Poštnina plačana v gotovini Borba za petletni plan je težka vseljudska bitka, prav taka, kakršna je bila med narodnoosvobodilno vojno. Zmagati v tej bitki pomeni zagotoviti pogoje za hiter dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi, za dvig blaginje naših delovnih ljudi, za hitro zgraditev srečne prihodnosti, ki jo mi vsi želimo. g. Kardelj ZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 25. Ljubljana, 24. junija 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din V zadnlih dneh borbe za oolletnl plan V borbi za čimprejšnjo dosego polletnih in letnih planov so delovni kolektivi Slovenije sprejemali tekmovalne obveznosti za II. kongres ZSS in kongrese raznih strok, številni med njimi pa so sprejeli tudi sklep, da bodo tekmovanje z isto vnemo nadaljevali vse do izpolnitve polletnega in letnega plana. V kolektivih, kjer so začeli z živim tekmovanjem in z revolucionarnim izpolnjevanjem vseh sprejetih obveznosti pod yodstvom uprave, povezane s partijsko 'n sindikalno organizacijo, so plan že dosegli in se borijo, da bi ga čim više Presegli. Plana pa še niso dosegla tista podrtja, ki so odvisna od uvoza in pa podrtja, kjer imajo sicer vse pogoje za 'JPolnitev plana, nimajo pa dovolj naftnega dela in ne najdejo načinov, da °i pospešili proizvodnjo. V poročilih o dnevnem izpolnjevanju Plana, katera pošiljajo podjetja Glavnemu odboru ZSS, so zanimive številke o 'ppolnjevanju dnevnih planov: en dan se dvignejo do 100 in celo nad 100%, dru-6'6 zopet občutno padejo, kar dokazuje, je v teh podjetjih šibka notranja °rganizacrja. Železarna Štore je izpolnila VI. plan po količini 174%, po vred-n°sti 174%, 16. VI. pa po količini 65% Pp vrednosti 65.1%. Vse sindikalne organizacije, katerim je to neenakomerno izpolnjevanje plana znano, morajo poiskati vzroke tega nihanja in upravi ter kolektivu pomagati, da bodo izkoristili v®b možnosti, kajti s hitro akcijo in odpravo pomanjkljivosti lahko še marsika-‘ero podjetje pravočasno doseže in pre-Seže svoj polletni plan. Dokaz za to je Pfftjarna Lenart v Slovenskih goricah, pler so bili prepričani, da ne bodo mogli •Zpolniti polletnega plana zaradi okvare stroja. Po nedavni konferenci direktorjev Pa so začeli odločneje reševati vprašanje delovne discipline in izpolnitve plana; obvezali so se, da bodo izpolnili polletni plan do 28. junija in plan je bil izpolnjen |e 17. junija. Prav tako je pred ro-usn| “^kjjda polletni plan ljutomerska Najslabše izpolnjujejo naše tovarne £ a,n P° asortimanu, kar silno škoduje gospodarstvu, ker so podjetja medsebojn0 odvisna. ,Uo sedaj so izpolnili polletno plansko al»go že številni naši kolektivi, tem pa 6e dnevno pridružujejo novi. V številnih Podjetjih, kjer je sedaj vprašanje izpolnitve plana napeto, bi tega ne bilo, če P’ ee vseskozi borili za dnevno, dekadno ln mesečno izpolnjevanje plana. Podjetja pa, ki so navezana še na uvoz, morajo poživiti novatorsko gibanje in osvojiti še več novih domačih artiklov. Nekatera podjetja navajajo kot vzrok za neizpolnjevanje plana pomanjkanje delovne sile, na drugi strani pa statistika izkazuje še vedno previsok odstotek izostankov. Število neopravičenih je sicer padlo, dočim je število opravičenih poskočilo. To opozarja, da je treba vprašanje delovne discipline reševati odločneje, s čimer se bo omililo tudi vprašanje delovne sile. Okrepiti pa je treba tudi notranjo delovno disciplino, delo načrtno organizirati, da bo slednji delavec vedel, kje bo prijel za delo, ko pride na delo. K dvigu delovne discipline bo precej pripomoglo seznanjanje delavcev z ukrepi ljudske oblasti za kršilce delovne discipline in dosledno izvajanje teh ukrepov. Naši rudarji prav dobro vedo, kakšne so materialne posledice neopravičenih izostankov — danes jih imajo le še 0.95%. Zato pa se je dvignila tudi proizvodnja. Do sedaj je že 5 rudarskih kolektivov izpolnilo polletni plan. Prvemu, šentjan-škemu rudniku so sledili drugi. 21. junija so stopili v drugo leto petletke tudi rudniki Senovo, Liboje in Trbovlje. Uspehi tekmovanja v rudarstvu so prav v tem, da je tekmovanje pri njih nepretrgano vse do izpolnitve letnega plana. Na kongresu v Beogradu so rudarji sklenili, da bodo izpolnili proizvodni plan do 29. novembra. Jamstvo za to je dejstvo, da so njihove obveznosti na zahtevo republiškega odbora tako direkcije kot posamezni obrati vnesli v svoj operativni plan, zato obveznosti izpolnjujejo redno mesečno, s čimer je zagotovljena izpolnitev plana po sprejeti obveznosti do 29, novembra. Okrepiti delovni polet in izpolniti to obveznost, pomeni izpolniti letni plan in ga preseči. V rudarstvu so razdelili plan na vsakega rudarja posebej in rudarjem na terenu prikazali, kako je treba plan tudi izpolniti. Uspeh takšnega dela je najbolj viden na Senovem, kjer so lani zelo težko izpolnjevali plan, medlem ko so letos že v prvem polletju med tistimi, ki delajo za drugo polletje. V naših rudarskih kolektivih so sprejeli ogromne indrvidualne obveznosti, samo rudnik Zagorje bo nakopal 13.040 ton premoga. Kolike važnosti so za povečanje proizvodnje novi načini dela, zlasti brigad-nega načina dela, je primer tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, kjer jim je prav uvedba brrgadnega načina dela omogočila, da so izpolnili polletni plan 23 dni pred rokom Drugi dokaz pa sta rudarski številki 216 in 194 v Trbovljah, ki tudi delata za drugo polovico petletke. V te številke pa niso sprejeli le najboljših rudarjev, ampak tudi nedisciplinirane, brez pravega čuta odgovornosti, toda brigada jih je prevzgojila v prave socialistične borce za plan. Kolektivne in individualne obveznosti so dolžna podjetja vnesti v svoje operativne plane in tako delavstvu prikazati, da je izpolnjevanje teh obveznosti hkrati naloga tudi vodstva podjetja. Tako uprave kot sindikalne podružnice morajo v borbi za plan skrbeti za pravilno tarifno politiko, realne norme in povečati skrb za delovnega človeka, predvsem pa pobijati oportunizem, pa najsi se pojavi v kakršni koli obliki in kjer koli. Veliko bodo prispevali k izpolnitvi plana novi delovni načini, prenašanje delovnih izkušenj iz podjetja v podjetje in popularizacija najboljših delavcev. 0 važnosti načrtnega dela navajamo primer naših železnic, ki zaradi zavlačevanja pri izpraznjevanju vagonov, zlasti na Jesenicah, ne morejo drugim podjetjem pravočasno dostavljati vagonov. Prometno transportna služba izpolnjuje svoj plan, v gradbeni službi pa bodo železnice plan celo predčasno izpolnile. Večje težave so v delavniški službi, ki nastajajo zgolj zaradi birokratizma. Lo-komotivska služba bo izpolnila plan kljub težavam v materialu in prav tako strojna služba — kurilnice. Republiška kovinska industrija ne bo izpolnila plana 100%, ker borba za material ni bila vseskozi dovolj odločna in zaradi nedoslednosti v disciplini. S premagovanjem različnih oportunizmov bi lahko marsikaj izboljšali. V lesni in gozdarski industriji se je izboljšalo izpolnjevanje plana prav zaradi delovnih akcij frontnih brigad, težavo so le še s spravilom, Znatno so pospešile delo nakladalne rampe. Do konca junija bodo uvedli v celotni gozdni proizvodnji brigadni način dela. Frontne gozdne brigade pa so z dobrim vzgledom vplivale na delovno disciplino -stalnih gozdnih delavcev. katerih disciplina se že izboljšuje. Frontne brigade pa so odločilno posegle tudi v norme v gozdni proizvodnji. Kljub neizvežbanosti so dosegle in presegle norme stalnih delavcev, kar dokazuje, da so bile norme ne samo realne, ampak celo prenizke. Frontne brigade pa so poleg gospodarskega pomena tudi nov političen dokaz, kaj zmorejo ljudje, graditelji socializma v novi Jugoslaviji, ki se z ljubeznijo poglabljajo v delo in katere vodi takšna Partija kot je naša. Delovni kolektiv LIR Nazarje ie dosegel polletni pian rezanega lesa že 7, junija Delovni kolektiv lesno-industrij-e?a podjetja Nazarje je slavil 7. :Hnija veliko delovno zmago na svo-pj1 žagah: ta dan je dosegel polletni ^ a?. rezanega lesa na žagah v Na-Gornjem Gradu, v Braslovčah v Spodnji Rečici. Polletni plan je -,11 dosežen 23 dni pred rokom. Po 0?aiu 15. junija so žage dosegle 107 ^Sstotkov polletnega plana, zabojarna odstotkov in lesna volna 84 odst. - Da je delovni kolektiv dosegel in ^esegel na svojih žagali polletni je predvsem zasluga nosilcev n6dalje dela Klemšeta Zdravka, šefa c. Ronskega oddelka, Celinska Jožeta, jg^tovodje I. obrata žage Nazarje v Saterista Glušiča Antona; udarni-„;v Rokovnika Ivana najmlajšega ^ terjsta, ki je že po šestih mesecih hik ^ra slu^',e Pri LlP-u postal udar-Žet Tevža Jožeta, gaterista, Kunsta Jo-0 vodje avtomata na lastovičji rep, Ufo j iča Ivana, strojnika žage Gornji 6e4d, in Praznika Florijana, dvakratna udarnika-delavca pri stroju za -° l66116 vo,lne v Šoštanju, ter v ^a.iencev, ki vlagajo vse svoje sile ■ za izpolpiisv plana- v borbi za ti»5flrejšnjo izgraditev socializma v deželi. N^jvečji delež pri dosegi polletnega ge]11? na žagah rezanega lesa je dose-za kolektiv I. obrata Nazarje. Tu je nj bratovodjo tov. Celinšek Jože. V tov tem obratu je najboljša skupina Jj. ' Hrena Franca. Skupina Hrena tujPPa dosega in presega normo, pa ne > ostali dve skupini in ostale žage kK'j federacije dela in voditelji Ameriškega kongresa industrijskih organizacij ter sklenili, da bodo Svetovno sindikalno federacijo prisilili, naj sprejme Marshallov plan. ali pa jo bodo azbili. Ko so se kasneje v New Yorku še enkrat sestali predstavniki Ameriške federacije dela s predstavniki angleškega zunanjega ministrstva, so na tem .sestanku sklenili, da bodo SSF spremenili v orodje ckspnnzionistične politike ameriških monopolov. Toda vsi poskusi razbijačev sindikalnega gibanja, da bi SSF postala orodje za takšno politiko, naperjeno proti interesom delavskega razreda, so se izjalovili. Večina sindikalnih organizacij, včlanjenih v SSF, je odločno nastopila proti razbijačem, za enotnost delavskega razreda, za povečano aktivnost SSF, za zaščito interesov delovnega ljudstva. Takrat pa so se razbijači iz vrst Ameriškega kongresa industrijskih organizacij in predstavniki Kongresa angleških trade-unionov odločili, da izstopijo iz SSF, kar se je zgodilo letos januarja na zasedanju Izvršnega biroja Svetovne sindikalne federacije v Parizu. Od takrat, ko so razbijači mednarodnega sindikalnega gibanja zapustili SSF, ki združuj«) danes skoraj 80 milijonov članov, se jo njena delavnost še povečala. To dokazuje aktivno sodelovanje Federacije v Svetovnem kongresu pristašev .miru, to dokazujejo pripravo, ki se vršijo prav sedaj v zvezi z ustanavljanjem strokovnih oddelkov v SSF. končno pa to potrjuje tudi sklep, da se .skliče II .kongres Svetovne sindikalne federacije v Milanu. Že sam dnevni red kongresa dokazuje, da bo ta kongres odigral važno vlogo pri mobilizaciji širokih množic za pravičen mir, za demokratične pravice delovnih ljudi, za mednarodno solidarnost in enotnost delavskega razreda, za njihove življenjske interese. In prav zato bo ta kongres pritegnil v vrste SSF nove milijone delovnih množic, s čimer so bo še bolj okrepila ta mednarodna delavska organizacija, ki že danes predstavlja največjo, pridobitev delavskega razreda po vojni. časten delež k vsem tem naporom in nalogam za utrditev SSF pa bo doložila tudi Zveza .sindikatov Jugoslavije, ki je bila od vseh začetkov, je in bo tudi v bodoče zvesta načelom proletarskega in- I Ustanovitev začasnih sindikalnih oblastnih odborov V zvezi s sklepom Predsedstva Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije o formiranju sindikalnih oblastnih odborov je Predsedstvo Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo na svoji seji dne 10. junija 1949 sprejelo naslednji SKLEP .1. V vseh treh oblasteh LRS se osnujejo začasni sindikalni oblastni odbori, ki nosijo uraden naziv: Zveza sindikatov Jugoslavije, Oblastni odbor, za oblast (naslov oblasti), 2. V Oblastni odbor ljubljanske oblasti se imenujejo: za predsednika: tov. Gariziti Rudolf; za člane: tov. Čehovin Franc, Labura Anton, Rome Dragica, Milek Franc in Pirnat Janez. 3. V Oblastni odbor mariborske oblasti se imenujejo: za predsednika: tov. Gričar Jože; za člane: tov. Žibert Ivan, Stropnik Ignac, Broiih Jernej. 4. V Oblastni odbor goriške oblasti se imenujejo: za predsednika: tov. Stružnik Alojz; za člane: tov. Somrak Ciril, Jurcu Marko, Leban Franc in Bajželj Ivanka. 5. Navedeni odbori začno z delom takoj in morajo izvesti volitve v sindikalne oblastne odbore najkasneje do konca novembra t. 1. Za gostinstvo in turizem je treba mobilizirati in izgrajevati vse več novih kadrov Drugi kongres sindikata gostinsko-turistične stroke v Zagrebu je bil pregled dela tega sindikata, njegovih uspehov, nalog in tudi napak. Predsednik Zveznega komiteja za turizem in gostinstvo tov. Vladimir Velebit je med drugim poudaril, da bo treba v gostinstvu mobilizirati in zgraditi odgovarjajoč visoko kvalificirani kader. Zato so naši sindikati in ljudska oblast poskrbeli za vse možnosti, da se delavci' usposobijo na tečajih in šolah. V tem pogledu so dosegli uspehe predvsem tisti kolektivi, kjer je tesna povezava delavstva s sindikalno podružnico. Opozoril je tudi na visok odstotek lomov, ki se dogajajo zaradi malomarnosti’ vodstva in delavcev; treba bo bolj čuvati ljudsko imovino. Končno je pozval delavce, da stalno skrbijo za politično in strokovno dviganje kadrov, za nov odnos do dela, boljšo delovno disciplino, slednjo in širjenje socialističnega tekmovanja. Minister za trgovino in preskrbo LR Hrvatske in član CK KPH Dušan Čelič je pri govoru o porastu števila turističnih objektov in števila turistov od osvoboditve do danes, med drugim dejal, da so prihajali v naša letovišča od inozemcev predvsem turisti iz držav ljudske demokracije, zlasti Češkoslovaške. Leta 1947 je bilo pri’ nas na oddihu 34.948 inozemcev,' od teh 18.653 Čehoslovakov; leta 1948 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e ternacionalizma. ko dosledno krepi mednarodno solidarnost delovnih ljudi ter ob vsaki priliki sodeluje pri uresničevanju ciljev SSF, prav kakor ie na zadnjem zasedanju Izvršnega odbora SSF izjavil tov. Djuro Salaj: »Svetovna sindikalna federacija in mednarodno delavsko gibanje lahko o vsakem trenutku računata na oso podporo in pomoč Zveze sindikatov Jugoslavije pri uresničevanju njunih ciljev, d obrambi pravic delavskega razreda, v obrambi miru in demokratičnih svoboščin o soetu, o borbi za obrambo in krepitev mednarodne solidarnosti delavskega razreda.« . In da te besede niso le fraza, ampak mi.sli, izrečene v imenu vseh članov jugoslovanskih sindikatov, to vsak dan z dejanji dokazuje in s svojim delom potrjuje 1 milijon 500 tisoč naših članov. skupno 32.480, od teh 14.780 Čehoslovakov. Padec turistov iz držav ljudske demokracije je povzročila resolucija Informbiroja, zaradi česar so pristaši Informbiroja svojim delovnim ljudem onemogočili ugoden oddih in spoznavanje naših narodov, v strahu, da bi njihovi ljudje ne videli dejanskega stanja, to je neresnico in laži, katere govorijo proti nam. Po govoru zastopnika CO ZSJ, je predsednik Centralne uprave podal poročilo o delu Centralne uprave sindikata gos ti n sko-tu ri's ti čn e stroke, od I. do II. kongresa. Najprej je govoril o organizacijskih vprašanjih, nato pa o vlogi in delu sindikatov za izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi' in organizaciji letnega dopusta. Kako je članstvo kljub raznim pomanjkljivostim izpolnjevalo predenj postavljene naloge, zlasti po sklepih V. kongresa KPJ in sprejetju uredbe o ustanavljanju delavsko-uslužbenskih restavracij, se najbolje vidi iz števila novo ustanovljenih restavracij, katerih število je leta 1948 v primeri z letom 1946 naraslo za 386%, število obrokov za 626%, število abonentov pa za 539%. Iz tega sledi, da je bil petletni plan delavsko - nameščenskih restavracij in menz izpolnjen v dveh letih z 227%, to se pravi več kot dvakrat presežen. Ko je govoril o borbi za dvig strokovnih kadrov, je dejal, da je bilo leta 1947 usposobljenih 2800 pol kvalificiranih in kvalificiranih kadrov, leta 1948 pa 3706. V gostinsko-turističnih tehnikumih in nižjih šolah se je leta 1948—49 -šolalo okoli 900 učencev; v gostinski mreži je bilo leta 1948 okoli 1400 učencev v gospodarstvu, kar je v primeri z zakonom o učencih v gospodarstvu z ozirom na kvalificirane delavce premalo in bi moralo znašati najmanj 3900 učencev. Najmanj fe učencev za kuharsko stroko, katerih pa najbolj primanjkuje. Da bi odpravili napake pri dviganju kadrov so sklenili, da bodo hotele po republikah uporabili kot poskusne šole, 'kjer bodo vršili vsa dela v podjetju učenci' v gospodarstvu, seveda pod vodstvom strokovnjakov. Referent je govoril tudi o znižanju polne lastne cene, ureditvi tarifnega vprašanja in kulturnoprosvetnem delu. Izboljšajmo preskrbo našemu delavstvu Že večkrat smo pisali in govorili, kako razne napake, pomanjkljivosti in zastoji v našem preskrbovalnem aparatu ovirajo naše delovno ljudstvo pri njegovem delu :n naporih" za plansko socialistično graditev naše države. Tem napa kom, proti katerim se posebno borita naša ljudska oblast in Partija, je največkrat vzrok birokratsko in neodgovorno poslovanje forumov, ki po odgovorni za pravilno razdeljevanje nakaznic in osnovnih življenjskih potrebščin. To nam potrjuje tudi • ponoven primer nepravilne delitve živilskih in industrijskih kart, ki se je primeril ta mesec v rudniku Velenje. .. Prva napaka, ki jo je napravi' KLO Velenje, je bila, da je zaradi zakasnelih in nepopolnih spiskov prejel za mesec junij od ministrstva za trgovino in preskrbo premalo število živilskih nakaznic. Pri delitvi teh pa je zagrešil še drugo nepravilnost, ko 'je v prvi vrsti razdelil nakaznice železničarjem in njihovem svojcem prezrl pa prioriteto rudarjev, ki jo imajo zaradi svojega težkega in odgovornega dela. Rudarje je oskrbel KLO Velenje z nakaznicami le 90%, njihove družine pa sploh ne. Nepravilnosti pa so se dogodile v rudniku Velenje tudi pri delitvi kart za tekstilije. To napako je zakrivila malomarnost ljudi v oddelku za preskrbo v upravi' rudnika Velenje Namesto da bi te karte razdelili tako po predpisih, namreč le delavcem in nameščencem, ki so že več kot tri mesece v službi, jih je oddelek deli! kar po vrsti, kot so rudarji prihajali v pi-®.arj10- Tako so si zagotovili karte vsi trs ti, ki so šel e za čel j z delom v rud-n+ 'h brez p jih pa je ostalo precej starih rudarjev, ki nimajo navade, da bi se rinili v ospredje in zahtevali to, kar jim itak pripada, • 6 t? 