta 1819, ki ga je pri založbi Eugen Diederichs v Kölnu obja- vil leta 1982 Heinz Rölleke; 3. V kazalu »Ausgabe letzter Hand«, ki jo je za založbo Philipp Reclam jun. iz Stuttgarta pripravil leta 1980 Heinz Rölleke (Universal- Bibliothek 3191—3193): De Fischer un siine Fru, Von dem Fischer un siime Fru, Von dem Fischer un syner Fru; Der Machandelboom, Van den Machandel-Boom, Von dem Machandelboom. Objava prve pravljice ima zanimivo zgodovino. Slikar Philipp Otto Runge jo je leta 1806 poslal kot zahvalo založniku knjige Dečkov čudežni rog, ko je dobil izvod te knjige v dar. Achim von Arnim jo je leta 1809 izročil bratoma Grimm. Nekoliko drugačno pa je od slikarja prejel Johann Gustav Büsching, ki jo je obja- vil leta 1812 še pred izidom zbirke bratov Grimm. Ko je Wilhelm Grimm leta 1843 pripravljal 5. natis velike izdaje, se je zaradi razlik med tema objavama, še posebej pa zaradi slabih založnikovih posegov v besedilo odločil za objavo po izdaji Run- gejevih del, ki jo je pripravil Daniel Runge in je izšla leta 1840 v Hamburgu. Ta urednik pa je besedilo bolj ali manj posrečeno prestavil v hamburški dialekt — v tej predelani obliki je postala pravljica splošno znana. Prvotni zapis je v pomor- janskem dialektu. 3 33 drugih pravljic. Njegova prispevka sta sicer edini pravljici v dialektu v zbirki, tako da pretežno meščanski izvor hessenskih zaupnikov potrjuje tudi dejstvo, da ni zabeležen niti en naslov v hessenskem dolnjem govoru. Kakorkoli že: za brata j e bila pomembna zvestoba izročilu v luči njunega romantičnega razumevanja znanosti. Pri tem sta brez pomislekov stopila v eno, kot je to razložil Ltithi,27 različne variante v novo inačico z namenom, da bi ruševine mita in stare poezije povezala v nekakšno sklenjeno praobliko — povsem v smislu grimmovske mitologije. Tako je bil pravljici, kot pravi Adolf Spamer, vcepljen — predvsem z Wilhelmom — duh in stil romantične poezije; dolga, ne zmeraj pregledna pot je vodila od posnetka slišanega in pisno sporočenega pa do tiskane inačice v »umetelno izbrušenem ljudskem to- nu«.28 Njima se s tem ni zdela prekoračena meja zveste obnovitve, kar sta tako grajala pri Arnimu in Brentanu in njunih dopesnjevanjih zbranih l jud- skih pesmi. Kar se tiče jezika Grimmovih pravljic, ta ni določil samo stiliziranega tipa nemške bralne pravljice. Učinkoval je nasploh na meščansko rabo jezika od 19. stoletja naprej. S presenečenjem ugotovimo v Kluge/Götzovem Etymolo- gischem Wörterbuch (Etimološkem slovarju), da je pornanj sevalno obliko »Mär- lein« nadomestila (oblika) »Märchen« šele v 18. stoletju s prevlado srednjenem- ških snovi in da sta bila brata Grimm, ki sta utrdila rabo besede v nemškem jeziku. S tem se odpre nova perspektiva za uporabo te besede v meščanskem pogovornem jeziku in vse sestavljenke z besedo pravljica prejmejo nov kul- turnozgodovinski pomen, ki je povezan z bratoma Grimm: vsi pravljični princi in princese dekliških in ljubezenskih romanov (Backfisch- und Loreromane), pa tudi časopis BILD s svojimi pravljičnimi porokami od Beatrix do Diane — vsa pravljična presenečenja v obliki okrasnih predmetov za prijateljico ali soprogo kot pravljično ženo, vse do pravljično lepe počitniške dežele — vse to se dviguje iz pravljičnih globin naše prav nič pravljične sedanjosti. Brata Grimm sta torej s pravljicami in z vsem, kar je z njimi povezano, vnesla v rabo nemškega jezika pojme, s katerimi ta raba opiše svet želja in sanj tudi za odrasle, poimenuje brezmejno hrepenenje in obenem nastanitev v neki pravljični deželi — onstran meja možne izpolnitve. Te učinke sta brata Grimm pri svoji prvi izdaji pravljic komaj kaj slutila. Ciljna skupina otroci je prišla šele pozneje v obzorje avtorjev in Jacob je o b prvem natisu še pisal: »Pravljična knjiga sploh ni pisana za otroke, toda ugaja tudi nj im in to me zelo veseli.