Of flea of Publication: m? South Lawndala Ava. TikakoB*. Kock wall 4904 ^•S^TLTt: aryAST•J'jSrrSg Cbk««* »■ ■ t^tck. 20. januarja (January 80), 1988. 1,00 STRV,—NUMBER H Acceptance f ormalling at special rata of poataga providad for to »«ction 1103, Act of Oct. 8, 1917, authoriaad on Juna 14, 1916. __ LETO—YEAH ÄST? PROSVETA GLASILO SLOVENSKE Uradniški In u pravniški proatorli mi S. Uwndala Ava. I » 1 iJ^^nton«». Veliki k^italUtltoi dne^fla «trajno javkajo, kaj bo, kaj bo ffiLi* federalne vlade, nrficit ie danes presega pol-Zeo milijank) in ob koncu*-rSkataega leta bo Se milijardi dolarjev. Gosh, ali ni to grozno? Kongres za dodja ne more balancirati budgeta dvi^iti dohodkov, da bi krili izdatke). Sistem dohodnimfcega davka 1» L iruSil. Dohodkov ni in tudi davka ne bo! To ae pravi: ma-Hh dohodkov ni, veliki dohodki pa nteo dovolj visoko obdavčeni; in če bi tudi bili, ae znajo skriti. , Kongres se boji davka na,togo Kajti tudi notranja trgovina' je na najniijem klinu. Hdo pa naj plača davdi, če ni ku|>cev in blago leži neprodano? Sistem davkov ee ruši tudi v državah in občinah. Davkoplačevalci nimajo denarja, ker ao dohodki padli na nič. Manjši HORNER BOSE CEL "lil' aaaaaii Obe frakciji pristali aa njegov predlog. — Governer zahteva $100,000 aa nadaljnje vzdrževanje milice v radarskem dis-triktu Springfield, 111. — Na posredovanje novega governerja Hor-nerja je v okraju Chrlstian zopet zavladal ''mir," ko sta obe rudarski frakciji s operatorji vred pristali na njegov predlog, naj odlože orožje in mu prepu-ste poravnavo spora. Od njega je akcijo zahtevala nova Progre^vna rudarska unija, ki je zagrozila, da bo pozvala rudarje na generalno ztavko, če ne preneha terorizem v Christian okraju, kjer je pretila civilna vojna. Governer je dosegel premirje, ko so progresivni rudarji prista- li, da prenehajo s piketiranjem, ¡aatniki—ti "krepki individiji" ll ierif, ki je pod kompletno domi-—zdaj spoznavajo, da je lastnina nscijo Peabody Coal kompanije veliko breme, če nič ne Boni. in drugih operatorjev, ki so na Lastnina je zadolžena do mozga atrani Lewisove unije, pa na in bankroti so na dnevnem re- rszpust svoje oborožene vojske du tisoč mož. Oblast je bila pover- Federalna vlada živi od ban- jena državni milici ki je pozva-kirjev. Izposoj u je si dd mesa- M* obe frakciji, naj odložita o-ca do meseca. Drugega izhoda I rožje, kar se pa ni zgodilo, noče videti. . Kongres to gleda Med governer jem in vsemi jn pustl prizadetimi strankami so se vr- — ■s^'siKStS t d«r & dovolj zlata. Bankirje p. rt>U-| va kurja poit, ko slišijo Izgredi brezposelnih v ChicagU Trije wrtiifc'la - ja navalila na poalotno postajo. — Izgredi v Loa An geleeu Chieago. — Okrog petsto oseb je v sredo naskočilo pomožno poatajo v Lawndalo distriktu, 2133 S. Kedzie ave., v znak protesta, ko je bila prej zavrnjena delegacija brezposelnih s pritožbami. V rabuki, ki je trajala nekaj minut, sta bila dva policaja ranjena hi neki Geo. Feneholts, o katerem pravijo, da je komunist, je dobil hud udarec po glavi. Policaji ao etreljali nad Revami demonstrantov ln s tem razpršili množico. Manjši izgredi so bili tudi pred pomožpo postajo na južni strani mesta. Pet mož je bilo aretiranih. Pomožna komisija je prež nekaj dnevi zaključila, da- poslej ne bodo posamezne pomožne postaje sprejemale nobenib pritožb; vse pritožbe brezposelnih in njih organizacij se morajo predložiti v centralnem uradu komisije. To je izzvalo demon stracije in nemire. Loe Angelce, Cel. — Komunistična organizacija brezpoeelnih delavcev je 19. t. m. napadla prostore okrajnega dobrodelne- *ko časopisje črhnilo niti inflacija. Se to naj pride» wane vra* vss! Da^v tam, kjer je že vzel, riVxAott Šlč več vzeti Pa tudi zadnje je dvomljivo, ker je Horner te dni vprašal legis- atotlaoč dolarjčv za VšdriStfanie milice v stavkovnem okrožju. _ . « «. .. , Odkar traja stavka, je država Tako se ruši kapitalistična potroiila ^ |W5>000 ^ kroti. stavba polagoma Vse pada, le K upornih rudarjev in proti deficit in dolgovi rastejo. novi un|ji. Vlada se brani itiflacl je; vla- Horner je imel oči vidno na-da se brani "zaplembe" visokih men> ^ bi krožil obe uniji. Po-dohodkov in dedščin; vlada sploh| gVetoval se je z voditelji nove in stare linije ter operatorji. Zgleda pa, da so diference nepremostljive. Glavni Lewisov zaveznik je Pesft>ody Coal kom-panija, ki je del porušenega In-sullovega cesarstva, katero je Knmlu — morda v šestih me- prišlo v roke wallstrectsk!h ban-eecih — mora kolebanje prive- kirjev. iti vlado do kritičnega trenotka, a biroja in jih bombardirala s [smenjem, opeko in steklenicami. Policija je razgnala demon strante a aolzavicami. Tri osebe so bile ranjene in več aretiranih. tonfokratje ti® hoilo ki* lannirali bsdgoti