'n.aPabe škodujejo naši plan- ski graditvi, najbolj nepravilno pa je to, da zvračata Kf.O kakor tildi podjetje, potem ko sta napako že zakrivila, vso krivdo na naše višje forume, češ. da jim fe MTP dodelil premajhno število živilskih in industrijskih nakaznic- S fem po krivici rušijo ugled ministrstva in naše ljudske oblasti, namesto da bi z vestnim opravljanjem službe zagotovili našim delavcem to, kar jim pripada- Mladina V. gimnazije v Ljubljani se je dobre pripravila za izpit dela Dne 13. junija se je V. gimnazija na Poljanah v Ljubljani z 90%no izpolnitvijo mobilizacijskega plana za mladinske delovne brigade uvrstila med najboljše ljubljanske šole. To potrjuje tudi statistika, ki na sprednji strani š-ole zavzema skoraj ves prostor na "zidu. Že 21. t—" je bil mobilizacijski plan izpolnjen s 109%. 66% vseh mladincev in mladink V. gimnazije nam bo s svojim delom na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« še en porok, da bomo lahko z lastnimi silami zmagali v izgradnji socializma. Mladinska organizacija V. gimnazije je na svoje delo med letom lahko ponosna Največ zaslug za uspehe imajo gotovo mladinski aktivisti, ki so z uspešnim političnim delom mobilizirali mladino za razne akcije. Uspešne so bile že prve delovne akcije na Dolenjski cesti, kjer se je v treh akcijah udeležilo dela 651 mladincev in mladink. Zborovanja, ki so jih organizirali za ustanovitev brigade, ki bo šla na avtomobilsko c^sto, so bila po taki dobri pripravi uspešna. Na prvem zboru so pregledali in sprejeli obveznosti, da bo vsak brigadir dobil še enega člana v brigado, na drugem se je brigada formirala, tretji zbor pa je pokazal, da je brigada že močan in strnjen kolektiv. Toda vse to delo ni bilo brez težav. Nekaj dijakov je s parolami, da bo trajalo delo skozi vse počitnice, torej dva meseca, poizkušalo odvračati ostale. Seveda so v izmišljanju in širjenju takih parol prednjačili »cvekarji«, ki so slab učni uspeh okrasili še z raznimi moralnimi prekrški. Toda sekretariat je hitro in uspešno zatrl take in podobne parole. Da so bilj njihovo delo in napori res uspešni, pa nam dokazuje dejstvo, da se ie ^a letošnje delovne akcije prijavilo veliko večje število dijakov kakor v lanskem letu in kakor jih je bilo po planu predvidenih. g. Popravljeni poljedelski stroji jamčijo uspeh nri žetvenih delih Po uspešno zaključenih setvenih delih so se poljedelske strojne postaje v vsej državi začele pripravljati na poletno delo, predvsem na pravočasno žetev. Važen pogoj za uspeh pri tem delu so popravljeni stroji 'a poljedelsko orodje, V Sloveniji so poljedelske strojne postaj? popravil® 85% strojev, najboljše uspehe so dosegle strojne postaje v Murski Soboti, Brežicah in v Celju, kjer so ta dela že zaključili. Poljedelske stroje državnega, zadružnega in privatnega sektorja popravljata dve velik: 'centralni delavnic;, v Ljubljani in Mariboru- Na državnih posestvih v Kočevju. Ajdovščini in v Novem mestu oa poprflV' 1 ja jo delavnice zadružne in privatne stroje z materialom iz lokalnih yirov' Prav tako izdelujejo tud: kovin® k tovarne v Lescah in v Tržiču vredno večjem številu nože za kosilne tovarna v Z reče h pa kovinske dele za pluge. Posamezne dele, ki so po treh ni za popravilo poljedelskih ?tr jev, izdelujejo tudi v številnih l»k°lj nih delavnicah in tovarnah m njihova kakovost prav nič ne zaostaja. Pri frontnih brigadah na Pokljuki so gostovali člani KUD-a Branko Cvetkovič Kulturno umetniško društvo železničarjev in brodarjev Branko Cvetkovič iz Beograda je z desetdnevnim gostovanjem d Sloveniji, uspešno prikazalo svojo kulturno dejavnost. Zelo uspeli so bili nastopi društva v tovarni verig na Lescah, n Kranju in pri frontnih brigadah na Pokljuki, kjer so jih delavci z navdušenjem sprejeli. Gostovali so tudi v Ljubljani, na Bledu in Nastop KUD-a Branko Cvetkovič pri gozdnih delavcih na Pokljuki Golniku. Društvo so sestavljali mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Bej-šanskega, orkester z dirigentom Željkom Štraho in folklorna skupina, ki jo je vodil Milan Miladinovič. * Na sečišču Rudno polje na Pokljuki. ki leži 1400 m visoko, je bilo zadnje dni zelo živahno. Ko so delavci, ki delajo o frontnih brigadah pri gozdnih delih na Pokljuki, zvedeli, da jih bo obiskalo kulturno umetniško društvo Branko Cvetkovič iz Beograda, so svoje obveznosti s podvojenimi napori izpolnjevali. V nedeljo so šli na delo že dve uri prej, da bi svojo dnevno nalogo lahko do prihoda društva izpolnili. Bri- gade, ki planskih nalog o začetku niso niti dosegale, so zadnje dni plan presegle in dosegle rekordne uspehe. Prva Gregorčičeva brigada je na dan pred prihodom društva posekala in dokončno pripravila 139 kubikov lesa. Zelo uspešno dela tudi Triglavska brigada na Lipencah, ki kljub tako visoko ležečemu sečišču izpolnjuje vse svoje obveznosti, Brigada Jožeta Gregorčiča pa je najboljša brigada v gorenjskem bazenu. Kako zavestno in požrtvovalno delajo fron-tovci na teh, danes najvažnejših delih, pa nam dokazuje tudi to, da je partijska organizacija lahko sprejela že 45 najboljših delavcev, ki so s svojim delom dokaza-si predanost Partiji, CK in tovarišu Titu, za kandidate Partije. Ob treh popoldne je prspelo društvo na sedišče Rudno polje. Fron-tovci so z navdušenjem sprejeli Beograjčane. Čeprav je grozilo slabo vreme in se je prireditev vršila na prostem, so se zbrale na veliki jasi pred glavnim štabom, brigad vse frontne brigade. Odlično izveden pevski in glasbeni program je presenetil delavce, najbolj pa so bili navdušeni ob nastopih folklorne skupine, ki je izvajala srbske in makedonske plese ter Momačko bunje-oačko kolo. Nastop beograjskega društva pri frontnih brigadah na Pokljuki nam ponovno dokazuje veliko skrb naše Partije in ljudske oblasti, da bi gozdnim delavcem po napornem delu nudila potrebno kulturno razvedrilo. INDUSTRIJA USNJA NA VRHNIKI V BORBI ZA IZVEDBO POLLETNEGA PLANA Na koncu Vrhnike, kjer se začne dvigati' cesta v logaške ride, je takoj po osvoboditvi zrasti a- nov,a tovarna usnja. Pri razdeljevanju planskih artiklov je dobila mlada tovarna' težko nalogo: postaviti čimprej na svetovno tržišče prvovrstno svinjsko galanterijsko usnje. Ni bila lahka naloga za tovarno, brez tradicije in izvežba-nega kadra, izdelati ta najobčutljivejši izdelek usnjarske industrije, ki naj nam s svojo kakovostjo in ceno na tujih tržiščih omogoči nabavo, za izvedbo petletnega plana, neobbodno potrebnih strojev in tehničnih naprav. V letošnjem planskem letu, ko naše delovno ljudstvo bij težko gospodarsko borbo za dokončno izgradnjo svoje socialistične domovine, je tovarna začela z reorganizacijo proizvodnje po delovnih operacijah. Za izboljšanje kakovosti je bil poleg že obstoječe kontrole tehničnega osebja, uveden še kvalitativen in kvantitativen prevzem blaga, ki ga izvajajo preddelavci med pcsamezfiiimi delovnimi fazami. Ta izpopolnitev je povečala preddelavcem čut odgovornosti, istočasno pa omogočila mladim in novim delavcem odkrivanje in odstranjevanje napak. Delovni polet vrhniških usnjarjev pa je dvignil tudi sprejem polletnega tekmovanja s Tovarno usnja v Kamniku in Usnjarno »Indus« v Ljubljani. V tem tekmovanju imata usnjar -na v Kamniku in »Indus« v Ljubljani ugodnejše, pogoje, ker sta stari tovarni s tradicijo in kadrom, medtem ko si mlada industrija usnja na Vrhniki te pogoje šele z velikim trudom in napori ustvarja. Poleg medtovarniškega tekmovanja so začele tekmovati tudi v tovarni sami v marcu ustanovljene brigade. Prvi pri ustanavljanju brigad so bili delavci lužilnice, kjer so ustanovili 4 brigade, od teh 2 mladinski. Izkušnje in uspehi teh prvih brigad so močno odjeknili tudi po drugih oddelkih tovarne, kjer je danes že povsod uveden brigadni način dela. Brigada Fransela Rozmana-Staneta v Jurktoštru je odtočeni, Is bo