«29 Sele od drugega natisa naprej je mislil predvsem Wilhelm na otroško knjigo — in sicer z očiščeno malo izdajo. Pri tem so morda igrali določeno vlogo tudi lastni otroški spomini. Talko piše Jaoob leta 1826, ko se spominja otroštva v kraju Steinau in lepe hiše, okroglega stolpa s kamnitimi zavitimi stopnicami, velikega vrta z uto in kamnito mizo, ob kateri je poleti sedela mati in kjer so bratje verjetno slišali svoje prve pravljice, in na prav- ljico o. gospe Füchsin: 27 Lüthi, Max, n. n. m., str. 59. 28 Spamer, Adolf: Volkskunde. (Narodopisje). V: Germanische Philologie. Fest- schrift für O. Behaghel. Heidelberg 1934, str. 445. 29 Lüthi, Max, n. n. m., str. 59. Da ging die Katz die Tripp die Trapp, Da schlug die Tür die Klipp die Klapp, Frau Füchsin, sind Sie da? Ach ja, mein Kätzchen, ja!*7 »Tako pogosto sem si z zadovoljstvom zamišljal trkanje snubcev in tekanje dekel sem ter tja po stopniščih in rdeče objokane oči gospe Füchsin.«30 Tu je nagovorjena nova misel, ki označuje to zbirko pravljic: imenuje se »Otroške in hišne pravljice«, torej je še posebej usmerjena k otrokom in zato se zdaj zastavlja vprašanje o njeni socialnozgodovinski umeščenosti. Meščan- ska doba, v njenem bidermajerskem družinskem svetu je dobil otrok svojo veljavo, je nudila plodna tla. Tu so oživele pravljične figure, oskrbele snov za gledališke igre, spevoigre in celo opero,, dale priložnost industriji sladkarij za pristne hišice Janka in Metke iz popemjaka.*8 Pravljice naj bi bile napisane za mlado in staro, tako sta hotela brata, samo za pretirano izobražene ne, ki zaničujejo take stvari. Tako so pravljice postale za biderimajersko družino ljudska in hišna knjiga in njihov uspeh je kar najbolj tesno povezan s soci- alno zgodovino družine v 19. stoletju.31 Duhovno obdobje romantike so uvedle, obdajale in spremljale odločilne premene na socialnem in gospodarskem področju. Industrializacija 18. in 19. stoletja je potekala v postopnem procesu, ki se je navzven izražal predvsem v ureditvi tovarn in proizvodnih hal. Tako se j e telesno delo iz hiše premestilo v tovarne. To pa je privedlo do ločitve med področjem dela in področjem bivanja in s tem do odločilno nove oblike živ- ljenja v industrijskem času. S to ločitvijo, povezano z delovnim časom, ki je bil z urami natančno omejen, pa nima opraviti samo rastoč ¡krog tovarniških delavcev, njihovih žena in otrok. Z njo imajo opraviti skoraj vsi krogi zapo- slenih nasploh: podjetniki, upravni funkcionarji, tehnični in trgovski nameš- čenci, pa tudi državni uradniki, nameščenci v javnih službah in uislužnostnih poklicih. Razkroj »celotne hiše« kot bivalne in delovne enote, kot produkcijske- ga mesta družine, ki skupaj gospodari in stanuje, je bil s tem zapečaten. Sa- mo na podeželju je o b predpostavkah kmečkega gospodarstva živela naprej stara kompleksna oblika družine. Na kulturnem področju so imele te spremembe še zlasti jasen uči-nek med meščanstvom. Prišlo je do nove situacije za vlogo žene in matere.32 V stari 30 Navedeno po Praesent, Wilhelm: Märchenhaus des deutschen Volkes (Prav- ljična hiša — Hiša pravljic nemškega ljudstva). Kassel 1957, str. 51 n. 31 Weber-Kellermann, Ingeborg: Die deutsche Familie. Versuch einer Social- geschichte (Nemška družina. Poskus socialne zgodovine). Frankfurt/M 81984, str. 97 nn. Ista: Die Familie. Frankfurt/M 31984, str. 138 n. 32 Ista: Frauenleben, n. n. m., str. 44 nn. *7 Muca je stopala trip, trip, Vrata so tlesknila klip, klip. Ali ste tu, gospa Lisica? O, da, mucica moja, da! Verzi so vzeti iz neprevedene pravljice Die Hochzeit der Frau Füchsin. Prva pravljica (OHP 38). *8 Popernjak — škofjeloški mali kruhek. V knjigi Slovenske narodne jedi, ki jo je izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani leta 1983, ima recept zanj številko 483. 