ee program revizije davkov odložen na l"ihod*H| noče poseči tam, kjer je kaj vzeti, samo tja poeega, kjer ni več ničesar. Vlada je zamudila mnogo prilik in še zmiraj kole-ba v negotovosti. Prav, prav, le naj koleba! ko bo njen kred* izčrpan, ko bodo obreati od notranjega dolga znaAale več kot vsi njeni dohodki in ko ne bo več kaj jemati. In kaj potem? Dane« noče kongres Še nič sliisti — O konfiskaciji kapitala. Ampak, ko bo vlada pri kraju 2 izvori svojih dohodkov, kaj naredi potem? • a a 9 Papež je razglasil "sveto Is- Oton Habsburg intrigi rs v Nemčiji Berlin, 19. Jan. Oton Habsburg, najstarejši sin bivšega in zadnjega avstrijskegs cesarja Karla, ee jp te dni utihotapil v Berlin, kjer je knd tajne eestan ke z avstrijskimi in ogrskimi monarhisti. Te sestanks je aranžirala njegova mati Žita, bivša cesarica, ki nikskor ne miruje in bi rada na vsak način videla jo", ki se prične v prihodnjem! '¿¿¿L| prestolu Ogrske «Prtlu. Edi^ katoliški tisk' ■▼«w» a.»« «» ^ Jemlje ta razglas resno, dočim l* drugemu časopisju to vsakdanja vest kakor je na primer VeHt o japonskih vpadih na KI-uj8ko. Dna vest več ali manj. K»kor Pravi papež, je letošnje in Avstrije. Oton je zadnjih par let študiral v Belgiji. Porast socislističas stranke v Reading, Pa. —. V aadnjem «veto leto" tlnnMaa^.1 i i.it',1leta J* eociallstična etrnnka -tisočdevetstoletaica | okrAja Berks nspredovsls zs 868 organ ¡za- li rintove smrti. Toda papež je previden in pravi, da predana n'ca Kriatove smrti ni znana, vendar «e certcev naslanja ns "Uro verovanje, da je bil KriSt kman v 38. letu svoje starosti — 'n to naj velja. življenje in smrt lagendarne-J Kn*t* je daleč od zgodovinah dej»tev in danee še života- nevlh članov, poroča tor Rigony. Člani stranke so lansko leto razpečall 872349 komadov letakov in časopisov. smrt Trocklj dotti Stalina svojo kčsrs Berlin, 19. jan. — Uon Tro-ckij je v pismu, ki ga je pisaf ri k- propadajoči verski rthkd I tukajšnjim svojim pristsšem ki ae oprije^ avoU ^u^: obdolžil Stalina kot morilca svo-l^-nSl^Jtel je Were Zinaide Volkov, katera js zadnji teden izvršila sstno-mor v Berlinu, Trockij piše, ds je Stalin trpinčil Zinaido s tem, da je raztrgal njeno družino ' končno jo je pognal v#mrt. nevednih mas. Ali r» irlavno. Glsvno je, da l"* velik optimist, ki a ^ l,r"klamacija vo vodstvom mllwauškega Župana Hoana poslal vaem klubom 'štiriletni načrt" sa socialistično propagando, katere glavni cilj je ojačanje atranke. Pri zadnjih volitvah js stranka dobile 64krat več glaaov kot pa ima članov, kar odbor ema-tra aa alafco anamenje. "SoclaM-etično gibanje je v veHki nevarnosti," pravi odbor, "ksters bo odstranjena le, če vsak klub vstopi v akcijo a determinacljo n prične graditi na adravi pod« agi z energijo, navdušenjem In iskrenostjo. Nevarnost, na katero odbor * opozarja člattatvo, js v tem, ker e velika večina eoctalletlčnlh volllcev nezadostno ali pa alabo podkovana v socializmu ln vsled tega podvržena političnim valovom dežele. Socialistično časopisje je 48krat bolj raaširjeno kot atranka — 48 čitateijev na vsakega člana, kar nudi široko polje aa pridobivanja novih članov. fttirlletnl načrt eociallstična a-gltadje določa sa letošnje leto rasdcHtev pat milijonov komadov literature (čaaoplsov, knjig in letakov w mesečno 90 kosov aa klub}, 10,000 novih člaaov, 94,000 propagandnih aej in shodov, 1,000 učniti tečajev Hi ee-enanjenje 10,000 članov v raznih delaveklh organizacijah a aodatiktično literaturo in govorniki. To število ae vsako nadaljnje leto kampanje podvoji, tako da bi atranka ddblla leta 198« 80,-000 novih članov, imela 800,000 shodov, 8,000 učnih tečajev ali predavanj, raadelila 60 mllij* nov komadov literature ln prišla v ožje etike a 100,000 fiUnl v bratskih in zadruAnih organizacijah ter unijah. "fovedenje tega načrta pomeni, da bi bila zgrajena podlaga za vagojltev in organiziranje vsega delavWkega razreda," pra-vUmganlasciiJski odbor stranke, v katerem so polog Ji os na, ki je predeednMc, James Graham, Powere Hapgood, Leo Kxiycki, Lllith Wilson in Clarsnee Se-nlor, tajnik. Nečrt je iwedljiv, argumentira odbor, če postans aktiven ala-hernl član In raapeča vsak dan an letak, knjigo, brošuro aH časopis. Vfcak Idub mora dobiti enega novega člana na msssc, obdržsvatl sno prsdavanje, diskusijo, ahod ali dsbato in priti v stiko a člani rsanlb ddUvaktti organlaaclj. KlUb, ki bo imel koncem meseca najboljši rekord in izpolni svojo kvoto, bo doJbH priznanje v strankinem časopisju In dctoll aa nagrado Debsovo knjigo "Wslls and Bars" v zlati obvezi. Klub, ki bo koncem leta imel najboljši rekord, bo prejel od ekscfcuttve lepo bronasto ploščo kot priznanja za prvenstvo v "socialistični kompetlciji". Cikaški mestni svet odslovi Chicago. - Cikaškl mastni svet js zsključil, da odalovi Iz mastnih ursdov vss omožsns žene, katerih možje so uposleni, iz-vzemšl kjer bi bilo to škodljivo koristi. Rsssavelt spet obišče Heevrs New York. — V petek gre Roossvslt ponovno v Wsshington, kjsr bo konferlrai s Hoo*. vrom v Beli hiši. Pričakuje se, da bosta govorila o dolgovih sv-ropsklh dsžsl In jsponsko-kltaj-akl situaciji. ..... PETEK. 