napravila precej kubikov čez plan, preden to odšla $ položaja Skozi sotesko, ob Gračnici navzgor, domala 3 ure hoda od Rimskih Toplic, "v požgani graščini v Jurkloštru, ima svoj stan brigada Franceta Rozmana-Staneta. Nedelja opoldne je. .Na. dvorišču okrog lesenih barak se zbirajo brigadirji. Pravkar so prišli z dela. Nekateri med njimi' se umivajo, drugi spet v gručah živahno razpravljajo, se krohočejo in zbijajo šale. Iz barake, kjer ima, štab .svojo pisarno, je prišla ekyvpin,a tovarišic, ki so se pravkar RriPravile za popoldansko slovesnost. - Vsa brigada, ki jo sestavljajo štiri cete> se bo zbrala na dvorišču grašči-ne k brigadni konferenci, kjer bodo Pogledali svoje uspehe, kritično oce-Jui svoje delo, kaj bi bilo treba v bodoče še storiti, da bodo uspehi' še večji in zmaga popolna. Najboljši med njimi bodo pred vso brigado prejeli priznanje in pohvalo- Zato vlada danes.. med brigadirji, tako prešerno in svečano razpoloženje, razpoloženje v Pričakovanju nečesa velikega... Grafikon, ki visi na steni barake °b vhodu v štab, pove vse. Rdeči in Jbodri stolpci na njem razodevajo, ka-J6ca^izmed štirih čet v brigadi je naj-r°ljša, kako svoje naloge izpolnjuje 111 kakšni so bili njihovi uspehi v Posameznih dneh. Prva in druga četa ■Lipovška Ivana in Posedela Franca sta najboljši. Njima sledi četa Košenine branca, na zadnjem mestu pa je Što-kavnikova. Tako govori in kaže grafikon. To-bn napravili bi krivico tej četi, če bi to suho ugotovitev na grafikonu —jie-Prav grafikon ne laže — sprejeli' in P6 povedali tudi tega, kar vedo v šta-bu in česar grafikon ni znal razodeti v »Da, res, najslabša po doslej dosegih uspehih je 5. četa- To drži,« priplujejo v štabu, »toda upoštevati mo-baino, da ima prav ta četa izmed vseh Ta. vendarle najslabše delovne po-?°je. To pa je tudi vzrok, da njen delovni učinek nekoliko zaostaja za brugimi četami.« v vVse delo brigade obstaja tako re-v čiščenju pregosto zaraslega goz-a’ v težko pristopni strmini in podi-ia®ju nerazvitih dreves, drobnih de-ki ne dajo učinkovitih kubikov! s a nadaljnjo rast ostalega drevja, ki ® le doslej dušilo v goščavi, pa je Potrebno tudi to delo. Zato je s 65% Učenci v gospodarstvu pri prostovoljnem delu hL?i° učencev kovinarsko industrij-p.6 sole v Celju je v nedeljo odšlo na p J0 stovoljno akcijo na Gorenjsko. Na pe0sb>volj|nem delu ostanejo štiri ted-sJajtDelaR bodo na gradnji industrij-r0vn Jo drugih objektov v Lescah. Ži-plci in tudi v Kamniku. b0(L0 „končanem prostovoljnem delu neill yc0nci ostali še dva tedna na let-rentci Tus'bu v raznih krajih na Go-Prisppiem: ^Ta njihovo mesto pa bo nad-vi • a \z Celja nova skupina, ki bo sPet delo. Po dop astu se bodo v gpi r:ni*1 na svoja dosedanja mesta s ge ?. ua delo. v tovarne, kjer bodo sPevai; cb° yp\i° in novimi močmi pri-Hega j svoJ delež k izpolnitvi petlet- doseženi plan — kolikor ga je doslej izpolnila ta brigada —- vendarle pozitivna postavka v tej akciji, ker oprav- • lja brigada delo, katere sadovi se bodo pokazali v naslednjih desetletjih, ko se bodo sedanja neznatna debel ca lahko razrastla v obsežne velikane. Zaradi tega pa seveda njihova morala prav nič ue trpi. Kolikšna je zavest in njihova zgrajenost, dokazujejo uspehi, ki jih dosegajo, čim pride ta ali ona desetina na boljše mesto, ko kar za 30 do 40% presežejo postavljeno normo. Ko eo pred štirimi tedni uvedli prehodne zastavice, je vse desetine in čete prevzela prava strast, kdo jo bo dobil prvi. Med posameznimi desetinami in četami se razvija vsak dan prav zagrizena borba. Vsak izmed njih jo hoče dobili, če pa jo je že enkrat izgubil si io hoče spet priboriti za vsako ceno. Jurgel Antonija v drugi desetini 1. čete, si jo je priborila prva s svojimi uspehi. Teden dni kasneje si jo je osvojila prva desetina v 4. četi, sedaj pa jo že 14 dni drži in je ne izpusti iz svojih rok druga desetina v 2. četi, katero vodi tov. Belina Ivan. In kakšen ponos je ta zastavica zanje! Vsako jutro, ko odhaja na delo, jo ponosno nosi' sam na rami, ko koraka na čelu svoje desetine. Nikomur je ne zaupa. Prav tako pa je na njo ponosen tudi sleherni brigadir v tej desetini in četi. Mladi brigadir Dani, ki je bil poprej preden je odšel na to delo, pomočnik v okrajnem magazinu, živahno pripoveduje: »Z našo normo res ni vse v redu- Povprečno je doseženo 80%. Pa nikar ne mislite, da smo zabušanti, ker ne dosegamo norme. Vsi se trudimo, saj vemo, za kaj gre! Toda naš teren je izredno grd in zato je postavljena norma za nas previsoka. Kadar pa pridemo na boljši teren, napravi ena sama desetina tudi po 24 m3 v 8 urah. Plan sečnje mehkega lesa -smo dosegli že 145%, pa tudi' plan trdega lesa bomo še presegli. Prej ne gremo domov! Zdaj pripravljamo v glavnem drva in polena za oglje. In preden odidemo, bo tudi teh precej kubikov čez plan. Pravi drvarji smo že postali.« To je povedal s posebnim poudarkom in v očeh mu je zasijal ponos. »Posebno mi — 2. četa, ki držimo četno prehodno zastavico* čeprav nam je 1. četa nevaren tekmec. Naša desetina pa kot najboljša desetina ima posebej še prehodno zastavico najboljše desetine v brigadi.« Tekmovanje pa se ne razvija le med četami in desetinami', ampak tudi med posamezniki. Orešnik Franc v drugi desetini 2. čete je najboljši, uporno pa tekmujeta in se prav resno kosata med seboj Štefka Farenikova in Kralj Anica. Vsaka hoče biti prva, zato se njuni uspehi vsak dan menjavajo. Danes je prva druga, jutri 6pet prva,. nobena pa noče biti v teh poslednjih dneh bitke za plan zadnja! In da bi čim više dosegli plan, so brigadirji na enem zadnjih sestankov sprejeli tudi notranji' plan, ko so svojo plansko nalogo 1.30 m3 na 8 ur za moža zvišali na 1.50 m3. Pri izpolnjevanju teh obveznosti jih ni oviralo niti poslednje deževje, ko so Delovnim brigadam uačelujejo štabi, ki jih sestavljajo najboljši in najpožrtvovalnejši borci za socializem. Njihova zasluga je, da so se po vseh oddelkih kaj kmalu pojavile table z lepo izrisanimi grafikoni, ki prikazujejo, katera brigada, katera grupa in celo kateri posameznik oddelka nosi prehodno zastavico. Glavni grafikon pa dnevno prikazuje stanje proizvodnje vse tovarne. Uspehi brigadnega načina dela in vsakodnevne evidence niso izostali, kajti o njih govori izboljšana delovna disciplina, povečana količina ter posebno dobra kakovost letošnjih izdelkov. Prvi' svečan pregled doseženih uspehov je bil združen s proslavo 1-maja v Cankarjevem domu. Rezultat tega pregleda je bila ugotovitev, da je tovarna pri izpolnjevanju polletnega plana v proizvodnji v zaostanku za 5 delovne dni. Po tovarni je završalo. Zasedal je partijski biro, zasedale so partijske grupe, odbor in pododbori sindikalne podružnice, tekmovalni odbor, sklicana je bila delovna konferenca brigadirjev in štabov brigad, ki so enodušno sklenili: Sklicati množični sestanek i'n predlagati tovarniškemu kolektivu, da bodo s prostovoljnim delom nadoknadili ta zaostanek. 7. junija je bil v okrašenem prostoru sredi tovarne zbran ves kolektiv. Ker je bilo le še dober mesec dni do II. kongresa usnjarjev, je obsegal dnevni red tudi' volitve delegatov za ta kongres. Po volitvah delegatov pa je tajnik sindikalne podružnice obrazložil stanje proizvodnje v prvih petih mesecih. Pozval je tovar- niški kolektiv, da bi s prostovoljnim delom nadoknadil zaostanek v proizvodnji. . . , . Tovariš tajnik ni niti dobro kon-čal svojega predloga, ko je že 1. brigada v lužilnici prijavila prostovoljne obveznosti posameznih delavcev. II-brigada, ki jo vodi tov. Renk Janez, pa je takoj za tem pozvala na tekmovanje vse ostale brigade, sama pa sprejela obveznost za 350 ur prostovoljnega dela. Nameščenci bodo opravili 1100 ur prostovoljnega dela v proizvodnji ter s tem pomagali delavcem doseči' polletni plan. Tudi delavci strojne in mizarske delavnice so sprejeli obveznost za delo v proizvodnji. Na koncu sestanka so sklenili, da bodo začeli z nadurnim delom takoj drugi dan in sicer 6 dni po 12 ur. Rezultati tega delovnega poleta so bili vidni že takoj drugi dan,^ ko je kazalec na »planski uri« skočil kar za 26% nad običajno mero. V naslednjih 12 urnih delavnikih pa se je ta skok še močno povečal in ^dosegel po vrsti povečanje za 40% običajne dnevne proizvodnje. Poleg delovnih uspehov v proizvodnji, kolektiv ne zaostaja tudi' na drugih poljih. Tudi za^ povezavo _ z vasjo skrbijo. V nedeljo 5. junija je odšla skupina 50 tovarniških delavcev, ključavničarjev, kovačev, varilcev, mizarjev, čevljarjev i. dr. v Podpesek pri Vrhniki', kjer je popravila tamkajšnjim kmetom mnogo poljskega in domačega orodja. Tako vidimo, da se delovni kolektiv Industrije usnja Vrhnika bori za zgraditev socializma v naši domovini', ki je porok vsemu delovnemu. Jjud-stvu za lepše in boljše življenje. se premočeni vračali z dela. Nasprotno, zgovorni in s smehom na obrazu so prenašali' tudi to nevšečnost. In ko je nekdo pobaral eno izmed brigadirk, da jo je danes pa vendarle dež pošteno premočil, se je omalovažujoče odrezala: »Kje neki! Samo do kože, tovariš, te pa tudi najhujša ploha ne premoči!