Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
V Celovcu, 12. aprila 1906.
Štev. 15.
Aleluja!
'V*:'
,,Kozana sinu Davidovemu," »blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovemu," so klicali Židje Njemu, ki je prišel, da ' osvobodi svet večnega prekletstva, plašče so pogrinjali po tleh, koder je stopala žival, na kateri je sedel, pred njim pa so nosili palmove in oljkove vejice: ljudstvo je spremljalo svojega kralja v prestolnico. To je bilo v nedeljo. Ni pa še potekel teden, in ravno isto ljudstvo je v besni obmami vpilo in kričalo: »Križaj ga, križaj ga!“ Njega, ki jim je bil največji dobrotnik, so izročili tujim rabljem; kakor roparja in morilca so ga zvezali, strgali mu obleko s telesa, bili ga z biči ter mu nasadili trnjevo krono na glavo. Pljuvali so mu v obraz in norčevali so se, češ, to je tisti kralj, tisti mogočni kralj, ki je pred dnevi prihajal v prestolnico spremljan od množic. Naložili so mu križ na rame, da si ga sam ponese na morišče, pribili so ga na križ in v divjem veselju so zaplesali, ko je izdihnil svojo veliko dušo. Zloba je zmagala, krivica je zagospodovala nad pravico, in česar niso hoteli umeti ljudje, je umela mrtva stvar: zemlja se je potresla, skale so pokale, ker človeška srca niso poznala človeških čutov.
Pravičnik je umrl!
Minila je noč, minil je dan, in četa je stražila groh Pravičnikov. In zopet se je potresla zemlja, zopet so skale zapokale in Njega, ki so mislili, da so ga pokopali za vedno, Njega ni bilo več v grobu. Vstal je mogočen in častit, premagal je zlobo pekla in človeštva, pokoril si je smrt! Strl je verige tisočletnega suženstva, v katero je bil pogreznjen človeški rod, in svoboda mu je zasijala jasno kakor solnce v jutranjem svitu. Odrešen je človeški rod, iztrgan iz teme prekletstva, smrti!
Aleluja!
Bili so časi, ko je jutranje solnce posijalo na krvava bojna polja, po katerih so ležala v potokih krvi trupla hrabrih bojevnikov za križ častni in svobodo zlato. In če bi bil pogledal v obraz tem junakom, bi bil spoznal v njih sinove naroda, onega bornega naroda, ki še dandanes biva po teh solnčnih dolinah, ki še dandanes orje grudo, ki jo je nekdaj rosila gorka kri njegovih pradedov. Junaški je bil rod, ki je stoletja krepko
stal na braniku za domovino svojo in vero svojih prednikov, med tem ko je njegov mogočni sosed stal in gledal od daleč, kako mu drugi branijo hišo požarja. In hvaležnosti ni poznal nikdar. Za vse junaške boje, za vso prelito kri, za vse to je žel naš narod le sad prevare, bič oholega soseda in verige suženjstva, iz katerih se ni dvignil niti še dandanes. Mesto zahvale črna nehvaležnost, mesto pravice najgrša krivica. In komaj že čakajo, da bi se zaprla gomila za zadnjimi ostanki nekdanjih junaških borilcev, da bi pograbili njih last, da bi si razdelili njihovo posest. Kedaj pač?
Aleluja! Gospod je vstal! — odmeva sedaj povsod skoraj, kjer biva človeški rod. Aleluja! Premagal je smrt, smrti ni. Slovenski narod, ali naj zate samo še ostane neizprosna gospodarica — smrt? Ali naj ti edini pogineš, ko so drugi že zdavnaj vstali? Ne, tudi slovenskemu narodu mora zasijati dan vstajenja iz stoletnega mrtvila, v katero ga je pokopala tuja zavist in sovraštvo. Vzbuditi se mora slovenski rod in vstati v novo, boljše, svobodno življenje! In kažejo se že prvi veseli znaki: krepko je že začelo kliti na narodnem polju. Le skrbno gojimo mlado setev, pridno ji zalivajmo, odločno jo branimo škodljivcev, in kmalu nam bo dozorela v bogato žetev narodne zavesti, v narodovo svobodo.
Naš narod vstaja! Aleluja!
Kranjski deželni zbor.
Pirhov, ki se jih ni nihče nadejal, nihče jih pričakoval, je hotela vlada »pokloniti" kranjski deželi. Ali kakor pravi star pregovor, da hitrica ni nikoli dobra, je tudi vlada s svojimi pirhi — menda niso bili dovolj trdo kuhani in s preslabo barvo pobarvani — pogorela, kajti oni, ki naj bi bili pirhe sprejeli, so jih odklonili, in besede, ki so jih pri tem govorili, niso bile ravno bogve kako prijazne.
Kakor strela iz jasnega je zadela državni zbor novica, da je sklican kranjski deželni zbor na dan 2. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch je izjavil, da bo vlada v kranjski deželni zbornici odgovorila na svoječasno resolucijo deželnega zbora v zadevi splošne in enake volilne pravice za deželni zbor in predložila zbornici načrt volilne reforme za kranjski deželni
zbor. S silno napetostjo je vse pričakovalo otvoritve ponedeljkove seje.
Deželni predsednik je v svojem govoru poudarjal, da je pač potrebno, da se da volilna pravica v večji meri tudi onim, ki ne plačujejo direktnega davka, ali ohraniti se mora vzlic temu zastopstvo interesov. Zato se je vlada odločila za ustanovitev novega splošnega volilnega razreda, v katerem naj se voli 10 poslancev. Volilni okraji se razdele tako, da pride na enega poslanca približno 50.000 prebivalcev. Potemtakem bi imela Kranjska 47 deželnih poslancev, in sicer: ljubljanski knez in škof; veleposestniki 10 poslancev; mesta in trgi ter obrtna in trgovinska zbornica 10; kmetske občine 16; splošni razred 10 poslancev.
Vladni načrt se je odkazal ustayrnunu od- , seku. Sklenilo se je, da odsek poroča n^tmeno, ' V odseku so Nemci zahtevali, da naj se sklene, da se deželnozborski volilni red sme v bodoče le tedaj izpremeniti, če je v zbornici 38 poslancev.
Ker vladni načrt zagotavlja Nemcem vsaj 10 poslancev, bi Nemci v bodoče lahko preprečili iz-premembo volilnega reda. V odseku se stvar ni dognala do konca.
Ko je v zbornici določil deželni glavar, da pride poročilo o odsekovem delovanju na vrsto kot prva točka, ne pa nujni predlogi, ki jih je vložila napredna stranka, so poslanci napredne stranke začeli z obstrukcijo. Prinesli so s seboj razne instrumente: piščalke, kravje zvonce, rogove, trobente, bobne, gramofon itd. ter so na ta način zabranili razpravo. Obstrukcija je trpela skozi dve seji, na kar je vlada deželni zbor od-godila, ne da bi se volilna reforma sprejela.
Vladni načrt volilne reforme zagotavlja nemškim veleposestnikom dosedanje število poslancev, dasiravno je to naj večja krivica nasproti drugim volilcem. Kakor je nadalje razvidno iz razdelitve volilnih okrajev, bi po tem načrtu imela slovenska ljudska stranka večino v deželnem zboru, dočim bi napredna stranka izgubila nekaj mandatov. To je bil tudi povod obstrukcije. Načrt bi bil sprejemljiv, ako bi se bil odpravil veleposestniški volilni razred in bi se teh 10 mandatov tudi razdelilo na prebivalstvo dežele. Slovenska ljudska stranka bi potem imela v deželnem zboru precejšnjo večino, ali napredna stranka bi bila še vedno tudi vsega upoštevanja vredna manjšina — opozicija. Nemce bi seveda morda razun enega
Podlistek.
Velika noč v Jeruzalemu.
»Ako pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desna roka! Jezik naj mi obtiči v grlu, ako se tebe ne spominjam." Tako se je rotil neki Jud v babilonski sužnosti, ko so ga Babilonci silili, da zapoje kako sveto pesem! — »Kako naj pojem tu v tujini! Moje gosli vise na vejah vrbe in moje misli hitijo nazaj na Sion!" tako je odgovoril. — Slično se vsakomur godi, ki je enkrat gledal sveti Jeruzalem. Pozabiti ga nobeden ne more.
Sunt fata locorum: imajo kraji svojo zgodovino! V najodličnejšem pomenu velja to gotovo za Jeruzalem. Tisti hriboviti plató, med dvema dolinama, ljubki grič na desni: Oljska gora za visokim stolpom! Resni visoki zidovi, ki stoje, kot bi bili zidani za večnost, brezštevilne bele hiše, ki se slikovito razsujejo črez štiri gričke: ta slika se mi vedno mirno in polagoma, a v jasnih potezah vzdiguje iz nebroja vsakdanjih skrbi in želja in trudov vedno tedaj, ko se biiža kak sveti čas; posebno pa zdaj^ pred velikim tednom: ker veličastna žaloigra Kristusovega trpljenja, ki se sicer po vsem drugem svetu res samo nekako kot igra ponavlja, se je tam v vsej življenski resnici vršila: in ravno veliki teden sem imel srečo biti tam.