20. JANUAH^I Zato ja tudi društvo 'Roj., zenburg" št 386 sklenilo skušalo pomagati, ako le'J de, da ProaveU nadaljuje J! črtani poti naprej, dokler nJ j! SNPJ. * Da aa vae težave za kratekl malo pozabi, ja aklenil libJ Aki JZPD, da priredi na pUa soboto maškeradno veselici nizko vstopnino, da se bo vaakdo udeležil.—Naročnik. prosveta: Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT AMU> I* LsamaMA SLOV« naboonk rooroaaa »*o*o starega kraja sem dobi! obvj lo, da j« na Vrhniki po d* dnevni bolezni moja ^ Frančiška Ulitek, rojena B* (Vrbanova Franca s hrfc»),^ 17. decembra p. 1. v 48. let«, rosti preminila. Bila je mati, setfh otrok. Sedem jih ie fl Njeno življenje ni bilo pogtk s rožami. V vojnem času ¡t stala sama doma s kopi« tjrok. Zanje žalujejo njezi Martin UnlGk, sinovi in ha ena sestra in jaz, njen a brat. Fraak Reva Domač drobiž Fajatt ja bil asU-sUsa! Walaenburr, Colo. — Louii Pgjnič, kijev zadnji polovici minulega decembra nenadoma umrl, je bil ustreljen. Ustrelil ga je Joe »logar, nečak Joe Gornika is Cleveianda. Morilca ao prhali in adaj je v ječi. (Biatvo gornje vesti je sporočila Glasu Nsroda mrs. M. J. Bajuk, >sstra pokojnika. PaJ-nifi je bil zalnterealran v zlatarn rudniku Comeback Mining Co. v Idahu. O tem rudniku ao svo-Jsčaano poročali slovenski de-veiandski listi, da Je *oven*o podjetje ln precej clevelandsklh rojakov je zainteresiranih v nJem. Vzrok umora Ae ni pojasnjen.) Springfield, 111.—V torek sva-ter Ja tu umrla Ana Rlhtar, roj. PtaMnlk, stara 41 tat in doma is JetAa pri Blagovici na Gorenjskem. Bila Ja Članica dru-Itvs it 47 SNPJ. Zs«m*ča mola Karala, dva hčaifcl in ehia — vsi člani SNPJ — v starem kraju p« tri asrtrs ln brata. g*rt v Pennaylvanlji Olaridge, Pa. — Umri Ja Martin BorAtnar, sUr 79 let ln doma Is PodlentJurJs pri Csisni-ku. V Ameriki Je bil 82 let V Starem kraju Ja dolgo Časa delal v Klaovcu pri Zagorju ob Savi, potem Ja odšel v Nemčijo ln od tam v Ameriko. Bil Je vdovec in zaputča štiri omoiene hčars v Ameriki ln sina v Nemčiji. Delavske razmere ao tu silno slaba. NI dala ne denarja ln dobri člani jedaote morajo iti v pasivnost. Cleveland. — Glasilo KSKJ Je v številki tega tedna ponatia-aik) is Amerikataskega Slovtnca apel sa naročnike na zadnji list la pritoibo. da Slovenčeva "kampanja proti depreaiji" slabo u-speva. Glasila apelira na člane katoliške jednote, naj as naročs aa A. S. Yetike Ijadl aa saiors sdraval-ške eakrbs Waahington. — Najmanj 10 «•stotkov ljudi Je v delali, ki tu-dl v normalnih časih ne zmorejo zdravniških stroškov, čeprav bi fcIH slednji bazirani na kakem zavarovalnem načrtu, pravi komisija sdravniške svese v svojem poročilu o zdravniških Stroških. 80 odstotkov ljudi ne zmore sobosdravnlške poatreš-be. To poglavje v famoznem sdrsvnlšksm poročilu Je bazirano na podatkih is leta 1928-29, ke je Mla takozvana proaperite-ta na vrhuncu. ft tir Je radarji oblo ton i umora Charleston. W. Va. - Vale-porota Je dbtošila štiri rudarja (n člane West Virginia MU» Workers unije umora nekega •keba. Do incidenta je prišla tekom stavke v Coalburgu, IV milj od, Charlestons. Rudarji •o Mil zastavkall radi nokaga zavarovalnega raketa, katersga Jlat Ja hotaU vsiliti Coalburg-Kanawha Mining kompanlja. Obravnava bo St. februarja. Za ^lolo^^fto JHMfO* atvo deset tisoč sa vaškega. PROSVETA t • Vestía LkodelUO^ LjuMj»»».30' . I Slovenci »mo * un ■jO «pet ^ Lfej * univerzo i da imamo bojazen, da nam JO ^ jo. Toda «a imamo in - — hudih protestov, kadar OO teli univerxo okrnili, je univerz — * ' v^ v^ tudi BeogTsd opustil H*M, « ^aiot * avoie Zng-gtvenf akademije, ki je vsake- tnarod^kiima^rverao moč potrebna, pobetono Slovencem- Slovenski niki se trudijo že U ustanovili Slovensko W rnanosti, s katero bi Slo kot enakovreden 61en stopili evropske kulturne narode, vatje jo imajo v Zagrebu, jo imajo v Beogradu, Slovencem p« nikakor ni mogoče ustanoviti gi jo Vsi poizkusi doslej so ee raz,bili in to ponajred senatnim justlčnim odsekom. I Green je nastopil kot prva 'priča na zafclišanju, katerega je otvoril senatni odsek, ki Ima v rokah Blackovo predlogo, katera določa, da se blago, ki je izdelano v podjetjih, v katerih morajo delavci delati več kot šest ur na dan in pet dni v tednu, ne sme pošiljati iz ene dr-šave v drugo. Predeednik delavske federa- ISMS' Slovenci", ki jo je napivai «>»- f, . «-jiis.nl,, ni primorski, nekdaj