« Tako je razpoloženje v brigadi: dobra volja in smeh kljub trdemu delu in slabemu vremenu. Zato ni prav nič čudno, če ob takem razpoloženju in upornem delu izmed 215 brigadirjev, ki so se znašli v tej brigadi iz 36 krajevnih ljudskih odborov, rastejo novi, vztrajni borci za plan, katerim je prav to nedeljo štab izrekel vse priznanje in zlasti še pohvalil: Jurgel Antonijo, Vavričuk Tončko, Drofenika Ivana, Terglava Avgusta, Vovka Franca, Belino Ivana, Jug Vilka, Lebana Miho, Koprivca Franca, Kitaka Martina, Guzeja Stanka, Špacapana Poldeta, Dornika Alojza in še številne druge. Velik delež pri dviganju njihove zavesti, ko so jim vlivali novih moči in volje, vedrine in vztrajnosti pri njihovem delu, pa so doprinesle kulturno-prosvetne skupine, ki so sleherno nedeljo obiskovale brigado in prinašale s svojimi nastopi med brigadirje zdaj iz Celja, pa spet iz Rimskih Toplic in Laškega, pesem, smeh in zabavo. Nihče, ki ni prisluhnil utripu tega življenja v brigadah, ne more občutiti, kako ogromno gospodarsko važno in politično silno vlogo so odigrale. Kdor pa je vse, to videl na lastne oči. živel z brigadirji in vso to veličino občutil, je spoznal, da ta sicer nekrvava borba, ki se je pred mesecem dni' razvila v naših gozdovih za boljše življenje delovnega človeka, ni bila prav nič manj zagrizena, odločilna pa prav tako, kakor je bila narodnoosvobodilna borba. Uspehi, ki smo jih dosegli v tej borbi so najboljši odgovor vsem, ki nočejo spoznati, da sta naša Partija, naše vodstvo in delovno ljudstvo eno! Proizvodna brigada vrhniških usnjarjev pri delu za odmaščanje kož Obiščimo razstavo lokalne industrije in obrti v Ljubljani V tem pa zmaga. je vsa naša moč in naša Od 25. junija do 3. julija bo v Ljubljani v prostorih Srednje tehnične šole odprta razstava lokalne industrije in obrti LR Slovenije, ki jo prireja po dolgotrajnih temeljitih pripravah ministrstvo za lokalno industrijo in obrt. Poglaviten namen te razstave je prikazati ljudem, kakšen razvoj in napredek je zlasti v letošnjem letu dosegla naša lokalna industrija in obrt, kako je znala prav ta panoga našega gospodarstva zajeti v svojo dejavnost proizvodnjo vseh tistih artiklov, ki služijo za kritje drobnih potreb in Ki se poslužuje zaradi svojega dopolnilnega značaja najrazličnejših lokalnih surovinskih virov in odpadkov. Po svojem obsegu je ta razstava prva te vrste ne le v naš; republiki, temveč v vsej državi. Okrog 700 raz stavljalcev, podjetij in posameznikov, bo razstavljalo na prostoru, obsežnem 4300 m2 svoje izdelke — pohištvo, proizvede iz gline, keramiko, dela učencev v gospodarstvu, novatorjev in ra-cionalizatorjev, lesne izdelke, tapetništvo, vrvarstvo, tekstilne in usnjarske sepii* Z razstave lokalne industrije in obrti v Ljubljani izdelke, igrače vseh vrst, proizvode Živilske industrije, opremo DID-ov, jasli, rdečih kotičkov, restavracij itd. Razstava pa nam bo pokazala tudi razvoj' državnega sektorja na področju industrije, ki ie bila prvo leto po osvoboditvi še vsa v rokah privatnega sektorja in se je državni začel razvijati šele po prvi nacionalizaciji ter dosegel znaten napredek lansko :n letošnje leto. Od okrog 700 razstavi jal-cev, jih odpade 200 na državni sektor, okrog 50 na zadružni, vse ostalo pa na privatni. Kljub temu, da je privatni sektor po številu razstavijalcev obsežnejši, zavzemajo proizvodi državnega sektorja več kot polovico razstavnega prostora- Na razstavi bo najlepše izražena tudi pomoč in podpora, ki jo nudi naša oblast obrtnikom, eaj bodo razstavljali tudi ti' v veliko večjem obsegu kot pa kdaj koli na ljubljanskem velesejmu. Za najboljše razstavljene predmete jim bodo podeljene tudi denarne nagrade z diplomo in marsikomu tudi naziv državnega mojstra. Na razstavi bomo videli tudi dela naših najboljših slikarjev, ki prikazujejo našo plansko socialistično graditev. Slikarji Mario Pregelj, Maks Sedej, Stane Kregar, Dore Klemenčič, Tine Gorjup, Boris Kobe, Miklavž Omerza, Franc Godec in Zornik, so si ogledali' posamezne delavnice in delavce pri delu ter bodo sedaj z velikimi slikami iz tega sektorja opremili razstavne prostore. Obiskovalci, ne le iz Ljubljane, temveč tud; iz najrazličnejših krajev Slovenije in vse države, ki imajo na železnici 50% popust od 23. junija do 5. julija, si bodo lahko poleg razstave ogledali vrsto prireditev, ki bodo spremljale teden razstave. V Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici bo vsak večer revija oblek in sicer oblek delovnega človeka, pri delu, na oddihu, na morju, pri športu, na kulturnih prireditvah, v vseh letnih časih itd. Revijo bo režiral član narodnega gledališča tov- Lipah. V Operi bo v nedeljo za obiskovalce predstava Ohridska legenda, obrtniki pa bodo priredili dva koncerta. Kurilnica Državnih železnic Maribor v borbi za polletni plan ^Kurilnica ^Maribor je eden tistih naših železniških kolektivov, ki se na naši _ skrajni severni meji bori za izpolnitev petletke z vsemi sredstvi socialističnega tekmovanja. Da lahko uspešno izvršuje svoje naloge, kljub raznim in nepredvidenim težavam, kolektiv vztrajno in požrtvovalno dela na podlagi pridobljenih izkušenj v prvih dveh letih Titove petletke. Tekmovanje zavzema v tej kurilnici velik razmah. Posamezne brigade v obratu, strojno osebje in celo uslužbenci uprave tekmujejo med seboj. Uspehi, ki jih dosegajo, so temu kolektivu stalna vzpodbuda za nadaljnje delo. Posebno ostra borba za izpolnitev plana se bije v prvem polletju tretjega v leta Titove petletke, ko so se na naše vodstvo in e tem tudi na vse naše delovno ljudstvo vsule razne klevete informbirojicev. Težko in naporno je redno vzdrževanje lokomotiv ob občutnem pomanjkanju rezervnega materiala. Kolektiv zato na svojih proizvodnih konferencah ne razpravlja več o tem, kaj bi' napravili, če bi imeli material, ampak o ukrepih, kako bi s sedanjimi možnostmi nadomestili pomanjkanje' Tem konferencam prisostvujejo naši najboljši delavci, nnva-torji in racitinaliizator ji. Po pregledu dela v prejšnjem mesecu, uspehu in neuspehu, sprejmejo posamezni sektorji služb konkretne obveznosti za nadaljnje delo. Naši najboljši delavci ing. Flajs, poslovodje Žitnik, Borin, Škriba, štanc, Antončič in Žura ter skupinoiodje Krebs, Lušenc, Germ, nadalje strugarji Majerič, Mandl. KmcI, Krn d. Pezdi-ček, kovači Šerbak, Žab eri. Rojka varilca Cizarič in černčič kot tudi kotlarji Simonič. Stojnšek, Ferš in Šnajder, livarja Kraner in Motala ter kleparja — Verbanič in Ogrin iz dneva v c'an doprinašajo na čelu z ostalimi delavci delež k izvršitvi postavljenega plana. Izmed strojnega osebja so najboljši v vzdrževanju neg; strojev in nizki notrošnji goriva, strojevodje Vezjak, Šauperl, Bari, Lipoglavšek. Novak Koren, Habif. Bračič, Bombek in Štrafela s svojimi kurjači. Konkretne naloge, tesno sodelovanje uprave s sindikalno podružnico in partijsko organizacijo ter tekmovanje Širokega razmaha doprinašajo k stalnim uspehom. Z delovno disciplino, čistočo delavnic in strojev, s požrtvovalnostjo in vestnostjo pri delu ustvar-je naš delovni kolektiv pogoje, da v mariborski kurilnici teče vedno več strojev brez izrednih popravil in da je promet nemoten. Stalno skrbimo za vzgojo kadra, kateremu posveča uprava vso skrb. Letos so_ se končali že štirje tečaji za kurjače; 96% tečajnikov je uspešno opravilo strokovni izpit. Sedaj se vrši strojevodski tečaj, ki bo dal nov strokovni kader strojevodij. Za izpolnitev polletnega plana je naš kolektiv tesno vezan na pomoč delavnice državnih železnic v Mariboru in obenem odvisen od prometa samega. Plan periodičnih popravil lokomotiv bo z ozirom na izstope lokomotiv, dosežen 100% — če bo kurilniški kolektiv pravočasno prejel kolesne dvojice ter kurilne in dimovodne cevi iz delavnice državnih železnic- Kurilnica sama ne more izvršiti' teh del. ker ni za to opremljena. Medtem pa smo polletni plan, z ozirom na obseg dela na lokomotivah — računan v lok edini-cah — do danes izvršili 93%, do 25. junija pa ga bomo dosegli 100%. Pri izpolnjevanju plana prevoza, prevoženih Iokomotivskih kilometrov in 1000 brtkm, je kolektiv predvsem odvisen od prometa, tako, da postavljenega plana ne bomo mogli doseči, čeprav dosedaj zaradi lokomotiv ni bil odpovedan niti en vlak. Posebno vztrajno se kolektiv bori za znižanje polne lastne cene, predvsem za znižanje potrošnje goriva — premoga. V ta namen so kolektiv in posamezniki vložili ves svoj trud in so prav v »Tednu tehnike« dokončali graditev posebne vbrizgalne naprave za kurjenje^ odpadkov