V vsem našem spoznanju, tudi v verskem, moramo hoditi po okorni in večkrat nejasni poti dokazov; ali vsaj kar se tiče vere, moramo ver-
jeti nevidne stvari: to je naši naravi jako težavno: ona hoče slišati, okušati, gledati; prišel bo čas, ko pade zastor in gledali bomo resnico od oči v oči!
V Jeruzalemu se romar čuti nekako bližje resnici in Bogu. Zastor se nekako dvigne in človek gleda več, kakor bi mu pripustile navadne vsakdanje duševne sile.
Prideš in gledaš, a ne da zmagaš, ampak da boš premagan. Vse tam otemni pred eno samo besedo: Kristus — tudi tvoja mlačnost in brezbrižnost. Pozemeljskega veselja in hrupa tam ni: gledališč, veselic itd. tam ni. Saj je pa tudi Kristus edina privlačna sila, ki napoti toliko ljudi v take kraje. Drugega namreč ni, kar bi moglo tja vabiti; ne lega na visoki gori, ki onemogoči železniški in tramvajski promet, niti lepota mesta bi ne mogla nas Evropcev spraviti tja. Trem stvarem, katere vsak navaden zemljan s seboj prinese: oči, noge in nos, je^ treba temeljito pre-ustrojiti evropski okus. Strme steze, skrajna nesnažnost in konglomerat najrazličnejših vzduhov niso ravno Evropcem vsakdanja navada.
Posebno pa se nogam hudo godi zunaj mesta! Tam imajo besedo le mule, ki s znamenito spretnostjo kljubujejo vsem prepadom, skalam in strminam, dasiravno trdovratno hodijo ob skrajnem robu stez.
Sicer vsa sveta dežela živi le od imena »Kristus", a v posebni meri še Jeruzalem. Središče in srce v Jeruzalemu je pa cerkev sv. groba. To cerkev natančno opisati je v časniku naravnost nemogoče. Drugega namreč ni kot čuden sestav različnih cerkva in kapelic. Omenim samo,
da nad cerkvijo ravno v sredi se dviga kvišku mogočna kupola, ravno pod kupolo se nahaja znotraj v cerkvi visoka kapela iz finega mramorja in to je sv. grob. Bilo je na cvetno nedeljo 1905 na večer, ko sem dobil dovoljenje, da smem drugi dan maševati na sv. grobu pod pogojem, da prenočim v cerkvi. Cerkvena vrata so namreč po noči zaprta in maševati je pa treba ob ranem jutru ob dveh ali treh. Katoličani nimajo več kot dve maši. Na visoki galeriji ravno nad sv. grobom pod kupolo je bil meni odmenjen prostor za prenočišče. Cerkev je namreč skupna last katoličanov, Grkov, Armencev in Koptov. Vsakemu veroizpovedanju je določen gotov čas za obrede. Seveda na počitek sem malo mislil. Naslonil sem se na držaj galerije in gledal na sv. grob. Ako velja, da se človek bolj uživi v svojo notranjost, ko potihne zunanji hrup, potem so tu gotovo bili vsi predpogoji dani. Doli so plapolale velikanske sveče in so podile nemirne velike sence sem in tja po visoki cerkvi kot pošasti. Skozi kupolo je sipala luna svoje blede žarke, ki so se cepili ob trdem bleščečem mramorju sv. groba. Nekaj romarjev je ležalo na kolenih pred sv. grobom in od neke daljne kapele je milo donelo petje mladih fantov. Rano na jutro sem se z nekim svetim strahom napotil v sveti grob maševat. Pri vhodu sem se moral globoko skloniti, ker je tako nizek, znotraj je pa komaj prostora dosti, da se okre-neta mašnik in strežnik. Dva metra dolga mra-mornata plošča krije grob. Tu je torej spal mirno spanje oni, ki je v 2% letih s svojo skromno besedo, ki sega do mozga, predrugačil celi svet, ki je pre-kucnil celi tedaj veljavni družabni red, ki je pre-
ali pa tudi popolnoma pometli iz zbornice, kjer bi se odločevalo s samo slovenskimi glasovi, imeli bi v resnici slovensko zbornico. Nemcem je bil seveda vladni načrt po godu, ker jim zagotavlja za dolgo vrsto let zastopstvo v deželnem zboru, katerega ne zaslužijo niti po številu (okrog 80 veleposestnikov), niti po davčni moči. Napredna stranka, edina, ki bi bila na izgubi, je posegla po orožju obstrukcije, da je obvarovala svoje koristi.
Deželni zbor je odgoden in gotovo ni pričakovati, da bi vlada kmalu prišla zopet s svojimi pirhi na dan. Z druge strani pa se zagotavlja, da vlada v najkrajšem času razpusti deželni zbor iz razpiše nove volitve. Pa bodi že kakor hoče, jasno je to, da je vlada za enkrat pogorela s svojim načrtom. Kako bo to vplivalo na državnozborsko volilno reformo, bomo videli šele potem, ko se državni zbor zopet sestane po velikonočnih počitnicah.
Koroške novice.
Kdo vzdržuje nemštvo na Koroškem? Odgovor na to vprašanje je podal g. Dobernik na občnem zboru nemško-nacijonalnega „Volks-vereina“. „Velika večina »fortschrittlich« Slovencev koroških, ki žele, da se ohrani politično, gospodarsko in kulturno edinstvo dežele, bodo, to upamo, kakor že od nekdaj, stali kot dobrodošli zavezniki na naši strani." — Slovenci so torej tisti, ki naj vzdržujejo nemštvo na Koroškem. Brez njih bi bila nemško-nacijonalna stranka že zdavnaj zropotala na kup in le njihovo izdajstvo lastnega naroda jo še drži na površju. Ako te slovenske poturice, ti slovenski janičarji obrnejo Nemcem hrbet, je odklenkalo nemško-naci-jonalnemu gospostvu v deželi za vedno. In kaj imajo ti ljudje za svoje izdajalstvo? Zaničevanje! Kajti izdajalca vsak zaničuje, tudi tisti, ki ga izrablja. Kako se tu pač uresničujejo besede: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti"!
Denarja, denarja! Skoraj v vsaki številki tega in onega nemško-nacijonalnega lista se bere, da duhovščina izsesuje ljudstvo, da mu nalaga davek itd., in človek bi mislil, da nasprotno nemški nacijonalci ne delajo čisto nič drugega, kakor z vevnico trosijo denar med svoje pristaše. Da temu ni tako, je pokazal zadnji občni zbor nemško-nacijonalnega „Volksvereina“, kjer se je naložil nemškemu Mihelnu naravnost davek v korist nemško-nacijonalne stranke. „Freie Stim-men“ pravijo: „Če meščanje in kmetje količkaj razumejo svoje politične dolžnosti, se nam mora posrečiti, da jih pridobimo za to, da bodo več plačevali v politične namene, kakor so pa doslej. S poobčenjem volilne pravice bodo stroški na-rastli do visokosti, katere sedaj še ne moremo spoznati, vsled česar je neobhodno potrebno, da se naloži vsem volilcem, ki kaj premorejo, nekak strank ni davek, kateri naj se ne pobira samo ob času volitev, temveč mora biti trajna uredba naše skupne politične organizacije." Tu se torej vidi, da nemški nacijonalci vidijo v svojih pristaših, meščanih in kmetih, one molzne kravice, ki naj jim dajejo potrebnega mleka — denarja
ustrojil posameznega človeka, družino in cele državne organizme, napram kateremu nobeden ne more biti brezbrižen. Eni ga strastno sovražijo, drugi ga goreče ljubijo, tretji ga pa ne poznajo. V sredo, četrtek in petek so se pele kot povsod lamentacije ravno pred sv. grobom. Mož, ki jih je pisal, je bil skrajno nesrečen, vsaj ako se govori iz posvetnega stališča. Bil je Jeremija, ki je živel 600 let pred Kristusom. Njegov nalog je bil: da kliče zadnjič pregrešne Jude nazaj v naročje božjih zapovedi. Bil je 20 let star, ko ga je Bog klical in mu ob enem že povedal, da bo njegovo delo brezuspešno. Mladenič se ustraši in reče: Izberi si, Bog, vendar drugega, jaz komaj znam reči: a, a, a! — a moral je ravno on pri-digovati ljudstvu. Pridigoval je brez uspeha, verjel mu ni nikdo, vrgli so ga v ječo.
Ko so Babilonci mesto razrušili in odvedli celo ljudstvo v jetništvo, je on ostal na razvalinah mesta in zapel tiste žalne pesmi, katerim gotovo v celi svetovni literaturi se ne nahaja nič sličnega. Blagi tenor je torej v Palestrinovih koralih začel primerjati mesto zapuščeni vdovi, ki v tihi noči joka in stoka, kateri lijejo neprenehoma solze črez lice po otrocih, ki jih več ni; opeval je, kako so ulice zapuščene, tempelj razdrt, duhovniki razkropljeni, device onečaščene in Jeruzalem sam zadušen od preobilne bridkosti. Skoro bi na glas zaklical: to je velikansko, to je gran-dijozno. Nazadnje pa vedno vnovič: Jeruzalem! obrni se k gospodu tvojemu Bogu. To je značaj, to je zaupanje, ki v največji sili, ko je vse zgubljeno, pravi: Pomagaj, o Bog, ti edini zamoreš.