selo agilni ff i hi ST * ki iih ** črtava vsa- tako, da bi bil nameravani pre-| ko jgj ^ ^ manBtvene za- hod v akademijo popolnoma la-hak. To društvo je jntolidralo ie 10 knjig svojih znans razprav, v tisku je nova "Korespondence pomembnih vencev", poleg mnogih d znanstvenih del so hoteli i: bogat pravopis slovenskega zika, ki je tako zelo potreben, izdati so hoteli slovensko fonetiko — dovolj je delavcev, o vode. Vsaj slovenski zavodi so tega kaj malo deležni t Ruska vohUnka v Mariboru? — Prod nekaj tedni je prišla v Maribor mlada Rusinja, ki je takoj našla zvezo z nekoč bogato rueko aristokratinjo, ki živi v Mariboru. Ta jo je seonahila z bivšim ruskim carskim podpolkovnikom Volkovom, ki ima v Mariboru slu&o, seveda državno službo pri finančni kon- sredutev ni. Za vsak načrt tega druitv. p. je t«*, dobiti P«""» del™,, ki ntoo il.ni druitva JS^tJS^l Dru- ki jih je treba honorirgti stvo pa nikdar ni imelo sredstev, da bi se lahko velikih nalog. se je k temu podpofleovniku kar preselila. Živela je pri njem več te-¿Jtofdnov ter ga vabila, naj pusti to ™ službo ter odide z njo na Polj-Al J J _ . »ko, kjer ima zanj imenitno Član tega društva, eden naj- s čim mtl je to dokazo- boljših slovenskih Poznavalcev yala ni ^ a podpolkovnik našega jezika in najbolj vneti je ^^ verjel# prodjd ^ ^ sodelavec naše univerze in znan- hiMvo lvojega sina Iz neke stvemh zavodov, je ob koncu 8rednje šole, odpo- starega leta povedal o težavah ^ gluiibo ter se pripravljal ^-tT^vnJ^^r^ n* popotovanje. Neko noč pa podatke. V državnom je podpolkovnik opazil, da skri- nu smo ,mell šest lat (od 1924 fft nj prljateljica bodalo S; i . Jc spočettcaU da hoče njega umoritL Za- ^Jt^A to Je zadevo prijavil policiji, ki narodni delavec AHfdrej Gsfcr šček. Pisatelj se je mnogo u-dejstvoval v kulturnem in političnem delovanju v Prttnofju. Zdaj šivi že da*j čaaa na Dupa-ju kot trgovec in žurnaliefc Ko več drugih starih politikov piše in izdaja svoje spomine in « skuša Ohraniti važne poift dogodke pred desettotji za zgodovino, je sklenil tudi Gabrščdk, da se loti še nujnejše naloge: napisati in vsaj zbrati materi jal za zgodovino primorskih Slovencev. Zdaj laišla knjiga je šele prvi dpi te politične monografije in zajema čaeovno dobo od 1840 do 1900, O vrednosti knjige ne moremo še izreči svoje besede; verjetno je, da bo zaradi pisatelja — važnost knji ge bolj v njenem gradivu, kakor pa v celoti. n samomor.—V Stra-žišču pri iCranju se je skušal u-smrtiti 30-letni teketllni mojster Viktor Rosignal te pred dnev si je* kup« revolver in ». doc zvečer si je pognal kroglo v le vo stran prsi. Takoj so poklicsl reševalni avto, ki je Rosignala odvedel v bolnico v Ljubljani ije gnalo mladega človeka v obup, ne vedo, on sam pa js tako oslabljen, da ne more dati po-jaanil. V ljubljanski bolnici so ga takoj operirali, vendar pa leži že zmerom nezavesten ln je nevarnost, da podleže neverni rani. Roparski napad. — V Sedla-Šku v Halozah Jje bil pred nekaj dnevi ponoči izvršen drzen rop. tiral, da se mora nekaj storiti ■■Mašite v brezposelnosti, za uposlitev milijone delavcev, ki ih je depresija oropala sasluž-(s. Uveljavljenje 80 ur dela v tednu v vtseh Industrijah bi bilo prvi korak v tej emeri, je rekel Green. V svesi s tem je Graen omenil akcijo Ameriške delav »ke federacije, ki se je na svoji convenctjt soglasno Isrekls za krajši delovnik kot remeduro ¿proti ekonomski bolezni, ns kateri trpi Amerika. 44Ameriško organizirano de-laroko gibanje sahteva to reformo," je rekel Green pred sena torjl. "Mi smo tako prepričan o potrebi krajšega delovnlka, da bomo rabili tudi ekonomsko si k), ako se bodo delodajslci upirali našim zahtevam. Stari standard delovnih ur je uničila strojna produkcija in Msled tega moramo adoptiratl novega, drugače bo imela Amerika stalno armado brsvposelnlh." „ Senator Norrls ss je strinjal a Greenom, da je tre/ba nekaj storiti, obenem pa je izrazil u-panje, da v dosego krajšega delovnlka stavke ne bodo potreb- SS57-IS B*. UwnSat« Avs.. CMff, HI. GLAVNI OMIOR N. P» J. ______ UPRAVNI 0»8HK: VINCENT OA iN KAR, pndmfirtk. ZSftT g. bmm** Ave., OMoago, J1U FRED A. VIDBR, «1. taj^k^.......M S. Uwnda^a Aw., Ohkago- • BIJVS NOVAK, tajnik bol. odšslk* 8. LowndSja Avt., JJ- JOHN VOORICH, «1. Wa*sJslk......f«T 8. LawnOsb Avs., »»• FILIP OODFNA, up r^ if tj gMs... IW7 8. U^sdsto Am, Oi H. JOHN MOLKK, uradnik s*ala..,.,l^mM* A«, Chtaato, Dl. I* OlMVORNlK I ANDREW VIDRICH, prri po^^nik, «SS Ava., Joh»u>Uwn, Pa. DONALD J. LOTRICH. dS«i ipdpesds.. 1W7 ' JOHN J. ZAVERTNIK, gl. wh^mik.........iTM W. Mth «t., Chksgo, in. (;<>SP0DAR8KI 0D8KK: FRANK ALESH, paznik ..'..UaiW »• ^"^t^niffi m JOHN O LIP................