nafte-mazuta. Poskus, ki se je uspešno obnesel, bo vsekakor velik prispevek k znižanju potrošnje premnoga. Za nap»pvo je vložil največ truda neumorni delavec, poslovodja tov. Škriba. « Melioracija Pšate drugo največje izsuševalno delo v Sloveniji Poleg obnove in izgradnje težke industrije, predvideva naš petletni plan že v tretjem letu modernizacijo kmetijstva in pridobivanje novih tisoč e v hektarjev plodne zemlje. V vsej Jugoslaviji se vršijo obširna izsuševalna dela in tako bomo tudi v Sloveniji v letošnjem letu izvedli del načrtov za melioracijo v Prekmurju in pri Ljubljani. Pšata, ki izvira pod Kamniškimi planinami in teče čez Kamniško polje, je izrazito nižinska reka. Spomladi, ko se tali sneg in ob velikem deževju je pritisk vode iz Kamniških planin tako velik, da preplavlja vse obrežje vzdolž reke, daleč naokoli, Posebno velika ie zamočvirjena površina med Trzinom, Dragomljami in Domžalami, kjer obstajajo zaradi nedostopnosti še pravi pragozdi. Že pred 100 leti so bili zaradi tega izdelani prvi načrti za regulacijo Pšate, ki jih pa niso nikoli izvedli. Šele danes, v pogojih ljudske oblasti, so ta dela dejansko izvedljiva. Melioracijo Pšate je prevzelo mesto Ljubljana, ki bo izkoriščalo novo pridobljeno zemljo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi mesta Ljubljane. Novo pridobljena zemlja, ki bo obsegala nad 2000 hektarjev plodne zemlje, bo oskrbovala Ljubljano z vso potrebno zelenjavo za trg, kjer še danes razni privatni kmetje na najbolj izkoriščevalski način prodajajo svoje pridelke. V tem letu bodo izkopali razbremenilni kanal, ki bo usmeril Pšato ob velikih povodnjih v Kamniško Bistrico, in posekali gozdove na zamočvirjenih predelih. Delovna akcija se je začela že pred nekaj tedni. Vsak dan odhaja iz Ljub- ljane na delo na stotine delavcev, članov sindikatov in frontovcev. Tudi organizacija dela je v zadnjem času že dobila trdnejšo obliko. Tako bodo v najkrajšem času organizirali za otroke mater, ki bodo prih.ajale na delo, prehodni dom igre in dela. Uredili so tudi že kuhinjo, da bodo lahko prostovoljnim delavcem nudili toplo hrano. Tovarna športnih čevljev Žiri pred izpolnitvijo polletnega plana Ko je tovarna športnih čevljev v Ži-reh dobila proizvodni plan za leto 1949, povečan za okoli 40% v primeri z lanskim letom, so bili z ozirom na zmogljivost tovarne in na predvideno razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delovnimi močmi podani tehnološki pogoji za izvedbo sprejetih nalog. Toda pojavilo se je pereče vprašanje delovne sile, katerega uprava ni uspela rešiti. Pač pa so se stalno trudili, da bi izboljšali potek proizvodnje, da ne bi zastajala za planom. Za izpolnitev polletnega plana je delovni kolektiv z delovodji na čelu sklenil, da podaljšajo delovni čas za 2 uri dnevno vse dotlej, dokler ne bodo dosegli polletnega plana. Odločilno borbo za plan so začeli sredi minulega meseca in skladišče se je vedno bolj polnilo, kazalci na grafikonih so lezli kvišku, in odstotek zastoja je kopnel. Računajo, da bodo še pred koncem meseca izpolnili plan. Ko so v šoli na Ledini v Ljubljani ob priliki Tedna tehnike začeli pripravljati razstavo, so na pobudo pionirske organizacije pripravili dela, ki najbolje dokazujejo, kako pravilno je vodstvo šole usmerjalo mladino, kako močni so sadovi njihovih opazovalnih nalog. Dela učencev iz vseh razredov nazorno prikazuje nad 240 izdelkov. Učenci IV. razreda so kot odraz Tedna gozdarstva plastično izdelali iz gli" ne, papirja in lepenke maketo, ki predstavlja delovišče v gozdu, izdelali so kamione in žičnice za spravljanje in prevažanje lesa iz gozdov. Prikazali so tudi delo oglarjev. Napis >bodoči gradbeniki« posebno pritegne. Tam vidiš modernizacijo in gradnjo novih šol, gradnjo zadružnih domov in stanovanjskih hiš. »Bodoči inženirji« pa prav prisrčno prikazujejo, kako v novi socialistični državi gradimo hi-drocentrale, mostove, železnice, ceste in predore. Tudi gradnja težke industrije je prikazana. Posebno zanimanje in največ zastopnikov ima letalstvo in mornarica. Letala in ladje vseh vrst. ki so jih izdelali iz različnih odpadkov, prikazujejo, kako velika je spretnost in predstava učencev. Tudi za socializacijo na vasi so imeli dobre zamisli. Med številnimi izdelki najdeš zadružno gospodarstvo, pitališče svinj in zadružne šivalnice ter različne izdelke. Napis »elektriko v sleherno vas« pa veže v miniaturi izdelan daljnovod ves razstavni prostor. Razstava daje vtis. da ie bila .vzgoja mladine vsestranska. Množica slik. okrašenih z narodno ornamentiko, dokazuje veliko ljubezen do naših voditeljev, maršala Tita in herojev, ki so padli za našo osvoboditev. Del razstave pa zavzemajo različni izdelki in slike, s katerimi popularizirajo naše največje pesnike in pisatelje, zemljevidi in geometrijski liki. Za razvedrilo pa so prikazali tudi razne pravljične izdelke. ■ • Ko letošnje leto zaključujejo pionirji svoje delo in ocenjujejo uspehe, jim naša ljudska oblast za njihove napore daje vse priznanje. V vseh okrajih Slovenije se vršijo pionirski dnevi s pogostitvami in nagrajevanjem pionirjev. V novomeškem okraju ie biilo pohvaljenih in nagrajenih 20 najboljših pionirskih odredov. Tudi v Ljubljani bodo velike prireditve na pionirski progi, kjer bodo v pravljično urejenem gozdiču pionirji našli prisrčno zabavo in razvedrilo. IDRIJSKI RUDARJI HOČEJO ZA VSAKO CENO DOSEČI POLLETNI PLAN Prebivalstvo mesta Idrije ne ve dosti o gigantski borbi, k; jo bijejo rudarji tristo metrov pod zemljo. To ni borlia, kj zahteva, če se pokaže potreba, tudi umika iz strateških ali drugih ozirov. Ne! To je borba, ki ne pozna umika — to je bitka za plan. Ves kolektiv rudnika živega srebra pozna ramo eno borbo, to je borbo za dosego polletnega in petletnega piana, Z gotovostjo se ne more reči, kateri oddelek je boljši. Vsi med seboj tekmujejo. V naj večjem jašku, jašku »Borbe« je ostra borba med posamezniki in številkami. Mladinske brigade, številke, trojke, dvojke, polagalci cevi, tesarji — še čistilci jame — vse je krepko poprijelo in dela težko in vztrajno. Na tretjem obzorju jaška »Borba« dela s svojo grupo rudarjev in pomočnikov star rudar Kovač Peter. To je delo, ki zahteva največjo previdnost in preudarnost, kajti najmanjša neprevidnost pri delu bi lahko povzročila največjo nesrečo, in vendar njegova grupa presega normo /.a 20%. Tudi skupina Eržena Avgusta, izkušenega rudarja in fizkuMurnika. se je dobro pokazala. Najboljši med vsemi pa j!e večkratni udarnik Simonič Kari s svojo grupo. To so seveda posamezni primeri. Na splošno lahko trdimo da jašek »Borba« bije zadnjo napeto borbo, borbo za dosego polletnega plana, ki bo obenem tudi' izpolnitev polovice petletke. Za jaškom »Borba« prav nič ne zaostaja jašek »Delo«. Ta jašek nos: ime, ki mu po vsej pravici tudi pripada. Čeprav je številčno manjši, nikakor noče prav nič z ao sta j iti za jaškom »Borba«, zato tudi uporno tekmuje z njim. Kakor v jašku »Borba«, tako tudi v »Delu« vre kakor v mravljišču. Tudi v jašku »Delo« je težko izbirati posameznike. V-sd dajejo vse od sebe. Največ zaslug za dober delovni učinek pa ima visok koščen rudar Martin Pirc, ki je začel na svojo iniciativo na nov način odkopavati široko čelo- Velike težke naloge Rudniški odde- Izbiralnica opraolja velike in težke naloge, ker je v zelo slabem stanju. Toda delo gre naprej, ker mora iti, saj stoji na straži močni in delovni kolektiv mehanične delavnice, priprav ljen takoj popraviti vsako okvaro v zavesti, da je izbiralnica najvažnejši obrat. Kolektiv je požrtvovalen m vesten. Treba pa bi bilo stari izbiraln id posvetiti še več skrbi, ker je stara in vse kriči po modernizaciji- Tudi kolektiv rudniške mizarnice je z vso odločnostjo Dosegel v borbo za dosego polletnega plana. Tu so ustanovili delovne brigade iz samih mladincev. Mizarnišfci kolektiv nosi tudi rekord v sprejeti obveznosti za prostovoljno delo. Kot zadnji oddelek je topilnica, srce rudnika, ki je skozi’ vseh šest mesecev leta skrbel, da je predelal vso iz jame in izbiral niče dovoženo rudo in iz nje dobil žlahtno tekočino — živo srebro. Prav posebno zaslugo za dobre uspehe topilnice ima nedvomno tov. Evsiohij Lapajne, eden najboljših delavcev iz topilnice, ki prihaja na delovno mesto prvi in ga zapusti zadnji. Ponosno koraka miiimo grafikona 8 delovnih brigad, med katerimi je vedno njegova prva, četudi je med vsemi brigadirji on najistarejši. Neumorno se suče okrog proizvajalne peči »špirek«, ki je njegov ponos, kadar žari' pravilno in vžiga dobro- Zelo dober topilec je tudi Bezeljak Albin, ki vodi svojo brigado, ki je med prvimi in daje dober vzgled vsemu kolektivu. Splošno pa lahko trdimo, da se ves delovni kolektiv rudnika živega srebra Idrija zaveda nalog, katere terja od njega izgradnja socializma