Dr. L. Ehrlich.
— za njihovo hujskanje po slovenskem Koroškem. In med temi kmeti in meščani je veliko število Slovencev, rojenih Slovencev, ki naj si v svoji nevednosti in neumnosti s svojim lastnim denarjem kopljejo narodni grob. Denar, denar! to je, česar hočejo nemški nacijonalci od ljudi! In ta denar, ta davek, naj jim plačujeta kmet in meščan, da bodo gotovi gospodje potem lažje ob polnih jaslih hrustali slovensko narodnost na Koroškem! In naši ljudje, naši „deutschfreund-liche Slovenen", bodo tako dobri, da bodo nosili svoje težko prislužene kronice v nenasitno žrelo nemškega nacijonalizma! Neumna žival se brani mesnice, — voličke, ki še plačajo zato, da se jih pobije, take je dobiti samo med - ljudmi. Bog jim daj pameti!
„Kàrntner WocheiiMatt“ ima novega urednika od 1. marca sem. Do tedaj je bil podpisan neki Franc Rajakovič, Ljubljančan, ki je boljše znal slovensko kakor nemško. Kaj je bilo povod, da so tega urednika odpravili, nam ni znano. Najbrž Rajakoviču ni niti oni „štram“ nastop proti slovenskim gostom v nekem javnem lokalu več pomagal, morali so dobiti bolj „štram“ človeka. Malo čudno je seveda tudi bilo, davse-nemški list urejuje Slovenec, oziroma Hrvat. Ali pa Vsenemci med seboj niso imeli za to zmožnega človeka!
Naša priloga. Zadnji „Mir“ je imel prilogo „Slovenski Tehnik", katero bo imel odslej vsak mesec, seveda brezplačno. Upamo, da smo našim naročnikom, ki se zanimajo za gospodarski napredek, s tem prav dobro ustregli. Posebno opozarjamo naše naročnike na „Vprašanja in odgovore", kjer se bo odgovarjalo na vsa v tehnično stroko spadajoča in gospodarska vprašanja. Odgovarjalo se bo tudi na poljedelska vprašanja. Naj bi se naši naročniki prav pridno posluževali te ugodne prilike, kjer dobijo strokovnjaški nasvet popolnoma brezplačno. Ako bi hotel kdo list posebej naročiti, si ga lahko naroči za ceno K 1'20 pri upravništvu v Pragi, Kralj. Vinogradi, Puch-majerova ul. 8.
Nemško-nacijonalni „Volksverein“ si je na zadnjem zboru izvolil sledeči odbor: Načelnik posl. Dobernig, potem dr. Jos. Lemisch, France Narath, Hans Schluga, J. Kollmayer, dr. F. Kaiser, dr. A. Martinek, J. Pinteritsch, župan velikovški, J. Adler in J. Keimbacher.
Osebna vest. G. župniku Juriju Trunku se je zdravje, katerega je šel iskat na Jutrovo, že znatno izboljšalo. Koncem junija se vrne gosp. župnik zopet v domovino.
Umrl je na svojem posestvu Blagovni pri Št. Juriju ob južni železnici slovenski štajarski državni poslanec vitez Berks, ki je zastopal kmetske občine celjsko-brežiškega okraja. Štajarski Slovenci so mu dolžni hvalo za marsikatero narodno pridobitev. Slava mu!
Duhovniške in cerkvene stvari. Razpisana je župnija Marija na Žili do 11. maja (patronat gospoščina Bekštanj). —Medgorj e. (S v. misijon.) Od 27. marca do 2. aprila t. 1. se je tukaj obhajal sv. misijon, katerega sta vodila vč. gg. o. Janez P ri sto v in Fr. Umnik S. J. iz Ljubljane oziroma Linča na Zgornjem Avstrijskem. Prišla sta dne 26. marca popoldne skoraj neopažena, a kljub slabemu vremenu je bil cerkveni obisk zlasti v zadnjih dnevih zelo obilen. Dal Bog, da bi ta sv. misijon obilno duhovnih sadov obrodil.
Podgorje v Rožu. Sv. misijon za Podgorsko in Št. Jakobsko župnijo so obhajali tukaj od
21.	do 29. marca t. 1. veleč. gg. jezuiti iz Ljubljane: o. Kunstelj, o. Žužek in o. Tomc. Vkljub jako neugodnemu vremenu so bile izvrstne in sedanjim razmeram primerne pridige veleč. gg. misijonarjev prav dobro obiskovane. Sv. zakramente je prejelo 1200 vernikov.
Podravlje. (P r i m i c i j a.) Nedelja dne
22.	mal. travna bo zopet slovesen dan za skoči-dolsko župnijo. Daroval bo namreč na ta dan sin vrlega rodoljuba Ivana Šerviceljna p. d. Špicerja na Udmatu, č. g. o. Jozue Šervicelj, duhovnik frančiškanskega reda, prvo svojo sveto mašo. Naj bo dan kakor za starše in sorodnike tako tudi za celo župnijo dan pravega veselja in prave radosti.
Borovlje. Povsod se gleda na to, da se z brezskrbnim ravnanjem pri dinamitu ne prigodi kaka nesreča. Ne tako v Borovljah. Najbrž za borovškega Riegerja, kot nekdanjega žandarja, ne veljajo take odredbe. Soditi namreč po tem, kako ta gospod postopa z delavci in dinamitom, bi človek res lahko mislil, da je on nad postavo in da mu je delavsko življenje — „buršt“. Tako se sliši o njem, da dinamit shranjuje v zdaj zapuščeni plajberški jami, ki je pred tatvino zavarovana z grozilnim napisom „verbotener Ein-gang" in s starimi vegastimi durmi, ^ ki se še pripreti ne dajo. Sicer pa nam to nič mar, gospod Rieger je gospodar in on že ve, kako se
morajo take reči shranjevati. Ni pa nam vseeno, kako ga dà prenašati v Borovlje. Navadno to delo opravlja kak delavec-knap in sicer ga nosi kar v nahrbtniku ali „ruksaku“ kakor kruh. Da je tako postopanje za dotičnega delavca do skrajnosti nevarno, kaže se v slučaju Pošinger iz Plaj-berga. Poslan po dinamit, naloži si ga 16 kg in na hrbtu odnese v Borovlje. Po poti si z roko olajšuje težo, pri tem pa mu po nesreči en zavojček pade na zemljo, oziroma v sneg, da še videl ni kdaj. Sreča njegova, da se je to zgodilo po zimi, po leti bi ga bil dinamit na mestu raztrgal na kosce. In g. Rieger? Drugod bi morebiti postali previdnejši, ta gospod pa je rajši postal hud in nedolžnega delavca za plačilo postavil na cesto. Ponosni in visoki gospod direktor se je celo tako daleč ponižal, da je dejanski napadel siromaka in ga občutljivo s peresom popraskal po rokah. Naenkrat brez dela, navrh pa še ranjen,
—	človek mora res imeti veliko potrpljenja. Sicer pa bo še, tako je vsaj slišati, sodnija o celi zadevi govorila končno besedo.
Borovlje. Tudi pri nas se začenja nekako bolj tolažljivo življenje slovenskemu narodu. Zelo sem se začudil in razveselil, ko zvem, da se snuje v Borovljah — tamburaško društvo. Kakor mi je znano, predložila so se že pravila za novo slovensko društvo c. kr. deželni vladi v potrdilo. Fantov, kateri se učijo, je sedem in sicer sami puškarji, zato se bode društvo imenovalo „Strel“. Veselje, katero imajo oni do tamburanja ter do ustanovitve pričakovanega društva, 'je veliko, tako da se zdi vredno občinskemu tajniku gosp. R. M filler ju, jih hoditi iz Slov. Plajberga, kateri je kot tak v tem goratem kraju v službi, poučevat in vodit, pri katerem jako dobro napredujejo. Škoda, da niso vedeli za tega vodjo pred enim letom in lahko bi že imenitno nastopali, pa tudi mislim, da bodejo po Veliki noči enkrat ravno tako 'za čuti — Podljubeljem kje. Želim, da bi se kmalu razlivali glasovi milodonečih tamburic tudi po Borovljah in prebudili mnogo slovenskih sinov od narodnega spanja.
Borovlje. V nedeljo, dne 18. marca so priredili socijalni demokratje v Borovljah in Podljubeljem zborovanje po § 2., na katerem se je govorilo med drugim tudi o volilni reformi. Poročal je vodja borovških socijal-demokratov so-drug Vaj ciaf. Govorili so nadalje sodrugi Mišic in Singer. „Arbeiterwille“ poroča, da se je na zborovanju Podljubeljem protestiralo proti „Mirovim“ napadom. Konštatujemo in še enkrat javno povemo, da v ,,Miru“ objavljeni članki niso bili nobeni ,,napadi", kakor jih imenujejo podljubeljski socijalni demokratje, ampak le resnični in popolnoma opravičeni odgovori na one nesramne dopise, katere je prinesel „Arbeiter-wille" iz peresa svojega borovškega poročevalca o slovenskih delavcih in njihovemu voditelju Podljubeljem in o političnem zborovanju v Glinjah. O zborovanju v Glinjah moramo na tem mestu dodatno poročati, da je bilo celo socijal-demo-kratom in nemškutarjem všeč in da so tudi možje nasprotnega mišljenja ob ovem poročilu v „Ar-beiterwille" majali z glavo in priznali, da bi se bolj perfidno in nesramno sploh ne dalo kritiko-vati govora, kakor ga je govoril g. deželni poslanec Grafenauer, mož, ki se je potegoval za borovške puškarje, v hvaležnost za svoj trud pa žanje le napade in obrekovanje od strani tistih, ki so bili najprej poklicani, da bi se mu zahvalili za njegov trud, poslancu Doberniku pa pokazali,kaj se pravi: snesti borovški puška-riji priznano podporo.
