GLede spora mcd Vatikanom in Ri^ mom povdarjajo, da je prišlo med papežem in Mussolinijem do načelnega sporazuma. Vatikan je prevzel obvez-' nost, da se bo katoliška akcija in njene organzacije izogibale vsakega političnega delovanja. Škofje prevzamejo vodstvo in odgovornost za dclovanje katoliške akcije. Vlada je že vrnila,' društvene prostore katoliškim mladinskim zvezam. Ti prostori se bodo po no^ vem dogovoru uporabljali v glavnem za vzgojo mladine. Katoliška akcija bo pod vrhovnim vodstvom Cerkve in bo do prejeli škofje za njeno zaščito v kon^ kordatu (pogodbi) posebne predpravice.' Po sklepu sporazuma z Vatikanom je pisal Mussolini sv. Očetu pismo. V pis«1' mu je baje izrazil svoje zadoščenje nad. loseženim sporazumom. Mussolini na^ daljie govori o možnosti svojega obiska' pri papežu. Po sporazumu je zopet^ možna istočasna pripadnost h katoliški akciji in k fašistični stranki. Odkod preganjanje kateličanov v Španiji? Kulturni svet ni pozabil in tudi ne bo pozabil sežiganja in poruše-' nja cerkva in samostanov v Spaniji. Svobodomiselni listi so hoteli javnosti natvezti laž, da je razjarjeno ljudstvo napadlo cerkve in samostane, da jili zažge in unič.i. V resnici pa ljudstvo ni bilo razjarjeno, razjarjene so. se delali komunisti in prostozidarji (framazoni), ki so nahujskali poulične in pocestne tolpe zoper cerkvena imetja in poslopja. Dan za dnevom prihajajo na dan dejstva, ki dokazujejo, da je divjanje proti cerkvam in samostanom delo odposlancev ruskega boljševizma in agitatorjev framasonskih lož. Republikansika vlada, v kateri imajo liberalni, frajnasonski in socialistični elementi večino, je stala brezdelno na strani ter mirno opa_ovala požare, kraje, rope in razdejanje cerkvenega imetja. Kakor poročajo angleški listi, so bili napadi na hiše božje in samostane dobro pripravljeni od framasonov in njihovih zaupnikov v vladi. Pred napadi na samostane so bili stanovalci v njih telefonsko obveščeni in opominjani, naj takoj zapustijo te prostore, ker bodo zažgani. Redovniki so se obrnili za pomoč na policijo, katera jim je pa odgovorila, da nima za to dovolj ljudi na razpolago. Tako je bil tudi samostan irskih dam obveščen o tem, da mu preti nevarnost zažganja. Prednica, castita mati, se je obrnila na policijo, ki ji da običajni odgovor, da nima dovolj Ijudi. Nato se častita mati obrne s prošnjo na pomoč na angleškega poslanika, ki se je takoj obrnil na vlado ter zagrozil s posledicami. Vsled tega protesta je policija imela takoj dovolj ljudi ter je dobro zastražila samostan. Tako bi tudi lahko bila storila v drugih slučajih ako bi bila hotela. Ko so katoličani videli, da jih vlada no ščiti dovolj, so sami začeli braniti Cerkev, njene ustanove in njeno imetje. To gibanje se je razširilo zlasti v severnih pokrajinah, ki mciijo na Francijio. Tega se je ustrašila framascnska loža in ¦zato je njeno časopisie začelo napram Cerkvi bolj pomiiijivo pisati. Tako ss 'je potrdila stara resnica: Katoličani imajo toliko pravic, kolikor si jih obrajiijo, odnosno priborijo. Šv. Trojica v Slov. gorioah. Letos potefe 300 let, odkar se je pričela božja po-t pri Sv. Trojici v Slov. gor. V dostojno proslavo te 3001etnice se vrši na kvaterni petek, soboto in nedeljo dne 18., 19. in 20. septembra slo\'esna tridnevnica s sledečim sporedom: Na predvečer v četrlek ob 6. uri bodo slovesne večernice. V petek in soboto bo rana, pozna in veeerna pridiga. K pozni službi božji v petek in soboto pridejo procesije iz vseh župnij lenarške dekanije. Vabimo vernike tudi iz drugih. župnij, da pridejo v pvocesijah ali posamezno. Kvaterno nedeljo bo pri pozni službi božji slovesni sklep tridnevnice. Presvitli škoi dr. Ivan Tomažič bo imel že v soboto večer slovesne večernice, bo tridnevnico zakljueil s svojo pridigo in s slovesno škofovsko sv. mašo in s papeževim blagoslovom. ,Vse tri dni bo dovolj spovednikov na razpolago, priporoča pa se romarjem, da po možTiosti že doma opravijo sv. spoved. Da dostojno proslavimo to znamenito 3001etnico, vabimo vse častilce sv. Trojice v Slovenskih goricah, Prekmurju in drugih krajih, da se v največjem številu udeležijo te tridnevnice, da poživijo svoje zaupanje v sv. Trojico, v Marijo, Mater božjo in svetnike, ki se že od. nekdaj častijo v svetotrojiški fcožjepotni cerkvi in dostojno posnemajo globokoverne naše prednike, ki so nam ustvarili to prelepo božjo pot.