Sami nezadovoljni hlapci
Na Dunaji, največjem mestu našega cesarstva, kjer prebiva mnogo ljudij vsake verste od cesarja do prosjaka, dogodi se tudi različnokaj čudnega.
Nekega dne je stal v odvetniškej pisarnici lesen hlapec*), s katerim je go-spod skSrne izuval in mermral: ,,To je življenje, da se Bogu smili, ker je treba ves dan v kotu čepčti in čakati gospodovih skomov. Jn kadar pridejo skorni mokri in blatni, tedaj je tekar (ie le) meni gorjž; dokler enega izuvam, tepta me drugi ter naposled me v zahvalo sune, da se zvalim pod posteljo, kakor sem dolg in širok. SkSren biti, o to je vse drugo! Skorni gred(5 vsak dau na iz-prehod, vidijo mnogo lepega po svetu, in kedar se utrudijo, pridejo, izujejo se, ter ponosno se postavijo poleg mene, dokler si ne počinejo."
Skorni, ki so to mermranje hlapčevo slišali, strigli so z ušesi, ter eden reče svojemu tovariSu: ,,Brat, kaj dčš o temgovorjenji? Namali je dobro? Ta neumni hlapec niti ne vč, kako je njemu dobro in kako ima lehko opravilo. Midva vedno terpiva: po letu naju hoče prah zadušiti, po zimi ozebava in ob dežji časi malo da ne utoneva. In kako nama kamenje gloje kožo?" — ,,Brat", odgovoii tovariš, ,,terpljenja bi se bas ne bal, tega sem navajen, a dergnenje se ščetjo vsako jutro in z večera, to me jezi. Niti nikakor ne lnorem umeti, zakaj bi trebalo, da se v svojem uboštvu še tudi svčtim. Naju gospod si mnogo ugaja. Ves dan sedi ter piše, in če se naveliča, gre na izprehod ali v kavarno. Oh, da bi mogel priti za pisarja."
Leseni hlapec vzdihne: ,,Oh, jaz tudi!" A pisar je baš otresel pero, na-slonil se na stol ia vzdehnil: ,,Hvala Bogu, da je zopet ta dan minil! Ves dau pisati in pisati! Pisar je res hlapec svojega peresa. To je vse drugače, ako je človek satn svoj, kakor dohtar, moj gospodar. Oa dela, kadar se mu ljubi, a živi dobro ter dobiva vsak dan debelejši trebuh. A jaz ves dan delam in z večera mi je časi iti lačnemu spat. Oh, da bi jaz bil dohtar!" Nejevoljno je obuval skorne, a šlape od klobučine je vtikal v žep, kar stopi v pisarno gospod dohtar in zainermra nanj: ,,Pojdi, uže je šest; ti ne veš, kako je tebi dobro."
,,Ta se meni kar podsmehuje," misli pisar, pokloni se ter odide.
Dohtar je šel v svojo izbo, a vrata so ostala odperta ia leseni hlapec je slišal vse, kar se je govorilo.   Gospodar je rekel:
,,Zdaj bode pisar brezi vse skerbi do jutra, pojde k sosedu in popije verč piva ter popuši pipo tobaka; a jaz? Do jutra bi trebalo, da vse doveršim. Bog ve, kaj si minister misli! Vsak dan pošilja več dela, a k plači uže deset let nij dal doklade; zapovedovati je lehko, a delati, delati!"
,,Čudno,"misli sam soboj leseni hlapec, niti tanij zadovoljen; tudion mermra."
Nekedd poterka.   ,,Slobodno", oglasi se dohtar.   Zdravnik pride.
,,Dobro, da ste prišli, gospod zdravnik, meni je jako slabo v želodci, in zdaj bi trebalo, da bi malo ae vso noč še pisal."
^~...................       ..
— 57 —
Zdravnik ga je za žilo potipal, na uro pogledal in rekel: ,,Idite v posteljo ter zaspite, vam je treba počitka." Po sili se dohtar nasmehne in odgovori: ,,Gospod zdravnik, vi morete tako govoriti, ker ste sam svoj gospod." A zdravnik se prime za trebuh ter se še glasneje zasmeje. ,,Kaj? Jaz svoj gospod? Jaz sem vseh ljudij hlapec. Noč in dan nijmam mirii. Verujte mi, da je zdravnik največji siromak. Kolikor je bolnikov po mestu, toliko ima zapovedovalcev ia zapovedovalek."
Zdravnik je odšel, a leseni hlapec si je mislil:  ,,Zopet je  en nezado-voljnež več. Jaz imam res več tovarišev, nego sem si mislil."
Zopet nekedo poterka in minister pride ter se jame opravičevati, ker je tako pozno prišel.
,,Konci ta je sam svoj gospod", misli si leseni hlapec. Minister dalje reče:
,,Ljubi gospod dohtar! izdelajte mi do jutra ta pisma, ker jih silno potrebujem.
Ba§ zdaj sem bil pri njegovem Veličanstvu, a imel sem hudo uro, ker je jako
slabe volje.  Najrajši bi vložil prošnjo o odpustu, da bi potem bil svoj gospod."
Hlapec nateza ušesa.
,,A to zopet ne more biti", nadaljuje minister, ker svojega gospoda ne bi rad ostavil v zadrčgi."
,,Kaj se li spet snuje?'' povpraša dohtar.
,,Oh", reče minister, ,,novcev potrebujemo, in to mnogo, a blagajnice so vse prazne. Verujte nri, tako hudo se ne godi nobenemu človeku, kakor ministru." ,,A čemu potrebujete novcev ?   Dobivamo li mi kake doklade?" ,,Doklade?  še odščipniti nekaterim nekoliko treba,  kajti boj  se bliža ia vojsko je oborožiti. Njegovo Veličanstvo uže nijma ni ene mime ure. Posvetovanje za posvetovanjem, a njegovo Veličanstvo hoče povsod v pričo biti. Zdaj so budi časi!" Minister vzdihuje in dohtar vzdibuje, a leseni hlapec v kotu uže dalje ne vzdihne.   Vse je slišal in si je mislil: ,,Sami aezadovoljni hlapci, niti presvitli cesar nij sam svoj gospod!"
Od tistega dne je bil lesčni hlapec svoje osode zadovoljen, zvesto je delal opravila ter nij mermral. Ali so tudi drugi nezadovoljneži ž njim vred potem bili zadovoljni? — Bog vL!                                                               I. s—a.