Borovlje. Pri nas se nekateri ljudje zopet prav živahno zanimajo za slovenski veronauk v šoli. Da se v Borovljah poučuje krščanski nauk še zmirom tudi v slovenskem, torej v materinem jeziku večine šolarjev, tega menda posebno pri-bandrani g. dr. Metter, ki je kot zdravnik za razsodbe glede poučnega jezika pač gotovo najmanj poklican, ne more spraviti v svoj nemškonacijo-nalni „žakeljc“. Če bi pričakovali od njega, da je nasprotnik borovške silogermanizacije, bi si domišlj evali preveč. Toliko pameti in pedago-gičnega smisla pa smo mu vendar podtikovali, da smo bili do zdaj mnenja, da vsaj ne podpira one protinaravne nemškutarije, ki hoče izbacniti zadnjo trohico slovenskega jezika iz naše ljudske šole, katero obiskujejo večinoma otroci slovenskih staršev. Nemškutarji pljujejo v svoji omamljenosti in brezznačajnosti sami sebi v skledo, da bi se pa Nemci-rojaki predrznih pljuvati v skledo Slovencem, med katerimi in od katerih morajo živeti, to se pri nas zdaj še ni pogostokrat zgodilo. Toda pri nas je vse mogoče. Morda si bodo zaradi veronauka še pobili svoje črepinje, a slovenskega krščanskega nauka ne bodo ubili. Luteransko-brezotroška trojica bo pri škofu slavno
—	pogorela.
Kapla ob Dravi. Dne 2. aprila opoldne je privozil prvi vlak po novi železnici do postaje v
Svetni vasi. Vozil je gramoz. Kakor je torej videti, vendar ni že več daleč čas, ko se bomo vozili po novi železnici v Celovec.
Kotmaravas. (Pajčevina.)
En „Panjek“ je bil,
Kje pevce učil,
Nemara je b:lo na Kotmirskem.
Kar panj ek nar’di,
S tem muho vlovi,
Zapre jo t’ko po hudirskem,
Da tiho drži,
Ko pije nje kri —
Tako je tud’ bio na Kotmirskem.
Je pevce učil,
Pa tepce lovil,
Zavil jih v nemško kulturo.
Pa tepcev, ho, ho,
Mu zmanjkalo bo,
Ki žrli bi tako kulturo!
Pa saj nič ne dé,
Barab je pracé,
Jih Drava pripelje s suro. —
Podgora v Kožu. Zadnji čas se je pričelo do mene podpisanega neko sovraštvo. Izjavljam javnosti, da nisem dopisnik člankov v predzadnjih številkah „Mira“, kateri so bili priobčeni kot odgovor na list „Arbeiterwille“ z nadpisom „Bo-rovlje“ in „Podljubelj1!! Gregorij Špok.
Podsinjavas. Zanimanje za novoustanovljeno delavsko in pevsko društvo je zelo živahno in člani kar ljubezni in navdušenja gorijo za vse one dolžnosti, ki so jih sprejeli tedaj, ko so vstopili v društvo. Da bi se le vedno zavedali svoje vzvišene naloge, katero imajo kot člani delavskega in pevskega društva, in plačilo jim bo obilno. Koristili bodo sprva sami sebi, ker se bodo izobraževali in postali v vsakem oziru enakovredni člani človeške družbe, navdušili in zbudili pa bodo tudi druge, da jim bodo sledili in posnemali njih delavnost in vztrajnost, ki bo obrodila mnogo sadu ne le v prid posameznika, ampak v korist celokupnosti slovenskega naroda. Zato pa:	„Bratje kvišku! opasujmo
Uma svitle meče;
Plemenita kri po krepkih
Naših žilah teče!"	—t.
Spominjajte se šentjakobske šole!
Beljak. Občinski svet beljaški je sklenil, da se vsa občinska uradna pisma kolekujejo z nemškim siidmarkinim kolekom. Glejte, tako delajo Nemci! Na Koroškem imamo lepo število slovenskih občin in nobena še ni sklenila kolekovati svoja uradna pisma z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda. Pokoncu torej, slovenski zastopi! Sklenite tudi vi enak sklep kakor Nemci. Kar je njim dovoljeno, je tudi vam. In naša družba bi imela lep dobiček pri tem. Nadejamo se, da bomo v kratkem dobili poročilo od naših občin, da so storile tako.
Nabor j et. Pri nas je pač kraj, da še celo divjačina nima miru pred vednimi zalezovalci. Res je sicer, da večina lovskih tatov prihaja iz naše ljube sosedne laške dežele, ali tudi med domačini so ljudje, ki si radi privoščijo kaj boljšega, čeprav ni njihovo. Dne 1. t. m. je zasledil lovec saškega kralja dva taka ptička, ki sta si hotela preskrbeti na tak način dobre pečenke. Bila sta to Lovrenc Scherling in France Gelb-mann iz Naborjeta. Zagrabili so jih, ko sta nesla domov srnjaka in srno. Sodnija jima bo lov gotovo dobro izplačala.
Šmarjeta nad Bajtiščami. Zadnji dopis iz Šmarjete nad Pliberkom je vzdramil tudi mene in začel sem premišljevati o narodnem življenju Šmarječanov v Rožu. Naša Šmarjeta je v narodnem oziru pač popolnoma slična Šmarjeti nad Pliberkom. Tudi pri nas je dosti mladeničev in mladih gospodarjev, a nobeden se ne zanima za narodno življenje, pač pa za alkohol, kvarte in kroglo. To jim je vse. Da bi pa včasih segli po kakem slovenskem časopisu, to jim še na misel ne pride, akoravno bi jim veliko več koristilo nego pijača, kvartanje in kegljanje. Sicer je tudi pri nas nekaj vrlih in duhovitih gospodarjev, kateri dobro vedo, da se mora dandanes tudi navaden kmet izobraževati, da mora brati knjige in časopise, iz katerih posnema, kaj se godi z njim in okoli njega. Taki vrlo-narodni in delavni kmetje so pri nas sicer redko vsejani, vendar pa pričakujemo od njih toliko narodne požrtvovalnosti in delavnosti, da bodo stopili med svoje znance in prijatelje in jih v prijateljskem pogovoru poučili, kako resen je današnji čas in koliko zahteva posebno od slovenskega kmetovalca. Slovenski kmet nima samo to nalogo, da obdeluje in oskrbuje svoje njive in travnike, še veliko važnejša naloga čaka dandanes slovenskega kmeta in ta naloga mu veleva: Stoj trdno in nepremagljivo na braniku za svoje in svojega naroda pravice. To nalogo morajo tudi od zdaj naprej
naši kmetje uvaževati. Bližajo se velikonočni prazniki, vstajenje narave. Vse se bo zbudilo iz dolgotrajnega zimskega spanja, narava bo slekla svojo zimsko obleko in se zavila v prijetno zelenilo, vse bo znova živelo in dihalo krepost in svežost. Vi Šmarječani pa hočete zaostati? Posnemajte tudi vi naravo, vzbudite se iz dolgotrajnega spanja in oborožite se z uma svitlim mečem, da vas nasprotniki ne bodo zalezli nepripravljene in brez orožja. Zavedajte se velike in važne naloge, katero vam daje naravna lega vasi, v kateri bivate, spominjajte se, da stojite na vzhodnji meji lepe Rožne doline in da ste izpostavljeni Seifritz-ovim nemško-nacijonalnim vetrovom, ki znajo združeni z Janich-Ogriz-Krasnik-ovo nemško-nacijonalno burjo prekucniti celo Rožno dolino v janičarski tabor.
Šmarjeta nad Bajtiščami. Veselja nam je poskakovalo srce, ko smo brali v predzadnji številki „Mira“, kako lepo in močno društvo se je ustanovilo v Podsinjivasi. Dobro znamenje je to za našo Rožno dolino. Tudi Šmarječani bi za tem napredkom ne smeli zaostajati. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se tudi pri nas ustanovilo slično društvo, pevsko in izobraževalno? Prav lahko bi bilo mogoče. Treba je le nekoliko požrtvovalnosti in dobre volje in v Šmarjeti bi se potem lahko ustanovilo društvo, ki bi zbudilo Šmarjeto v pravo mogočno slovensko trdnjavo.