3» 35 gospodinjski družini je bila na primer gospa mojstrica odločilno integrirana v njeno gospodarsko ureditev glede na delitev dela. Zdaj je pa njeno področje funkcij bilo deležno velike redukcije zaradi ločitve delovnega mesta od mesta bivanja. Meščansko gospodinjo so zrinili V lasten, vase zaprt dom. Trije veliki K- j i : Kirche (oerkev) — Küche (kuhinja) — Kinder (otroci), ki so jih slavili in grajali kot življenjski svet meščanske žene, se začenjajo tu, v zgodnjem 19. stoletju. Meščanska jedrna družina je bila rojena. Marsikaj je vplivalo na podobo meščanske družine, ki je od 19. stoletja naprej tako zelo obarvala družbeno življenje. Najprej je šlo za nove gospodarske razmere. Od- tegnjena poklicnemu in političnemu življenjskemu svetu svojega m|oža se je žena posvetila hišnim poslom. Kot posledica njene hišne umaknjenosti in njene rastoče nesamostojoosti (Entmündigung) v javnem življenju je prišlo pri iz- ravnavi do nepričakovanega sentimentalnega zapolnjevanja znotraj družin- skega področja, ki j e nato odločilno odlikovalo in Ikarafcteriziralo bidermajer. Misli o zakonu kot duhovni in čustveni skupnosti, družini kot mestu za vzgojo ljudi v socialna bitja so bile produkt te dobe — tudi odkritje otroštva kot po- sebnega statusa. Iz te podlage je zrasla vodilna podoba 19. stoletja o meščan- ski družini kot dobro stoječi mali družini, v kateri oče določa družbeni polo- žaj, mati oblikuje domačnost, oba pa sta združena v zakonski ljubezni in z interesom, da vzgajata posrečene otroke. — Ta vodilna podoba j e postajala vedno bolj mogočna, vedno bolj fiksirana in statična z razcvetom nosilnega sloja meščanstva in s krepitvijo udeleženosti cerkve pri njenem oblikovanju. Ob očetu — pater familias —, ki je bil opremljen z vsemi patriarhalnimi in skrbniškimi (vormundschaftlich) pravicami in je izven hiše opravljal poklic in pridobival denar, je na nasprotnem polu obvladovala položaj o b hišnem ognjišču in v otroški izbi mati, pohlevna gospodinja. Nastala je udobna bider- majerska stanovanjska kultura; pojavil se je »otroški kot« — oznaka, ki po svojem dvocepem pomenu izvira iz tega časa: »dober otroški kot« kot sino- nim za razredno specifično dobro vzgojo — pa tudi za otroško sobo kot kra- ljestvo otroka z njegovimi igrami in njegovimi tipičnimi otroškimi zaposlitva- mi. Na takšnem pojmu lahko razberemo povsem novo razumevanje osebnosti otroka.32 Sele v poznem 18. stoletju in na začetku 19. stoletja se je prebudil javni čut odgovornosti, ne samo glede vzgoje temveč tudi glede izobraževanja otrok. Razširitev družinskega območja čustev na razmerje starši — otrok j e bila po - zitiven rezultat kontrakcije na meščansko jedrno družino, na izoblikovanje znotrajdružinskega življenjskega sveta. Sledil ji je vzpon produkcije igrač in »iznajdba« anonimnih prinašalcev daril, kakršna sta dedek Mraz in velikonočni zajec. Samo s pomočjo sociainozgodovinske interpretacije lahko razumemo fe - nomen OHP, zgodovino njihovega nastanka in odmevnosti. Prepesnitveni ču- dež, ki ga j e Wilhelm sproduciral