¥ul4® 8. Proap^t Avt., ClswrfonHUls^llt. JOSEPH SI8KOV1CH............HmUmert Ave., Clevslsaid, Ohio . POROTNI OD8KK: ____ JOHN OOR8EK, pr«lMdntk.wvri........W. Hsy Ml. ANTON SU I,AR...................................¿ItILm ' m^mZuuJ/ Pm JOHN TRČEU..................................»«< mh wjjjy r»' inpiuv uonnnj .....................................el, raranui, ra. m^KSZ^viiAK...........,..101« Adama *.. Ifo. Chl*go, OKmtHl ZASTOPNIKI GEORGE SMREKAR, prvo ok~ŠJ#......117 f^J^^iJ^^o JOHN LOKAR JR.k druao okrotjs......U* «- HO* St., Ch^M, OJJ». FRANK K LUN, tratJf okroije... .........»oŠ «J, »WJ«Wa, Mlnn. JOSEPH RRATKOVICW, '2 'L, M RTitom' FRANK KLOPCI«, psU .................. Rt. 4, Bes »I, Ols mum. was«. NADZORNI OOHRK: ^ ^^ ... FRANK ZAITZ, fNŠSsdslk.^;ji^.....""i**'™' ^^Tfili. HRAST ALBERT... i......................^JJfJ FRED .............................,,.....B6 Park. P^. I«. roaoai-». ala^lail «S»"*». ^ ^ ' T^ aninrt------- vsa pian a. kt mmmUh m iá anil liliji " JJSTJil» vtis oknamnk taiUmi W •• léUh «t- aw«a«a * vsa PBIfOŽaa d*i> »a»lafa|a * at asaawnai w aa ' 'viilsViVliiVSSSs tSMh t Mi MIH*!, saw NOTSi H , ( •M«MllÍM»lMt« f•» as bMitit SnM ha _____ »niHiS *aaM to ai<»n< la Mai. •f jlM) mS kMl|M* jiMd to Um *NNUn_____ M.U.« -f rick ImmCI «kMl4 U •iétmmé to Ik. M.U..M "ÍmmLi aulUr. «Mm Um JartoSMk» mt U» Mnin^ .«».. mmmm^*» wwS al^tM aaaa«Uw ba«tS >kMM h» CkiewTeiwalklBle u4 aaaaay akMU kt a i«.....i a l«ka Oarfak. «tolrnaa, C—wWlo_——■—— to rrank slednje leto je bila ta (že tako beraika) podpora manjša, padla leta 1980 na 20,000 dinarjev in leta 1931. je podpora s strani države sploh izpadla. In zdaj primer, ksko se dola v naši državi z denarjem: /^lanstveno društvo za humanistične vede je is teh podpor natisnila v teh letih 156 tiskov-pol originalnih razprav in člankov; nekako ob ist^m Času Pa je komisij s za izenačenje »rlmko-h rvatekega pravopisa dobila rutd pol müijona dinarjev državne podpore in zaključila «voj posel z rad*j o 1 in pol fr •fcoinr pole tfta pravopisa t To J« delo, ki bi ga trije akadon^l pravili v nekaj dneh. A dobili so zato nad pol mllijoaa I Üey! Tako I nan! ■R^kli «mo, da eo južni bratje (aeveda samo "odličniki") prvtž ■iovenski Akademiji ^^B |Vsi režimi doslej eo v«-nnki narod sploh kakor odpraviti h h veta, kakor da ga nt-W ni. Slovenija kakor da jim J« samo molzna krava. Kar s* |Prno in neumno pa se je adato Mimom, ds bi dobili v LjS-•lani avojo Slovensko Jo znanosti. Proti Mno. I Dokazi t znanstveniki so po """h organizacijah ■■H oanutek ia ■■ ifÉÉU •«•demije ter U osnutek jEDk labial i v ■daistrstva 192T. jo oba aretirala. Policija _ ni vedela in še zdaj ne ve, ali gre mqgo6e za vohunko ali pa za agratinjo GPU (ruske tajne policije), ki je prišla "zaklat nekaj ruskih emigrantov v Jugoslavijo". Za zadevoj>e je zainteresirala tudi vojaška oblset Izpraševanje v Mariboru pa ni rodilo nUiaklh jasnih rezultatov. Zato so podpolkovnika- in to mlado Rusinjo odvedli v Beograd, kjer so ju zasliševsli. Ker ta "niti te afere" vodijo spet nazaj v Slovenijo, so oba odvedli spet v Maribor, kjer j« dalje zaslišujejo. ga sodišča je obravnaval 30. do-eembra o smrti posestnice Tero- j« zije paznik, ki jo je 16. oktobra »e dela z denarjem pri Mo* M\ njen moft Anton, star 41 1st. Tistí dan se je Msanlk odpravljal na pet k Posestnica Ltea Pernekova ^ ponoči, kako nekdo močno trka na vrata. Na njeno vprašanje, kdo je zunaj, sta od zunaj odgovorila dva moška, naj gre svinjo zapret, češ, da jf ušla. Gospodinja je to verjela, odprla vrata, tedaj pa sta planl-la nanjo dva moška ln jo pričela daviti, da ss je gospodinja onesvestila. Moška sta planila |f hiš, začela brskati po vseh omerah ln sobah, iskala denarja in nekoliko poškodovala posestničine- Sa nekoliko slaboumnega sina [o se je goepodinja zsvedls, je stopila v hišo, kjer sta se roparja še zmerom mudila. Nemcrila sta nanjo revolver ter zahtevala denar. t)ala jima je 109 Din, nakar sta roparja odšla v noč. Po-Mcija ju zaaleduje, a je iakanje težko, ker sta bila roparja ma-skirana In ni mogla oropanka dati nikakega poplaa obeh na-oadaicev. Nov val bančnih polomov Chicago. — Val bančnih polomov spet drvi Čez deželo. Prva narodna banfca v bližnjem Whea-tonu je v zredo zaprla vrata; 1-mela je $450,000 vlog. Mnogo drugih bank v čikažki okolici in po Illlnoisu je propedio. V St. jouisu je propadla sedemnajsta banka. Po vaem centralnem ss-padu in aeverozapadu župani razglašajo "finančni praznik, da preprečijo navale na zumlji-ve banko. manjšinskih strank. Roksl je, da bodo socialisti zahtevali amen-dlranje volilnega zakonika. 