Šmarjeta nad Bajtiščami. Šmarječani spimo v političnem oziru spanje pravičnega. Nimamo trdnih Slovencev, nimamo pravih zagrizenih nemškutarjev. Dobro bi bilo, ako bi politično društvo za Slovence na Koroškem tudi pri nas priredilo zborovanje, kakoršno je priredilo v Glinjah. To bi bilo za naš kraj zdravo, za politično društvo pa hvaležno delo. Gospodje okoli političnega društva! Nemške, trdo nemške učitelje nam že vsiljujejo in to pomeni dosti. „Ponemčimo mladino, potem pa zgrabimo celo Šmarjeto", tako mislijo nasprotniki in v tem smislu tudi delujejo. Mi vidimo nevarnost, ki nam preti v narodnem oziru, zato vas pa prosimo, da pridete prejkoslej tudi k nam in nas poučite, kako nam je treba odbijati napade nasprotnikov na naše narodne svetinje.
Velikovec. (Hajlovski veteranci.) Bog jim daj dobro, saj jim ne želim čisto nič hudega, privoščim jim celo iz vsega srca njihov „pen-zijon“, ako ga kaj imajo, in privoščim jim veselje, ki ga imajo takrat, ko se „gredo“ na stara leta zopet — „žonirje“. V nedeljo pa sem jih videl v celi, pa ne morda •— veteranski, temveč — hajlovski gloriji. Hej, ali so jo z navdušenjem urezali tisto: . . . „hajl dajčem bort un sang“ in pa hajl so vpili, da se je ne samo meni, temveč menda tudi že njim samim „gravžalo“. Pa nikar ne mislite, da bi to bilo v gostilni, ne, to se je zgodilo na trgu pred „oštarijo“, kjer so se možakarji „krepili“ po trudapolnem dekoriranju oziroma pogrebu — pred „levom“. Nemški Velikovec je zato gotovo rešen, tembolj ker je zraven pomagal celo oni, ki je celih 40 let jedel cesarski kruh in ga še je, pa ne pomisli, kako „lepo“ se hajlanje strinja z uniformo veteranca. No, jaz bi takim možakarjem že pokazal, ali kaj se hoče, ker smem le od daleč poslušati njih „hajl“. Sicer je pa to tudi dobro, ker bi mi drugače morda ušesa oglušila. No, pa „veteranski hajl“ !
Velikovec. (Prva protestantovska služba božja.) Pod tem naslovom poročajo „Freie Stimmen", da se je vršila 1. aprila prvikrat od časa reformacije v Velikovcu luteranska služba božja. Navzočih je bilo 30 oseb. Protestantovska služba božja se je vršila v občinski dvorani! — Slovensko ljudstvo ve-likovškega mesta in okolice! Ali vidiš, kako imenitno skrbijo gotovi ljudje za to, da bi se ti v doglednem času izkopal grob? Slovenski krščanski nauk mečejo iz šole, dasiravno je nad polovico otrok slovenskih, za luteransko službo božjo pa odpirajo občinsko dvorano, dasiravno ni v Velikovcu več protestantovskih družin, kakor tri in so tudi te šele spravili skupaj s pomočjo vlade, ki je poskrbela za to, da v Velikovcu namesti protestantovske uradnike. In velikovška občinska dvorana, za katero bi bil slovenski katoliški duhovnik „prava gnusoba", ta dvorana se odda protestantom; še dve ali tri protestantovske službe božje se bodo vršile letos v nji. Tako se torej, slovensko katoliško ljudstvo, pometa s tvojim narodnim in verskim prepričanjem, tako pometajo s teboj ljudje, katerim ti s svojimi žulji polniš njih vsenemške želodce. Sramota! Slovensko ljudstvo, kedaj hoš vendar izpregledalo in nehalo gojiti s svojo srčno krvjo kačo, ki ti leži na srcu?! Kdo pa jih vzdržuje te tvoje zaklete sovražnike, ako ne ti samo! Le poizkusiti bi bilo treba enkrat! Njihovega praga ti ni treba prestopiti, in kmalu bodo piskali drugo pesemco, pa zelo tanko! Proč od njih, ki ti za tvoj kruh vra-
čajo strup! Ako ti to ne bo odprlo oči, potem si pač vredno šibe, s katero te bijejo tvoji naj-zagrizenejši sovražniki! Ljudstvo, ki na tak nesramen udarec v obraz noče dati odgovora, ni vredno, da bi se mu godilo boljše! Pokoncu torej, kdor ima še kaj ponosa v sebi!
Slnčavas. Minuli teden sta sedela v gostilni V. Leitgeba dva mlada njegova delavca in sicer eden iz Priblevasi, drugi pa iz Štajarske doma. V gostilni je bila tudi neka ženska, katera se je v vinjenosti bahala, da ima še 100 goldinaijev denarja pri sebi, nato se je odpravila domov. Zgoraj omenjena delavca sta jo pobrala za njo. Pri Dravi v gozdu sta napadla ženo in ji denar vzela, katerega je imela baje samo 16 kron. Iz tega se razvidi, kako propada mladina!
Dobrlavas. Ko je bil naš nadučitelj imenovan „ravnateljem“ zaradi velikanskih zaslug za dobrolsko šolo, so mu napravili domači nem-čurji impozantno bakljado in imenitno so mu peli pesmi, tako da se je meni, ki sem v oni veliki lipi na „kromši“ sedela, zdelo, kakor bi kdo dvajset maček za rep vlačil. Nato so ga pa seveda mogočno žajfali, ali — da se jim ne zamerim — ,,kneippali“. In toliko piva so imeli, da jim ga je celo ostalo, kar se še do zdaj nikoli ni zgodilo, in menda tudi golaža je preveč bilo. Samo škoda, da mi moje okrogle oči niso nesle tako daleč, da bi prihodnje dneve v šolo videla, kako so ti g. učitelji in ravnatelji poučevali, ker otroci vsako leto manj znajo. Toda, ker se je posrečilo izbacniti iz šole slovenski pouk, mu prav iskreno častitam, da je dobil za to junaštvo naslov „rav-natelj." In podajam mu svoje levo uho črez hribe in doline in mu, — ah prosim odpuščenja, moram vsaj reči — jim želim obilo junaštva, dokler ne bodo počivali v hladni zemlji, kjer se bode, — saj tako upam — pomirila vroča germanska kri, ki pa je po rodu kranjsko-slovenska.
Sova na lipi.
Podjunska dolina. Ker se post že proti koncu nagiba, hočem vam, dragi bralci, povedati, kako smo ga začeli in kako smo se nanj pripravili, namreč mi, ki stanujemo v tisti vasi, kjer je le tedaj mokro, kadar dežuje, ki pa ima vendar le mokro ime. Tam, kjer žabe zaradi suše često regljajo, tam fantov nas zadosti je in, da se stara šega ne opusti, smo obhajali na pustno nedeljo prav izredno dvajsetletnico, kajti ravno pred dvajsetimi leti smo zadnjikrat doživeli, da nas je obiskal na belem konju jahajoč kralj vseh pustov sam. In letos nam je spet to veliko čast izkazal. Kakor se je po okolici raznesla vesela novica, da kralj vseh pustov kraljuje pri Fantu-reju in njegov Šimi v Fanturejevem hlevu, in da bode kralj ob določenem času jahal skozi vas na svoje novo bivališče, je vrelo ljudstvo od blizu in daleč skupaj in kmalu so bila vsa pota zasedena. Črez nekaj časa se prikaže veličastna prikazen, kralj imenitno opravljen, jaha na svojem šimlnu, ki samo po treh nogah hodi. Na strani mu stopa debel kovač, orjaško kladivo v roki, in pazi na šimlnova kopita, vzadi pa trobi trobentar in bobna bobnar in za njimi stopa krdelo vojakov korenjakov še izza krapove vojske. Ljudstvo pozdravlja kralja z bombami in kartečami, ki so narejene iz^ samih „belih“ krapov, kriči na vse grlo „živio“. „Živio kralj vseh deveterih pustov!" In počasi se pomika sprevod na novo bivališče v »gostilno". Pred gostilno začne kralj ono znamenito „lita-nijo“peti, ono od vseh pustov, in krdelo in ljudstvo odgovarjata. Toda nočem vam vsega povedati. Če hočete, dragi bralci, slišati litanijo, ki so jo zadnjič oni slišali, ki zdaj že vsi v krtovi deželi bivajo, pridite sami gledat, in morda vas še doleti prevelika čast, da vam poljubi „šimT‘ celò roko, na kar je vsak lahko ponosen. In vsak lahko pride, če le ugane, kje je ona dežela, kjer kraljuje kralj vseh pustnih kraljev. In če kdo ugane, dobi še od Fanturejevega Tevžeja „pokjen groš".^ Torej možgane zbrati!
Št. Lipš. Zadnja „Bauernzeitung“ se norčuje iz naše slovenske predstave ter svetuje celovškemu občinskemu svetu, da bi prihodnje leto namestil slovenskega duhovnika, ki je vodil našo predstavo, za ravnatelja celovškega gledališča, češ, da ima gospod velike talente, in da bi mu morda tako mesto bolj ugajalo, kakor pa duhovniški stan. Na ta neumen dopis, ki jasno kaže vso,duševno revščino dopisnika, se bi sicer ne izplačalo odgovarjati, ker poznamo moža, ki je spustil to neumnost v svet, in vemo, da od človeka, ki ima slamo v glavi, ni kaj boljšega pričakovati. Ako bi po njegovem zgledu komu delali nasvete, bi svetovali uredništvu „Bauern-zeitung", da priporoči tega svojega dopisnika celovškim mestnim očetom za cestnega pometača, kajti za to bi bil najbrž sposobnejši, kakor pa za svoj sedanji posel in dopisovanje!