v naši domovini. A. K. Pismo iz litijske predilnice Naš delovni kolektiv sicer še ni dosegel polletnega plana, vendar se borba razplamteva iz dneva v dan. Polletni plan smo do sedaj izpolnili z 98%. Imeli smo objektivne težave, kakor pomanjkanje električne energije in surovin. Mnogo naporov nas je stalo, da smo se obdržali na tej višini in ne moremo mimo naših prvobork za naš plan, mimo delovnih brigad in posameznih predre, ki so na vsakem nedeljskem delu in ki prostovoljno delajo po dve izmeni eli celo tri nepretrgoma, Vzoren primer takega prostovoljnega dela je tovarišica Karlovšek Ana, ki se ne straši naporov, samo da bi plan bil dosežen. Seveda jih je še mno-go udarnic in drugih, ki pridno delajo, in tudi ob nedeljah delajo po 16 ur, kakor predsednica sindikalnega pododbora Beber Martina, Švare Ivanka, Karlovšek Marija, Šuler Fani, Gril Poldka, nosilka medalje dela, Kos Marija, prav tako odlikovanka z medaljo dela, večkratna udarnica udarna brigada Piki Ljudmila in druge. Pa tudi nameščenci niso med zadnjimi. Pomožna nameščenska brigada dela samo ponoči, ko primanjkuje delovne sile, in to že 14 dni vsako noč po štiri nameščenke. Dobro so znane te članice Partije, ki poleg dela v pisarni, delajo še ponoči v produkciji in ob nedeljah še 16 ur za plan. Razboršek Pavla in Angelca Vol-čanšek iz personale in normirka Vozlova, Tišlerjeva, Meta Brinjevec in druge. Tako naša mladina in žene odgovarjajo na klevete — samo vse za plan — da dokažemo vsemu svetu, da je naš plan realen in vsem delovnim ljudem Jugoslavije i sveta stvar. Naš racionalizator in nosilec reda dela III. stopnje, tovariš Cvetežar, se pa ukvarja tudi z zelo važnimi nalogami, j kako bi spravil v življenje svoj raciona-lizatorski krožek. V tednu tehnike so ustanovili komite ljudske tehnike, postavili pripravljalni odbor in racionaliza-torji so sprejeli obveznosti, ki jih bodo izpolnili do 29. XI. 1949. Gradbeni kolektivi sprejemajo obveznosti za svoj II. kongres Gradbeno podjetje »Konstruktor« Maribor je sprejelo tekmovanje, ki ga je napovedalo gradbeno podjetje »Neimar« Sarajevo na čast II. kongresu stavbincev vsem gradbenim podjetjem v Jugoslaviji. Obenem k napovedanim tekmovalnim točkam je delovni kolektiv podjetja »Konstruktor« kongresa opravil 200% prostovoljnih delovnih ur na Svoji ekonomiji in 4000 v gozdarstvu. Do 12. junija so od te obveznosti napravili že 800 ur na ekonomiji in 1200 v gozdarstvu. Delovni kolektiv Moste — Žirovnica, ki tekmuje s podjetjem hidrocen-trale Vlasina v Srbiji, ima vedno več sprejel tudi svoje individualne obvez- $ individualnih obvez- nosti, ki jih bodo izpolnili do kongresa. Stavbišče HC bo napravilo v prvi hiši ves notranji omet. V Rušah bodo napravili do kongresa streho na industrijskem tlaku. Na tesališču Hojnih bodo dogotovili tri stene z zvezo. Splošna I. Se obvezuje, da ho končni n vsjt dela pet dni pred rokom in to do 25-junija 1949. Splošna II. pa ho v bloku I. dogotovila vse predelne stene in ves omet izven kleti. Stavbišče MTT je sprejelo obveznosti, da bo do kongresa končalo vsa dela z grobim in finim ometom v prvem nadstropju. Pri gradnjah za kmetijstvo so sklenili, da bodo vse svinjske hleve dokončali do roka; od treh govejih hlevov bodo enega končali deset dni pred rokom. Poleg tega so se vsa stavbišča obvezala in sklenila, da bodo uvedla deseturni delovni čas. Kolektiv gradbenega podjetja »Pionir« Novo mesto, pa se je na množičnem sestanku obvezal, da bo do II- Tov, Ivane Stanko sc je obvezal, da bo delavnica naredila do 29. junija celotno predelavo platišč za tovorne avtomobile in popravila v$e kompresorje za pogon. Tov. Bavdaž Avguštin, miner brigadir Zupančičeve brigade, se obvezuje, da bodo napravili dnevno 12% več izkop« in odvoza kakor prejšnji mesec, kljub slabemu terenu. Valenko Ivan, tesar brigadir tesarske brigade, se obvezuje, da bo njegova udarniška brigada naredila 20% dnevno več kakor prejšnji mesec. Nadalje se obvezuje tov. Valič Milan, da bo sektor strojnica naredila za 15% več kot v mesecu maju. Do 15. junija bodo dogotovljene vse priprave za montažo I. agregata. Elektrosond se obvezuje, da bodo napravili 10% več kot prejšnji mesec. Tov. Joško Bogataj, delavec star 18 let, ki pa je bil tudi dve leti v NOV. se obvezuje, da bo opravil do kongresa 40 ur prostovoljnega dela, B. A. »MEGRAD« LJUBLJANA NAPOVEDUJE TEKMOVANJE Poleg tekmovanja v počastitev II. kongresa sindikatov gradbene industrije, napoveduje kolektiv mestnega gradbenega podjetja »Me grad« v Ljub-ljani za poživitev socialističnega tekmovanja in za čim hitrejšo izpolnitev planskih nalog tretjega leta Titove petletke, tekmovanje mestnim gradbenim podjetjem Maribor, Celje in Murska Sobota v naslednjem: Kdo bo najvišje presegel plan normiranih ur in to glede na šte- PRED VELIKIM TEKMOVANJEM VSEH ŽELEZNIŠKIH DIREKCIJ Ljubljanska direkcija za eksploatacijo železnic je pred kratkim dala pobudo za veliko tekmovanje železniških direkcij po vseh ljudskih republikah, na čast letošnje zgodovinske proslave stoletnice Jugoslovanskih državnih železnic. V ta namen je že razposlala podrobne osnutke o načinu tekmovanja, ki naj bi se sporazumno med upravo in višjim sindikalnim forumom začelo 1. junija in trajalo do 31. decembra t. 1. Komisija za tekmovanje pri direkciji je mislila na razne tehnične podrobnosti pri ugotavljanju pravilnih rezultatov tekmovanja in med drugim predlagala, naj’ bi se zaradi izenačenja pogojev pri ugotavljanju kvalitativnih pokazateljev posamezne direkcije razdelile na več kategorij, med katerimi bi bile v najvišji direkcije Ljubljana, Zagreb im Beograd, v drugi Sarajevo, Mostar in Vinkovci in v tretji' Zrenjanim, Novi Sad, Ženiti eter na Krasu itd. Tekmovanje samo naj bi zajemalo prav vse dejavnosti železniške službe, razen tega pa tudi vse ostale važne elemente, potrebne za uspešno delo v železniških obratih. Med slednjimi so organizatorji uvrstili' med tekmovalne točke n. pr. skrb za delovnega človeka po raznih vidikih, bolovanja, neupravičene izostanke, zaposlitev žena, pritegnitev nekvalificirane delovne sile, nepravilno uporabljanje plačilnega sistema, izpopolnjevanja kadrov in kvaliteto izboljšanja strokov- nega nivoja, plačevanje prejemkov, ureditev organizacije in uvajanje raznih novih načinov dela, uvedba bri-gadnega sistema dela, odstotek udarnikov, novatorjev in racionalizator jev ter vobče predlogov za izboljšanje službe, prostovoljno delavnost vseli kolektivov, povezanost s sindikalnimi organizacijami, fizkulturno in kulturno izživljanje ter preskrbo delovnih kolektivov po DUR-ih i'td- Prepričani smo, da bo to tekmovanje poživilo delovni polet med vsemi železničarji ter tako pripomoglo k ostvaritvi letošnjih planskih nalog Ključavničarska ekipa je v tednu tehnike napravila delovno akcijo na Vače. — Kar cela truma jih je pričakala in zakrpali so 380 kom. posode, popravili 52 kos, 43 vil, 12 železnih grabelj, 1 črpalko za bencin, in en škropilni aparat, več komadov strojnih delov in orodnih delov. Vrednost akcije se ceni na 11.000 din. V tednu »Učencev v našem gospodarstvu« je pa vsak vajenec izdelal samostojno razno orodje — in smo predmete razstavili v izložbi »Naše knjige«, ki vzbujajo pri mimoidočih veliko zanimanje. Ne smemo pa pozabiti tudi žena, ki so včasih delale v naši tovarni in nam pridejo ob nedeljah pomagat boriti se za naš plan, ki je naš najvišji cilj. R.D. vilo delovnih moči; kdo bo dosegel najboljšo delovno disciplino v kolektivu in zmanjšal izostanke. vseh vrst; kdo bo dosegel največji odstotek normiranih del in kvalitetnega dela; kateri kolektiv ho opravil največ ur prostovoljnega dela, kje bodo najbolj poživili kulturno-prosvetno delo in kje bo največja udeležba na študijskih krožkih, v klubu tehnike in obisku raznih kulturnoprosvetnih prireditev. Delovni kolektiv Vitanja je izbojeval novo zmago Po izrednih zaslugah delovnega kolektiva Kladivarne v Vitanju je dosežena nova zmaga v razvoju lokalne industrije okraja Celje-okolica. 