'To seveda ne bi dosti pomagalo, dokler ni efektivne organizacije, ki bi skrbela, da bi bili glasovi pravilno šteti," je bil njegov Jto-mentar. , " i Zahtevajo akcijo od župana New Yortt. — Public Housing konferenca je predložila aove mu newyorškemu županu O' Brionu program za gnsdajb delavskih stanovanj in gTurgira-la, naj podprs akcijo. Program jc naperjen proti «tunuriciift predelom mesta, ksfters naj vlada poruši ln zgradi moderns stanovanja, v katerih naj M najemnina ne bila previsoko. Vse delo naj bi vodila vlsds hi financirala prografcn. v t xi ¿ ■ t jk. í £ hhwf i šif m Prslsksva volilnih slepsrlj New Torku New York. — Zvezni dietrlkt-ni prsvdnik George Z. Medalle, ki je bil zadnjo jeaen republi kanski kandidat za zveznega še-natorja, Je pričel s prelsksvo volilno korupcije v tej tamanlt-sld trdnjavi. Pri pregledovapju volilnih strojev v osmih dlstrik-tih je odkril, da so tamanltje ukradli 668 glasov. Od ukrads-nlh glasov je več kot polovice Socialističnih Medalle je sagrotll s komplet-no-|>reiekavo in prosekucljo teman MIh raketirjov. Norman Thomas js rekel, da so odkritja "presenetljive," ker pcfcazujoje sistamatično ropanje socialistic niti tiuA« kakor tudi drugih Socialisti sklicujejo dolaveko konferenco New York. — Bksdcutiva dr žavne socialistlčns stranke Je povsbils na konferenco vee delavske organlzscljs New Yorks, na kateri bodo Isdelall program za zavarovanje proti bresposel-nostl, skrajšsnje delovnlka ns BO ur v tednu In formulirsll druge delsvske zahteva. Konferenca bo izbrala odbor, ki bo program predložil legislature Tekaokrscljs porodila tri revije New York. — V par tedniki» pričele izhajati tri nova rorija za propagiranje tehnekracije. Igpod rok gredo kot pečen ko-stanj. "Technooracr Havlew" je priobčila tudi soeUliatičao komunistično stališče napram tej novi "vedi". Mišše socU sllstlčne stranke je navedel Paul Blaashard, komunletično Ipa Bili Poetar ia Bari Manj ko je denarja na razpolago, tem več je trrta vporab-Ijatl ono malo t čim večjo ko-riat. Oglejte Ki epodnje navedbe, ki poudarjajo ono hrano sa otroke, ki Je neobhodno potrebna, da as ohrani zdravje otfrok. Miško: Za otroka kvart mleka na dan» ako Je mogoče? vsaj pa pajnt. Večja kangljica konzerviranega mleka, dddavši enako količino vode, jo ravno tako dobra za otroka kot kvart paato-vriziranega mleka. VporablJaU mleko v jUhl, dezertu In 1B pijačo. Zelenjava in »adja: krompir in ena ali več Izmed teh soleiijav vssk dan: korenje, repa, «abu-ls, šplnača, salata, grah, Mol Itd. pomoranča, Jab0%a, banana, Itd. tomoranče ali paradižniki vsak dan, ako je mogoče. Kruh in iitne jedi: eno ali drugo sa vsak obed. Cml kruh (Iz cele moke) je najboljši.' Jajea, meso, riba, sir: eno ali več izmed teh jedi vssk dan. Po eno jajce vaaj vsak drugi dan ali ns več kot ono na dan. Nikoli veš mesa kot po enkrat na dan. Masti in sladkor: le toliko masti kot Je potrebno za ktfhahjc. Ovrte jedi niso za otrtrttf. Sladkor le v kubanih jedeh. Mleko, Jsjca, zelenjave, kruh ln Ittne jedi it cele moke dajejo največjo hranllnoot ob najtfianj akademi- temu eo o4- v novembru ■ Tatn atjetog^H! (To o WW jested. Izgovor.) ■Druettso poslali ÍWUJ« 1^6. leta. Ta InNlMnl. Psrsdlžnlkl, fn drugo tako ssdje nt tatne elemente fn| no vsaj trikrat na tadaft. * Troba si je aapomnitl, da otroci, ki rastejo, potrobuje pravilno hrano. NI zadosti da Jado, kar ss komur sljiíW. Jod Htors dajati take elemente, kt eo po-trebhi aa njihovo rast p rogače Mo trpeli v nadaljnjih letih. Orgaalsadja brezposelalb ^ritl-TT lilrs UhnokrsU Chicago. — Jksakutlva Federation of Unemployment Vfor-kers' Leagues of America ne polaga velike vešnosU v tehaokrs rijo. Tshnokrate kritizira, ker nimajo nobenega programa, kako priti Iz kapitalhma f novo družbo. Njih edina zasluga ja, da so pognali etrab t *<*ti ln moaag rosBsikaterega phl|0»ra-ta, Hr napovedujejo koiapleton polom v bližnji bodočnosti. Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik aa slovensko PKOSVET« ŽELEZNA PETA »ocijoini roman.—Prevel Ivan Vnk. Emeat je bil vedno preobložen z delom. Njegova sijajna energija ga je drtala po koncu, vendar mu ni mogla pregnati iz oči utrujenega pogleda. Njegove ljube oči l Ponoči je apal le štiri in pol ure. In vendar ni imel nikdar časa, da vee to naredi, kar si je zamislil. Svojo delavnost kot propagator ni nikdar opustil in bil vadno že daleč naprej oddan za predavanja v delavskih organisacijah. Potem U volilna borba. Ze ta sama je izrabljala vso njegovo moško moč. Zatiranje socijaliatičnih zaloito je njegove skromne dohodke zmanjšala in moral je delati trdo za svoj žlvljenslri ctottoj. Prevajal je mnoga znanstvena in filcoofaka dela za melčanske založnike. In ko se je pozno zvečer vračal domov ves izmučen in utrujen, se je vrgel na svoja prevajanja in delal do jutranjih ur. K temu so ie priftle študije. Do svoje tmrti ni opuatil učenja In je silno mnogo študiral. Pa kljub temu ja našel čas, da me je osrečeval. To je bilo mogoč« le tako, da