Št. Lipš. Nekako merilo (termometer) duševnega življenja so knjige in časopisi. Glede na
Mohorjevo družbo je naša župnija bila v sredi med drugimi, torej ne najslabša, ne najboljša v dekaniji. Letos smo preskočili doslej najvišje število udov (60). Leta 1868. je bilo vpisanih udov le 11, ko je prišel pred 13 leti sem stalni župnik Mihi, je koj prvo leto zdatno poskočilo njih število na 40 in poslej raslo. Med udi je tudi učitelj Janez Trček do svoje smrti (1. 1889), sicer pa noben učitelj. Bil je sicer Kranjec, a bila sta za njim še dva Kranjca učitelja tu, to kaj pomeni. Ali ni čisto naravno, ako se ljudski učitelji očitno zanimajo za — magacin, iz katerega ljudstvo zajemlje svojo omiko? Naše razmere med šolo in ljudstvom niso zdrave in ne — smejo biti menda zato, ker nižji gledajo „na viš“. Žalostno! — Grledé na časopise smo najbrž med prvimi, kajti na mesec dobivamo blizu 200 listov, tako da pride skoraj na dve čitajoči osebi (otroke odštejem) v mesecu en list. Požrtvovalnosti si pač želimo še veliko večje med ljudstvom, toda za začetek smo zadovoljni, da ljudstvo bere. Dobro znamenje je, da nam „Mir“ sam ne zadostuje; mi mislimo, da „Mir‘ mora imeti vsak, zraven pa še brati kaj drugega, da se pouči v vseh rečeh, kajti „Mir“ je premajhen za vse. Tudi ne smemo pozabiti, da imajo različni ljudje različne potrebe. Manjka nam še gospodarskega lista, pa čakamo, da ustvari naše gospodarsko društvo kako organizacijo. Brali smo še po zimi pridno poljudne knjižice iz župnikove knjižnice, torej nismo bili zaspani. Politične probuje pa pogrešamo zelo.
Šmihel v grabnu. Vsega priporočila vreden je g. Jan. Golež, podobar, slikar in pozlatar v Celovcu, ki je prenovil v naši cerkvi dva oltarja, lečo in Marijin kip tako umetno, da vsak, kdor vidi, občuduje to mojstrsko delo, ki je vrhu tega še poceni. Tako delo se samo ob sebi priporoča za vsako cerkev. — Dne 17. sušca smo pokopali 68 letnega „Radešnika“, Jakoba Maj rie a. Bil je zgleden kmet in je bil več let cerkveni ključar v Šmihelu. Zapustil je dve že omoženi hčeri in tri sinove, od katerih je naj starejši Gregor njegov naslednik. Posestvo je lepo urejeno in pravzaprav naj lepša domačija v Šmihelu.
Pliberk. Dne 25. marca t. 1. se je sklicala v hotel k M etnica v Pliberk neka zaupna seja, h kateri so se res odzvali nekateri kmetje, celo narodno zavedni iz okolice. Tudi je bilo videti in slišati govorance od našega deželnega poslanca Folteja „Tempoharja“ iz Bude, kateri je pripeljal s seboj svoje najbližje sotrudnike, da bi ga tako obvarovali kakšnega napada pri njegovem poročilu. Da je govoril ta, kakor vsi drugi, v blaženi nemščini, je samoobsebi umevno, čeravno so bili samo slovenski kmetje navzoči, razun nekaterih okoliških učiteljev. Nato vstane gosp. Karol Metnitz, kateri dolgotrajno razpravlja o kmetijstvu, kako naj bi kmetje obdelovali svoje polje in poleg tega pravilno izrejali živino. O tem je podal tudi nekaj poukov navzoči potovalni učitelj g. Šumi iz Velikovca. Po dolgi debati so prišli na to, da naj ustanovijo še eno Reifeise-novo posojilnico samo za okoliške kmete, pri kateri bodo dobivali posojilo po 4°/0. Sedanji dve posojilnici v Pliberku ne služita v prid kmetom, temveč pri eni se gleda samo na dobiček, ker še dela po 60/0. S tem se hoče odpomagati, da ustanovijo še tretjo, in tako uničiti prejšnji. Oglasilo se je kakšnih deset navzočih kmetov za to, na kar se je sklenilo, da napravijo ustanovni shod na torek, to je 10. aprila. G. Metnitz poživlja vse navzoče, da se na ta dan ustanovitve nove posojilnice zopet v velikem številu pri njem snidejo in tako pripomagajo, da začne nova posojilnica čim najprej delovati. Končno se je sklenilo sklicati take seje vsak mesec enkrat, to je prvo nedeljo po vsakem prvem, da se tamkaj pogovorijo razno o napredku kmetijstva in o drugih stvareh. Na kaj je vse to naperjeno, se lahko iz tega sklepa, da hočejo ti Nemci naše kmete s tem pridobiti in tako začeti „wirtschaftlich“. Uvidijo pri volitvah, da propadajo vedno bolj, in zato so sklenili politično agitacijo za pridobitev okoliških kmetov s to nakano. Ali se jim bo obneslo, je vprašanje, in nam je treba tudi nekaj storiti. Ali bi ne šlo, da bi dale vse slovenske posojilnice koroške vsako leto nekaj od svojega dobička za podpore kmetom vsaj po nekaterihobčinah? Kar se tega tiče, so začeli v pliberškem okraju že prav dobro in vsak kmet dobi za malenkost podporo po 50 do 100 K ali še več. Tako so potem kmetje od teh gospodov odvisni in se nočejo zameriti pri kakšni volitvi ter rajši ostanejo doma. Kaj se bo še vse pri teh sejah sklepalo in dogodilo, bomo pravočasno poročali.
Za stavbeni sklad zavoda „Učiteljski dom“ so darovali za leto 1905: Radiš.e: Lakner Val. 3 K; Lipič in Kajžnik skupaj 1 K 80 vin. — Po 1 K: Č. g. Čeh Vaclav, župnik; Lakner Jož., Lakner Jan., Rutnik Vah, Razpotnik, Kopajnik,
Ilman, Mirnik, Cimpennanca. — Po 80 vin.: Mihi, Pridovnik, Vezevnik. — Po 60 vin.: Podgoršnik, Pavel Human, Kučnik. — Po 50 vin.: Lakner Ana, Lakner Lucija, Orlič Fr. — Po 40 vin. Lakner Jož.. poverjenik; Mežnarca, Kos Jan., Rakovnik, Šubernik, Boštjan, Radar, Brulih Vah, Goričnik, Kosinja, Cimperman, Oražinja, Puhn v Zgor. Rutah, Gornjak, Travinčnik, Brulih S im en, Mlanova šivilja, Mlan, Poder, Ravnik Jurij, Rum-pelnik. — Po 30 vin.: Rutnik Urša, Toplahar, Metavarca v Zgor. Rutah, Šubernikova Ana, Korpič Katarina, Lavsekar Tom. — Po 20 vin.: Dro-bivnik Ter., kuharica; Gorej, Toman Marija. — Po 20 vin.: Rutnik Peter, Rutnik Blaž, Rutnik Ana, Neimenovan, Komatar, Odraj, Jazbec, Pavle Jožef, Raživ, Brulih Jožef, Potokova Lena, Kropf Mar., Potokova Zefa, Pistotnik Urša, Rutnik Mar., Hribernica, Celer Mar., Jugova Ana, Jugova Pepa, Potokinja, Kropf Liza, Mavšnarca, Oraže Marjeta, Jesenko Anton, Koban Friderik, Petkova mati, Selišnik, Jesenko Franc, Kropf Andr., Krof Jak., Poberin; Metavar 48 vin., Tončinja 26 vin. Skupaj 34 K 26 vin. Lepa hvala poverjeniku in sotrud-nikom. Kdo bi verjel, da je v tako majhni župniji toliko mogoče doseči. Le tako naprej! če hočemo dobiti „zlata vredne učitelje", se moramo za nje malo potruditi in darovati nekaj „ku-frastih" krajcarjev na leto. Vse za Boga in domovino!
Nov list za kmetijstvo. G. Ant. Lehman, lastnik L kranjskega perutninarskega zavoda, razpošilja pozive k naročbi „Perutninarja“, mesečnika za umno perutninarstvo. Kakor posnemamo iz tega poziva, bo razpravljal „Perutninar“ poleg velevažnih zadev perutninarstva, tudi različna vprašanja, važna za umno rejo vseh drugih malih domačih živali in obljublja gospod Lehr-man, da bo storil vse, kar mu bo mogoče, da zadovolji naročnike. Naročnina je glede stavljenih obljub, zelo majhna — 2 kroni 40 vinarjev na leto — torej nikakega izgovora. Kmetje, sezite po „Perutninarju“, za katerega sprejema naročila gospod Anton Lehman, lastnik I. kranjskega perutninarskega zavoda v Tržiču, Gorenjsko. Naročnino na list treba je šele vposlati, ko se prejme prvo številko lista.