iz pravljičnih surovin, in njegov izjemni uspeh nista oprta samo na njegovo umetniško kakovost temveč tudi na n je - govo socialnozgodovinsko ozadje. Meščanska doba, v njenem bidermajerskem družinskem svetu j e otrok kot samosvoje bitje prišel do veljave, je bila plodna podlaga za pravljične knjige bratov Grimm. Zmagoviti pohod Otroških in hiš- nih pravljic je bil mogoč samo zato, ker so otroške izbe meščanskih hiš obli- kovale voljni in navdušeni krog odjemalcev. V stoletju meščanskega družin- 33 Ista: Die Kindheit (Otroštvo). Frankfurt/M 1979. skega čuta so OHP rabile kot knjiga za prebiranje materi in stari materi in kot čtivo za otroke same. Samo s pomočjo takega meščanskega kroga ikonsu- mentov lahko razložimo izjemno visoke naklade in internacionalno razširje- nost. Iz naključnega gradiva iz izročila sta brata oblikovala harmonično celoto Otroških in hišnih pravljic in proizvedla delo, ki je — meščansko in nemško obenem — povsem zadelo znanstveni in čustveni okus svojega časa. Meščan- ski prostor identifikacije se je tesno prilegal nacionalnemu načinu mišljenja in nemški ljudskosti, prav to pa so videli najbolj točno vsebovano v Grim- movih Otroških in hišnih pravljicah. Tu se sklene krog. Z dvomom o pranemškem ali celo pristno hessenskem karakterju zbirke se povezuje občudovanje genialnih osebnosti obeh bratov. Otroške in hišne pravljice torej nikakor niso bile zgodbe iz predilnih izb in kmečka zabava. Bile so bralne pravljice za meščanskega otroka. V tem duhu je Wilhelm Grimm leta 1844 uvedel 6. natis 'knjige pravljic: »•Seid ihr artig und hübsch stille, so geschieht auch euer Wille.. Jedes setzt sich in die Ecke. Aus dem Buch mit roter Decke werden Märchen vorgelesen: lauter wunderliche Wesen sehet ihr da vor euch springen, grün und goldene Vogel singen, Zwergen kommen aus den Ferdern, Riesen schreiten aus den Wäldern, Hexen mit den langen Nasen, fürchterliche alte Basen; guten Kindern scheint die Sonne, und es endigt sich mit Wonne!«*9 Prevedla Igor Kramberger in Snezana Stabi, junij 1986 *9 Bodite pridni in lepo tiho, pa se bo izpolnilo vaše hotenje. Vsakdo naj sede v svoj kot. Iz knjige rdeče ovite bomo pravljice prebirali: glejte, sama čudna bitja poplesujejo pred vami, zeleni in zlati ptiči pojejo, palčki prihajajo s polj, velikani korakajo iz gozdov, čarovnice z dolgimi nosovi, grozotne stare botrice; dobrim otrokom sije sonce in vse se blaženo konča! Z u s a m m e n f a s s u n g DIE KINDER- UND HAUSMÄRCHEN DER BRÜDER GRIMM Vom »uralten Mythos« zum Kinderbuch In ihrem Beitrag stellt die Verfasserin im ersten Teil die Entstehungsge- schichte der Märchensammlung der Brüder Grimm und im zweiten dann die so- zialgeschichtliche Einbettung dieser Sammlung in die biedermeierliche Lebens- welt dar. Im Hauptzügen wird über die Intentionsumwandlungen, die für die Vervoll- kommnungsarbeit der Brüder Grimm feststellbar sind, erzählt und es wird das Ver- hältnis der Brüder zu den Freunden, die Anreger für ihre Sammeltätigkeit waren, und zu den stilistischen und inhaltlichen Vorbildern umrissen. Besonderes Augen- merk wird den Gewährsleuten der Brüder Grimm, den Erzählerinnen der Märchen, gewidmet, dabei wird ihre hugenottische Entstammung betont. Im Schlußteil beschreibt die Verfasserin die Entstehung der Kinderstube samt der besonderen Lebenswelt der Kinder innerhalb der bürgerlichen Lebensweise. Dieser Hintergrund läßt die große Wirkung und Verbreitung der Kinder- und Hausmärchen besser verstehen. Sie betont, daß es sich hier um die Lese- und keine Volksmärchen handelt.