sem se cela vtivela vanj. Naučila sem se stenografije in strojepisja ter sem tnu bila njegov tajnik. - Trdil Je, da se bom navadita tako, da si njegovo delo razdeliva in tako eem se učila pridno, da bi razumela njegovo delovanje docela. Najini interesi so bili skupni in najino delo je bilo skupno In skupne sva bila dobre volje. In «redi dela so bili sladki, ukradeni trenutki — prijetna beaeda, ljubkanje ali ljubez-njiv pogled. TI trenotki so bili toliko lepši, ker sva ai jih morala krasti. Živela sva v višini, kjer je bil vzduh oater in lekreč, kjer je veljalo delo človeštvu tn kamor samogoRnost in sebičnost nista imeli nikdar priatopa. Naša lju-bav ni bila nikdar sksSjena rsdi malenkottl. In pred vsem ostane eno: ničesar nisem zamudila. Prinesla sem mir — njemu, ki tako težko dela za druge, svojemu ljubemu nesmrtnemu smrtniku. It. Škof Kratko po moji poroki sem slučajno srečala škofa Morehouae. Vendar naj opišem dogodke po vrati, kakor so se dogajali. Po njegovem predavanju na I. P. H. Aorovanju je škof, kot odličen mol, popustil prijateljskemu pritisku ter odšel na dopust. Ali vrnil se je s prepričanjem, močnejšim kot kedaj poprej, da je on določen da pridlguje o misiji cerkve. Na veliko oaupnjenoat svoje občine je bila njegova prva pridiga čiato podobna govoru, ki ga je imel na I. P. H. zborovanju. Govoril je zopet dolgo In bres dkolščln o tem, da je krenila cerkev od nauka Učenikovega v stran in da je postavljen na Kristovo mesto denar. Rezultat Je bil, da so ga — nolens volena — internirali v neki privatni norišnici; časopisje pa Je med tem piaalo ginljlva poročila o njegovi duševni amedenostl ln o skromnosti njegovega značaja. Kot ujetnika so ga držali v ssnstoriju. Večkrat sem šla k njemu, da ga dblšČem. AH nieo me pustili k njemu. Silno me Je tadela tragika zdravega, normalnega pohotnega človeka, ki ga je uničila brutalna volja druftbe. Zakaj škof je bil zdrav, čist in plemenit Kakor Je rekel Ernest, je bilo vae, kar mu je manjkalo, pomanjkanje pravih pojmov o biologiji ln sociologiji. Iz teh razlogov nl našel prave poti, da bi rešil to vprašanje. Kar me je strašilo, je bila zapuščenoat škofova. Ako bo obstal na reaničnosti, kakršno je videl, Je bil obsojen, da ontane v sanatoriju. Proti temu se nl dalo ničesar ukreniti. Njegov denar, njegov stan, njegova izobrazba, vae (hip Dimov: to ga nl moglo rešiti. Njegovi vzgledi ao Mil za družbo opasni in drutba ni mogla raaimeti, kako morejo biti taki vzgledi produkt zdravega razuma. Vsaj zdelo se mi je, da je družba tako presojala. „ Vendar se je škofa, vkljirt) njegovim plemenitim in čistim nameram lotila nevolja. Razumel je dobro svoj opaaen položaj. Videl je, da se Je ujel v mrežo in je poskušal, da »e Ji izmuzne. Bil je v svoji borbi popolnoma navezan na sebe. Zakaj njegovi prijatelji, kakor oče, Ernest in Jaz, kakorkoli smo tudi poskušali, mu nismo mogH prav nič pomagati. In v poostreni samoti sanatorija je ozdravil zopet. Njegove oči nieo več videle vizij. Njegovi možgani «o bili očiščeni od idej, da Je cerkev dolžna pasti jagnjeta Učenikova. Kakor rečeno, bil je zdrav, popolnoma zdrav. Časopisi in prijatelji cerkve so z radostjo pozdravljali njegovo vrnitev. Sia sem nekoč v cerkev. Njegova pridiga Je bUa, kakor pridige, ki Jih je pridigoval davno prej, predno je imel vizije. Bila aem razočarana, pretresena. Ali ga Je družba prisilila k pokornosti? Alt je bil strahopetec? Kaj ga je pripravilo tako daleč, da preklicuje? Ali pa je bil zanj napor prevelik in se je vdal pokorno malikom obstoječega reda? Obiakala sem ga v njegovem sijajnem domu. Zelo je bil spremenjen. Shujšal je in na njegovem obrazu sem zasledila gube, ki JilP prej ni bilo. Vidno se je uatrašil mojega obiska. Tekom najinega razgovora je nervorno trgal svoj rokav in njegove oči so nemirno begale na vse strani in se izogibale mojih. Njegov »pomin se mi je zdel otltfbljen in delal je nenavadne odmore v razgovoru in prehajal nenadoma s predmeta na predmet. Ali je ta premišljeni, Kristu podoben mož, kakršnega aem poznala, mož g Čistimi, svetlimi očmi in pogledom, ki je bil tako trden in vztrajen, kakor njegova duša? Hudo ga je vdelale. Podvrgli Iso si ga. Njegova namera je bila preveč plemenita. Ni mu bilo mogoče kljubovati organiziranim volkovom družbe. Bila aem žalostna, ne iz reč no žalostna. Govoril je z negotovostjo in bil tako bojazljiv, kaj neki bom povedala, da nisem imela hrabrosti ga spraševati. Govoril je na čuden način o svoji bolezni in pogovarjala sva se v pretiranih stavkih o cerkvi in neanatnih dobrih delih. Tako mu je odleglo, ko sem odhajala, da bi se morala smejati, ako bi moje erce ne bilo t#ko neizrečeno žalostno. Ubogi mali junak! Ko bi ga le bila spoznala t Bojeval se je kot velikan in niaem