Društveno gibanje.
Zilska podružnica slovenskega planinskega društva v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje planinstva na občni zbor v sredo po veliki noči dne 18. t. m. k Cavsniku, Lidman-skega ulice v Celovcu. Razun običajnih točk je glavna točka pogovor o preosnovitvi podružnice. Ker se je bil že v „Miru“ dne 15. marca občni zbor na dan 22. marca napovedal, se naznani, da se je moralo takrat radi igre „Divji lovec" zborovanje preložiti.	Načelnik.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi ima svoj redni letni občni zbor na velikonočni pon-deljek, predpoldne ob Vgll. uri, pri Klecarju na Žirovnici pri Sinčivasi. Dnevni red: 1. Letno poročilo zadruge; 2. volitev odbornikov; 3. razvoj zadružništva na Slovenskem. Opozarjamo zadružnike, da ima k zborovanju vsak zadružnik pristop, in da je želeti, da pripeljejo zadružniki s seboj znancev posestnikov, da se tudi pouče o zadružnih stvareh. Želeti je, da se zadružniki mnogoštevilno udeleže. Le pri občnih zborih je mogoče, ljudem stvar zadostno razložiti, in le pri občnih zborih je dana priložnost, da se tudi kaka pritožba spregovori, če kdo misli, da ima povod, pritoževati se. Stvar je velepomenljiva in zato bi se naj vsakateri posestnik zanjo zanimal.
Odbor zadruge.
„Slov. kršč. socijalno delavsko društvo" v Podljubelju vabi člane na svoj glavni shod, kateri se vrši na belo nedeljo, dne 22. aprila, popoldne ob 3. uri, v prostorih gostilne gospe Ahac v Podljubelju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Govor. 3. Molitev odbora. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je zopet oddala tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic za prvo četrtletje 1906 znatni prispevek 1000 K. Prijavljajoč to svoto slovenski javnosti, prosi družbeno vodstvo vse čč. rodoljube in rodoljubkinje, da razširjajo in rabijo vsak po svojih močeh naše družbine vžigalice. Preverjeno je namreč, da bi se ta prispevek dvignil še na precejšnjo svoto, če bi rabili vsi Slovenci le naše družbene vžigalice.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 21. marca 1906 svojo 170. vodstveno sejo v družbenih prostorih „Narodnega doma". Prvomestnik otvori ob 3. uri popoldne sejo. Sklene se razpis učnega mesta na deški družbini šoli pri sv. Jakobu v Trstu za moško učno moč z nastopom službe ob početku šolskega leta 1906/7. Potem se je še razpravljalo o nekaterih nujnih
notranjih in podružničnih zadevah. Sklenilo se je družbino razsodništvo povabiti, da razsodi neko preporno vprašanje. Ob 6. uri je zaključil prvomestnik vodstveno sejo.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marca t. L, v naši družbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in zahodni strani. Družbeno vodstvo je ukrenilo potrebne korake na višjih oblastvih: ob enem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasprotno toliko nizki naših sovragov, in materij elna sreča, ker so nam donašala sijajnih domoljubnih preplačil. — Slovenci! Beležeč vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na naš kulturni narod in ponosni na svojo oliko vas prosimo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobražen) a.
Tabilo na 14 3. odborovo sejo Slovenske Matice" v Ljubljani, v sredo, dne 18. malega travna t. L, ob 5. uri popoldne, v društveni pisarni. Spored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 142. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 5. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 7. Eventuali a.
Pismo kateheta slovenskim staršem.
Nasproti gospodi, pritožujoči se in nezadovoljni z nami, sem hotel le pokazati naše stališče, nič drugega. Nam katehetom mora biti na tem, da starši spoznajo to naše stališče v boju in se zedinijo z nami, pokažejo več zanimanja za šolo, svoje otroke in nas katehete. Ako smo imeli prej vzrok skupno čutiti in pritoževati, vojskovati se, imamo še zdaj več vzroka, ker se skuša ne samo slovenski krščanski nauk v šolah že s silo izpodriniti, ampak že sploh katehete napraviti podložne nadučiteljem, kakor podučitelje, tako da bo smel nadučitelj katehete v šoli poslušati in kateheta (zunaj) poučevati, mu ugovarjati, za-ukazovati. Najprej se je le nadzorstvo vzelo cerkvi, sedajle pa se hoče tudi že veronauk in versko-nravna vzgoja dejati v verige posvetne (ne moremo reči krščanske) oblasti — kakor imajo gospodje kužka na verižici —. Tako se ni toliko bati, da bi koga vgriznil ali ustrašil. Ako bi bili učitelji — z oblastmi vred — verni, nič bi ne bilo hudega, toda vsak ve, kako je v resnici. Učitelj je lahko hud nasprotnik duhovnikov, cerkve, vere, protestant, jud in takemu bodi katehet — pokoren?! Dobro vemo, kaj se namerava. Velik korak naprej po načrtu frama-zonov. Sovražnik hoče vstopiti prav na „naša tla", v našo trdnjavo in tu biti gospodar.
Potrebno se mi zdi poudariti, da se mi katehet) e ne identificiramo s šolo, to je, naša zveza s šolo ni pravilni katoliški zakon (eno telo in eno srce, ena duša), ampak k večjemu mešani zakon, ki ga katekizem nikakor ne priporoča. Šola je mož, oče — saj ima moč, oblast — protestant — protestira zoper nas katoličane in Slovence; mi smo žena, mati — slabši del, pa oni del, ki ima srce — katoličanka, držeč se matere katoliške cerkve. Žena bi morala moža spreobrniti, a mož protestant se ne spreobrne, toda žena, mati odpasti nikakor ne sme možu na ljubo zavoljo sebe in zavoljo otrok ne, dasi je v drugih, dovoljenih rečeh možu pokorna; rajši zapusti moža, se loči popolnoma, kakor zataji vero in proda — dušo, sebe in otroke. Otroke je vzela mati v svoje varstvo in jih ne izpusti. To je naše stališče, dosti jasno. Kajti zvezo s šolo (protestan-tovski zakon) popolnoma pretrgamo, kakor katoliško ljudstvo — izdamo. (Saj je bil tako le po-sili-zakon.)	________
Dopisi.
Glinje. Občni zbor pevskega društva „Drava" se je vršil dne 1. aprila pri Dremlju v Glinjah. Udeležili so se ga skoraj vsi udje. Posebno nas je veselilo, da so prišli tudi naši vrli rojaki, gospoda visokošolca Jožef Wieser in Rud. Ravnik, dalje župan g. Val. Goričnik, občinski svetovalec Andrej Vidman in nekateri gospodje iz Borovelj. Ob določeni uri otvori predsednik občni zbor, pozdravi navzoče ter poroča o delovanju društva. Naše pevsko društvo je javno nastopilo petkrat. Vaje so bile navadno enkrat v tednu. Rednih udov je bilo 17. A vkljub temu, da nas je tako malo število, društvo dobro uspeva. Blagajnikovo poročilo je precej ugodno glede društvenega premoženja. Odbor se potrdi dosedanji in sicer: predsednik Florijan Goričnik, blagajnik Jožef Čemer; odborniki: Šimen Fric, Friderik Sodia in
Franc Paher; računski preglednik Jak. Veračnik. Stavijo se razni predlogi ter pristopita na novo dva uda. Nato povzame besedo gosp. jur. Rudolf Ravnik in slavi društvo v navdušenih besedah približno tako-le: „Delovanje »Drave« je bilo do zdaj hvalevredno. Bilo bi le želeti, da bi se delokrog »Drave« kolikor mogoče razširil. Petje je oni faktor, ki je delal v prvih časih narodnega prebujenja naravnost čudeže. Čudeže mora delati posebno sedaj, ko delajo tudi nasprotniki z nami Slovenci svoje čudeže pri ljudskem štetju in posebno pri sestavi volilnih okrajev na Koroškem. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencem v ponos,«11 s temi besedami je končal govornik svoj govor, ki je žel obče priznanje. Za tem se oglasi še gospod jur. Jožef Wieser k besedi, ki razvije o petju približno sledeče misli: „Pesem nas razve-druje v težavni borbi za življenje, v pesmi častimo spomin svoje matere, ki nam je prva prepevala ob zibelki; podeljujemo njeno lepoto tudi našim potomcem. Z ubrano pesmijo razveseljujemo tudi svoje rojake in jih vzpodbujamo k narodnemu delovanju. Zatorej ima pesem velik pomen za probujo narodne misli, za ^vzgojo človeštva. Kako goje pesem in godbo Čehi! Smetanova „Prodana nevesta11 je dobila na mednarodnem tekmovanju prvo mesto. Češki skladatelji so svetovno znani. Blagoglasnost slovanske pesmi so pripoznali tudi drugi narodi! Širimo torej slovensko pesem, prepevajmo, dokler smo mladi in nas veseli življenje, prepevajmo slovenskemu ljudstvu o lepši bodočnosti, katera se nam obeta.11 Navdušeno ploskanje je sledilo govoru. Nato smo zapeli še nekaj pesmi v prepričanju, da „Drava“ še ne bo tako kmalu usahnila, ako ravno jo mislijo, kakor se čuje, že v Medborov-nici zajeziti, da bi je v Glinjah ne bilo več. Hvala gre gosp. Bernotu, ki se ne ustraši skoraj dve uri dolgega pota, ko hodi poučevat včasih še celo v slabem vremenu. Srčna hvala pa tudi g. Wieserju in Ravniku za njih prelepe govore na občnem zboru.