19. junija je bila svečana otvoritev nove tovarne kovanega orodja in zavor v Fužinah. Dolgo je bila stara, napol podrta kovačnica v spotiko vsem. Delovni pogoji so bili zelo slabi, zato si je delovni kolektiv zadal nalogo, da bo uredil novo, moderno tovarno v zapuščenih prostorih nekdanjega »Vi-tanteksa«. Delo je zahtevalo izredne vztrajnosti in volje, ker so delavci bili navezani sami nase. Večino del so kladivarji opravili izven delovnega časa in izključno z materialom iz lokalnih virov. Vsa obširna montažna dela so izvršili z enim električarjem in ključavničarjem. Po devetdnevnem, namesto po planiranem enomesečnem zastoju, so v nedeljo kladiva v novi tovarni skovala prve sekire. To je začetek. Poleg sedanjih štirih, bodo v kratkem z novim, največjim kladivom, ki ga bodo izdelali sami, povečali proizvodnjo sekir, kladiv in drugega orodja za približno 35 odstokov. Celovni delovni kolektiv zasluži izredno priznanje. Ob tem delovnem uspehu, ko so najpožrtvovalnejši prejeli tudi denarne nagrade, je tudi štirikratni udarnik tovariš Jug Anton prejel medaljo dela, s katero ga je odlikovala Ljudska skupščina FLRJ za izredne zasluge pri delu. Prepričani smo, da bodo vitanjskemu delovnemu kolektivu sledila še vsa ostala podjetja okraja in da bodo sprejela ter pristopila k tekmovanju, ki ga je ob otvoritvi napovedalo vsem delovnim kolektivom okraja zaslužno delavstvo nove tovarn- v Fužinah. K. BORBA KOLEKTIVA »STANDARD« SE V TRETJEM LETO PETLETKE ŠE BOLJ ZAOSTRUJE V letošnjem letu, po izvolitvi nove-vega upravnega odbora sindikalne podružnice se je delo kolektiva Standard še bolj razživelo. Na sestankih so člani podružnice sprejemali obveznosti v počastitev raznih kongresov, — Franc Kern se je zavezal, da bo naredil 1000 prostovoljnih delovnih ur, Povše Ivan 300, povprečno pa je vsak član sprejel obveznost za 126 prostovoljnih ur dela. To je močan dokaz visoke politične zavesti in zaupanja v Partijo in njeno vodstvo. V mesecu februarju so reorganizirali brigadni način dela v obratu. — so 15 proizvodnih brigad 'n za delo izven proizvodnje- Ustanovil i 11 brigad Tako se je ves kolektiv vkl jučil v bri-gadno delo. Za svoje delovne zmage je dobo kolektiv prehodno zastavo vlade LR-5 za leto 1948 in je bil ob tej priliki napovedal novo tekmovanje vsem uS' n farskim kolektivom Slovenije za Pr' vo polletje leta 1949 Med prvimi pri izpolnitvi planskih nalog udarn* ki. Najboljši so Malovrh Janez, štetij Rehberger, Pester, Hostnik in Deb ljak. Tudi v diso plini »o vedno na prvem mestu in izostajajo ie v > lezni. '•liha VLADIMIR NAZOR UMRL KUL T U R A IN P RO S V E T A ŠTIRI LETA SLOVENSKE FILMSKE PROIZVODNJE Naše jugoslovanske narode je spet objela žalost. Komaj smo pokopali našega poeta Otona Župančiča, je že zatisnil oči hrvatski pesnik in pisatelj Vladimir Nazor, zvesti sin svojega ljudstva, ki je s svojim narodom živel tudi v najhujših dneh in je z njim prehodil trnovo, a veličastno pot narodnoosvobodilne borbe, kljub svoji visoki starosti, zvest svojemu ljud- stvue sledeč klicu Partije, s čimer je Pokazal svetli vzgled, kako mora glas-a'k naroda, njegov umetnik, vselej in Nvsod pokazati svojo ncomahljivost I® trdnost, kadar gre za svobodo in c®st njegovega naroda. Vladimir Nazor je bil tisti, ki je v marcu 1943 v svojem proglasu Dalmatincem preroško zaklical: Veselili sc bomo nove, pravičnejše družbene ureditve in sreče svojega na-r°da in svojih družin in bomo rekli: >Nismo zastonj živeli Nismo izdali časti svojih pradedov. Pripomogli smo k uničenju Zla in Povišanju Dobrega. , Vredni smo, da živimo na soncu .ožjem o noDi bralski zvezi osvobojenih in prerojenih narodov.* On je bil tisti, ki je isto leto na Durmitoru dejal Mladenu Ivekoviču: »Nikdar nisem bil politično opre-deljen, nikdar nisem pripadal nobeni Politični stranki. Kolikokrat so me ’t“*n' ljudje klicali ih pridobivali za , Ql' ono stranko. Ostal sem vedno " strani, vedno neodvisen. Toda, ko u Prišlo do tega, kar je sedaj na ?rv®tskem, ko sem videl, kakšne strani?, se dogajajo, sem se opredelil. i. v,krat setu odkrito in brez obotavlja pristopil k neki stranki, ker niSein mogel gledati teh strahot, ker Sem čutil, da moram tudi jaz dopri-°esti k temu, da se s Hrvatske opere ®>adež, ki so ga napravili Pavelič in Negovi lopovi. Tega kratko in malo j1 bilo več mogoče trpeti in prenašati. ” rekel sem: naj izginem, naj umrem iakje med partizani — itak ne veru-1 J®, da bom do konca vzdržal — toda r. Jv,vsi vedo, da je Vladimir Nazor s. jSl umrl, kakor pa da bi prenašal a®ioto ustaške Hrvatske.« jr Vlidimir Nazor se je rodil 30. maja j. v Postirah na otoku Braču. Gim-™z,jo je kcnčal v Zagrebu, prirodo- pisne znanosti pa na Dunaju in v Zagrebu. Postal je profesor in je poučeval v Splitu, Zadru in Istri: v Pazinu, Kopru in Kastvu. Po prvi svetovni vojni je bil direktor gimnazije na Sušaku in v Zagrebu, nato pa upravnik Dečjega doma v Crikvenici in v Zagrebu. Po predčasni upokojitvi je živel nekaj časa na otoku Braču v svoji rojstni hiši, od tam pa se je vrnil v Zagreb, od koder je decembra 1942 v 66. letu svoje starosti odšel s pesnikom Ivanom Goranom Kovačevičem na osvobojeno ozemlje, kjer je prestal četrto in peto ofenzivo in vse zgodovinske napore narodnoosvobodilne borbe. Aktivno se je udeležil ustvarjanja nove Jugoslavije. Junija 1943 je bil izvoljen za predsednika ZAVNOH (Deželnega antifašističnega sveta narodn. osvob. Hrvatske), ki je bil takrat najvišji forum Hrvatske. Predsedoval je drugemu zasedanju ZAVNOH v Plaškem in tretjemu zasedanju aprila 1944 v Topuskem. V osvobojeni svoji domovini je bil do svoje nenadne smrti 19. junija 1949 predsednik Prezidija Sabora ljudske republike Hrvatske. V svojem literarnem delu je bil Vladimir Nazor predvsem lirik. V njegovi liriki pa prevladuje razum, zato je včasih abstrakten, simboličen. Njegova epična dela so živa, polna, slik, prepletenih s slovansko mitologijo, z ljubeznijo do narave, z živahnim optimizmom in veseljem do življenja. Iskal je človeku sreče, pravice, svojo neupogljivo vero v bodočnost človeka in človeštva pa je izpovedal v svojih pesmih za časa narodnoosvobodilne borbe in v delih po osvoboditvi, ko je bil ves privezan na stvarna dogajanja in je še v zadnjih dneh z žalostjo spremljal gonjo proti nam. — Tako je še 18. junija tega leta napisal pesem »Mati Rusija«, v kateri med drugim kliče: »Rusija majko, zar udavit svoje l’jepo češ d’jete? Tvojih prsti trag na grlu «u mu; i Tvoja je sjena, hladna i siva, dostigla naš prag.« V več kot petdesetih letih je Vladimir Nazor dal hrvatski in vsej jugoslovanski književnosti celo vrsto del. Leta 1900 je izšla pesniška zbirka »Slovanske legende«, leta 1902 ep »Ži-vana«, leta 1908 povest »Veli Jože«, leta 1910 »Lirika«, leta 1912 »Hrvatski kralji«, leta 1913 »Istrske povesti«, leta 1913 ep »Medvad Brundo«, in knjige lirike »Intima«, leta 1915 »Utva zlato-krila« in zbirka povestic »Stoimena«, leta 1920 »Arknn«, leta 1922 lirične pesmi »Niz koralj«, leta t924 »Povesti iz detinstva«, leta 192? »Povesti z otoka. iz mesta in s planine« in »Pesmi o štirih arhangelih«. leta 1930 roman »Šarko«, leta 193.9 in 1959 največ ,ie njegovo prozno delo »Pastir Lola« in povest »Dedek Kajbamščak«, leta 1945 »Ahasver« in nato še »Kurir Lola«, »Pionir Grujo«, »Pepelčicn«, »Puški-baba«, »Legende o Titu«, njegovi spomini na partizanska leta »S partizani«. »Partizanka Mara« itd. Nesmrtni pesnik je delal do zadnjega diha, In še ob smrti Otona Župančiča je v njegov spomin napisal pesem, kjer pesnika primerja z zvezdo, katere sij nikdar ne ugasne, kakor nikdar ne ugasne pesnikova beseda. Ta njegovo misel velja tudi zanj samega, saj bo ostal večen i kot umetnik i kot borec za svobodo svojega naroda. Gostovanfe Jugoslovanskega dramskega gledališča Iz Beograda v Novo življenje, ki je zaplapolalo v odtenkih naše kulture po osvobo-u vb je zajelo tudi našo gledališko pitnost. Kot zgled in nekakšen kaži-v Lse je ustanovilo centralno gledališče “Pogradu z imenom »Jugoslovansko So^fko gledališče«, v katerega sestav Vs l 1 poklicani gledališki umetniki iz jg ljudskih republik. To gledališče si 0 Postavilo — kakor je namen tudi vseh cip ^ žledališč ;/ naših republikah — jjgb da črpa svojo moč iz življenja na-hjk? revolucionarnega progresa, iz revolt ^ame stvarnosti, iz njene idejnosti ili o nastopa proti vsaki dekadent-dijl/1'.. formalizmu, neidejnosti v repro-pra ClJi, ko poizkuša vsakemu delu dati nl0Voi trdno, vsebinsko tolmačenje, kar r«ji? doseči le z realistično režijo in 2Sb'ino igro. aradi tega je Jugoslovansko dramil j gledališče vzelo iz literature naših drugih narodov v svoj repertoar tista Vet()’ ki poveličujejo delo in uspehe, si j6 v napredek človeka. Poleg tega pa Oostj Postavilo načelo bratstva in enot-■p ,vseh jugoslovanskih. narodov. daliŠ? 0 ie jugoslovansko dramsko glc-hja ,e v dveh sezonah svojega delova-Cgn, alo celo vrsto dramskih ustvaritev: hov, ari?ve'Ža »Kralja na Betajnovi«, Češka ‘Strička Vanja«, Goldonija »Ribi-®ia« drahe«, Sh eri dan a »Šolo obrekova-lt)u',lreujova »Ljubav Jarovaja«, Držiča 1GLt. °. Maroje« čBUsseaua in Gowa Vič- c„jo so korenine* ter Štorije Popo-q s^udoljubce«, tega 3C umetniški in drugi sodelavci ie del .. metrov, v'najkrajšem času pa bodo za z velikimi deli. ' Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T Seliškar — Uredništvo (tele.on . Miklošičeva cesta 22/11. — Uprava (telefon 49-70) Masarykov« .4/11 * žnic# — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din 12— — Štev ček p 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. —»>--