vedela tega. Osamljen, popolnoma osamljen sredi milijon kolegov je bojeval svoj boj. Prepojen strahot norišnice in prepojen vere v pravica in retfnlco, se je trdno oklenil pravice in resnice. Ali bil Je tako osamljen,^ da Je bil nezaupljiv celo proti meni. Svojo lekcijo se je naučil dobro — predobro. To sem kmalu zvedela. Nekega dne Je šktof izginil. Nikomur ni ničesar povedal, da odide. Ali ko je pretekel čas, in ae ni vrnil, je nastalo veliko govorenja, ali ni moiMa v duševni zmedenosti naredil samomor. Ali ta misel ae je razpršila, ko je je zvedelo, da je prodal «se svoje posestvo — palačo v mestu, grad v Meulo Parku, svojo zbirko slik in celo avoje priljubljene knjige. Bilo je očlvfelno, da je na tihem vae očistil in uredil, predno je Iflglnll. (Dalje prihodnji*.> To je bilo v poznem nočnem Času. Ulica je ie bila pusta in Človek bi si niti ne mogel predstavljati, da bo jutri zjutraj po tej ulici hitelo ttaoče ljudi, in da bodo vsi ti ljudje govorili, se smejali in hiteli za svojim poslom. Pred vrati neke velike, zaprašene hiše je stal mlad par» zaljubljen v svoj razgovor. "Torej pojutrišnjem," reče fant, drieč dekle za roko, boia-je jo nežno. "Pojutrišnjem se vidiva, ka-kor navadno . . ." "Ne vem — prav za gotovo tl ne morem reči," odgovori dekle. "Pokliči me pojutrišnjem po telefonu, kakor vedno." "A, tako, po telefonu te naj pokličem? . . . Razumem . . . Pokličem te naj . . ." "Da. dragi! Samo ne pozabi! Točno ob pol aedmlh bom doma. Fant žalostno ponovi: "AU zakaj bi ae ne mogla vi-deti jutri r "Povedala aem tl, da Jutri ne morem,- odgovori dekle nekolU ko neetrpno. "Povedala ai mL da. ali povej ml to tudi, zakaj T" "Zaponkma?** "Da. dragi! Zapoalena torM " Razumem P "Pozno je še. Domov moram. Na svidenje, dragi!" "Na svidenje, draga! Torej pojutrišnjem! Pojutrišnjem ob pol sedmih se vidiva." "Posedala aem, da to nl zagotovo. Vprašaj najprej po telefonu!" "Razumem P "Sedaj zbogom, čas Je!" "Lahko noč!" Govorila ata ie kake četrt ure in dele tedaj Je dekletu uapelo, da Je odšla v hišo. Fant obstoji v pusti ulici. Bil je aam a svojimi mislimi. Vsakokrat, ko aa Je sestal a avojo drago, je imel vae polno doživljajev. Mlado dekle je bilo vaa-kokrat drugačno. Sedaj Je bila naftna, tako nežna, da aa mu je naravnoet srce topilo v prtih, a potem aopet js bila mrzla kakor led. Tedaj Jo je moral naravnost prositi ta vsako lepo besedo, za vaak nežen pogled. "Njen auienj sem. «uftenj njenih kapric," govori fant aam a seboj, korakajoč p$> pusti ulici. "AH ns maram biti več suženj t Kaj al le domiiljuje? Mar sem kakšen klečeplaasc? Kakšen poeti Ima Jutri? Zakaj nima čaaa zame? dela pojutrišnjem Jo naj pokličem po telefonu: Ali je gospodični ljubo, da me vidi? Kaj pomeni to? Ne maram vse , , , Ko Js prišel do avtobusne po. aUie. Je bil trdno odločen, da Jo pusti, da ti najde drugo ljubezen. "In aicer, Klara je mnogo lepša od nje," reče zopet sam pri aebl in glaano, sedeč v avtomobilu, v katerem je nek sta-rejši gospod hotel na vsak način, da dremlje na njegovih plečih. "In tudi drugih deklet J« dovolj, ki mi bodo vračale ljubezen," nadaljuje. "Zakaj bi moral mučiti ravno a to? aparat. AH denar je izginjal žrelu avtomata, a on vendar ni mogel govoriti. Moj denar mi vrni . , . moj denar," je vpil v tanjah . . . Zbudil te Je vet poten. "Zakaj tte kričali vao noč?" ga je vprašala zjutraj gospodinja. "In kako izgledate? Ali tte bolni?" 'Končano je, končano je," je govoril tam a teboj! "Danea ob X>1 aedmih bo doživela tvoj največji čudež. Kaj je to, te bo čudila. Zakaj me ni poklical? Gotovo je bolan, tiromak." — "Ni tako, draga gotpodična. Nisem bolan. Prej tem bil bolan. rej tem bil bolan, ko tem bij odvisen od tvoje milosti, da, ta-erat tem bil bolan. Sedaj tem, hvala Bogu, zdrav! Zdrav in svoboden in ne briga me celi svet . . Malo je pomitlil, nato pa začel: "Morda bi pa vendar bilo, da jo pokličem ob pol aedmih. Dober dan gotpodična, bi ji re-iel. Kako vam je? Lepo vreme je danea, kaj? Na tvidenje!... Da to bo tijajno! Takoj bo vedela, t kom ima poala! Da ni-tem tisti, s katerim ae lahko igra! . . ." Vsakih pet minut je gledal na uro, koliko je. Ali bilo Je še zgodaj. Komaj nekoliko minut čez tri Vreme se je plazilo, kakor nekaka stara želva. "Kako vam je? Lepo vreme Na tvidenje!" Ob štirih te tpomni, da vreme ni prav nič lepo. Deži celi dan. Sklenil je, da reče mesto lepo" vreme, "grdo" vreme. "Danes je grdo vreme. Zbogom, na svidenje!" V resnici to ravno nt niti velika razlika. Točno ob petih se je sprehajal pred neko veliko lekarno, od koder je hotel telefonirati. "Tukaj, od tod hoče uresničiti svoj načrt! Od tod hoče govoriti z njo i glasom polnim ironije. Povedati ji hoče besede — revolucionarne betede: "Kako vam je? Vreme je zelo grdo!