Ruda. Naši nemški nacijonalci se bojijo za premoč, katero so dosedaj imeli v občini, zato me napadajo, kadar le morejo, in me črnijo, da bi me s tem spravili ob veljavo pri ljudstvu. Tako so me napadli zopet v zadnjem času v nemških listih in tudi v nemčurskemu „Štajercu“ zaradi onega požara „Na bregu11 v Grebinjski fari, ter mi očitajo, da ne poznam ljubezni in usmiljenja. V obrambo naj tole povem:
1.	Rad pripoznavam, da je glavni namen požarne brambe dober, namreč sosedom pomagati v sili, rešiti njihovo premoženje in časi tudi življenje; ali ne da se tajiti, da je pri požarnih hrambah na slovenskem Koroškem marsikaj, kar se mi ne dopade in česar ne morem odobravati. Tako na primer se mi ne dopade, da se prebirajo tam veri sovražni listi, kakor nam to dopis iz Rude v „Arbeiter\ville“ jasno kaže, potem pa tudi ne ponemčevanje slovenskih mladih gasilcev z nemško komando in nemškimi veselicami. Kako se potem more zahtevati od mene, da bi podpiral društvo, katero mi v marsičem le nasproti dela? Odpravite te napake in hitro pristopim kot podporni član.
2.	Je postopanje proti meni bilo samolastno in brezobzirno. Gasilci so naprosili samo hlapca, naj jih pelje, meni pa še povedali niso kaj o tem, čeravno hi se to lahko moglo zgoditi, tako da sem zares že v skrbi bil, ker hlapca dolgo ni bilo domov. Odkod ima pa hlapec pravico, z dragimi konji v vrednosti 900 K voziti, kjer sam hoče ? In kdo bi mi povrnil škodo, če bi se konji ponesrečili ali zboleli, kar bi se pri taki nevarni vožnji lahko moglo zgoditi? Nobeden ne.
Naš nadučitelj in občinski tajnik, gospod Katnik, sicer trdi, da je hlapec bil nedolžen in so gasilci imeli pravico, mu zapovedati, naj jih pelje, ali v tem slučaju se je gotovo zaletel. § 20 deželne postave z dne 20. marca 1891 gasilnega reda pravi: „Vsi posestniki, ki imajo konje ali drugo vprežno živino, tiste občine, kjer je požar nastal, so dolžni, na ukaz občinskega predstojnika ali njegovega namestnika, preskrbeti za brizgalnico in drugo gasilno orodje potrebno vprežno živino. “ Požar pa ni bil v rudski, ampak v sosedni grebinjski občini in fari, katera ima v Grebinju sama svojo požarno hrambo in bliže kakor rudska; zato tudi jaz postavno nisem bil dolžen, dati vpreči in peljati. Potem gasilci sami nimajo pravice zapovedovati, ampak le župan ali pa njegov namestnik.
Tako postopanje je bilo tedaj nepravilno in kdo se bo čudil, če sem se potegnil za svoje pravice ?
3.	Potrebujem svoje konje zato, da se k bolnikom na spoved morem voziti. Kakor ogenj hitro nastane, tako tudi smrt večkrat nepričakovano hitro pride; duhovniku je takrat treba hiteti, da bolnika še pravočasno sprevidi s sv. zakramenti. Ali kdo me bo pa na spoved peljal, ako
sem dolžan, gospode gasilce in to celo v sosedne občine k požarom voziti? Že moja služba zahteva, da me farani glede vožnje k požarom kolikor le mogoče pri pokoju pustijo.
Kdor te vzroke preudari, me ne bo tako ostro sodil, kakor dopisnik v liberalnih listih, ampak pravično me izgovarjal, posebno če pomisli, da se že dolgo in dosti trudim za faro.
4.	Slednjič se dopisnik v „Arbeiterwille“ hvali s svojo ljubeznijo in pravi: „Mi poznamo ljubezen do bližnjega in smo svojo dolžnost storili.11 — Vse lepo in prav, in vsa čast vam gre za to. Ali nekaj ste pa vendar pozabili, namreč to, da je vaš duhovni predstojnik tudi vaš bližnji in da ste dolžni njemu skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino.
Janez Volavčnik, župnik.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Zelò priporočljivo je tudi plemene bike vpre-zati. Privadite bika že v mladosti na vprego in ga rabite za bolj lahka in počasna dela. Bik naj vozi drva, krmo, vodo, pa tudi za lažja poljska dela ga smete vprezati. Juncev sevéda ne vprezamo toliko zaradi dela, kakor zaradi tega, da se na prostem in čistem zraku izprehodijo, da so bolj zdravi, da se več ne podebele, in da postanejo mirneji, ubogljivi in za pleme dalje časa sposobni.
Vrnimo se zdaj k vprežnim volom. Ko je vol dovršil dve leti, sme se začeti priučevati za majhna in lahka dela. S tretjim letom ga smete rabiti za težavnejša dela, vendar dobi svojo pravo in popolno moč šele s četrtim letom. Najmočnejši je vol od 4. do 9. leta, ali navadno se prej poredi in mesarju proda. Volom smete nakladati toliko, kolikor morejo brez škode izpeljati, a pre-obkladati jih nikarte, ker preobložena živina izgubi pred časom moč, ali pa celo zboli. Nekateri večji gospodari i imajo toliko volov, da delajo eni dopoldne, drugi pa popoldne. Izkušnje so namreč dokazale, da dovršijo štiri voli več, ako se vpre-zata dva dopoldne in dva popoldne, kakor v tem slučaju, ako bi bili vsi štirje ves dan vpreženi. Vse to je zaradi tega, ker morejo voli nekoliko časa prav pridno in vztrajno vleči, ali upehajo se kmalu; vrhu tega jim je vročina zelo nadležna in neprenesljiva — voli nikakor ne morejo celi dan po vročini delati.
Voli in goveda sploh se vprezajo v jarem ali komat. Jarem je dvojnat (za oba vola skupaj), ali polovičen (za vsako govedo posebej). Za pri-učenje mladih juncev k delu, in sploh za neubogljive in nerodne vole, je dvojnati jarem boljši, ker z njim se morejo živali lažje zmagovati. Posebno pripraven je dvojnati jarem za ozka in strma pota, ker v njem se goveda lažje vodijo; vendar ima ta jarem to veliko napako, da živino preveč utrudi in zmuči. Polovični jarem je spretnejši od dvojnatega, ter je osobito dober za starejše, pametne in ubogljive vole. V nekaterih krajih sem že videl jarem za čelo. Ta oprava ni za nič, ker v nji se žival strašno trpinči. V nji vleče vol samo z glavo in vratom, glave ne more privzdigniti, torej se zalivajo možgani s krvjo. Vrhu velikega trpinčenja povzročuje čelni jarem tudi morebitne bolezni, torej kar proč ž njim, ako je še kje v navadi. Pravilno narejen (ne prevelik, ne premajhen in ne pretrd) komat ni samo konju, temuč tudi volu spretna, prikladna in neškodljiva oprava.
Vole vprezajte le za počasna in malo časa trajajoča dela. Z govedi ne smete celi dan delati; tudi to si prav dohro zapomnite, da ona niso ustvarjena za tekanje, temveč samo za počasne vožnje. Voli vlečejo naj-ložje ob hladnem času, to je: zjutraj in zvečer. Nikakor jih ne smete vprezati po letu o poldan-skem času, ko je najbolj vroče; vožnja za hude vročine je napravila med vprežnimi govedi že mnogo bolezni, celo smrtnih bolezni. Tudi na to se morate ozirati, da je vol prežvekovalec; torej mu morate privoščiti zraven splošnega počitka tudi potrebnega časa za prežvekovanje.
Ko pridete z utrujenimi voli od težkega dela domov, ne privežite jih v temne, soparne ali premrzle hleve, ampak v svetle, zračne, snažne in primerno tople staje. Tudi na mehko in dobro nastelje ne smete pozabiti. Ge so prišli voli znojni od dela, tedaj jih ne postavljajte na prepih in kožo jim odrgnite s slamo. Sploh pa morate kožo delavne živine dnevno očediti, kajti snaga utrjuje in krepi zdravje. Za vožnjo po gladkih in ka-menitih potih morate vole podkovati, da se parklji
preveč ne obrabijo, ker to zadnje bi utegnilo napraviti šepanje. Sploh morate vprežna goveda dobro gleštati, skrbno čediti in umno držati, ako hočete, da so vam za vožnjo dobra in sposobna. Še enkrat pa moram to-le ponoviti: Z voli ne delajte za hude vročine ter jih nikoli ne
podite.	(Dalje sledi.)
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj
letni občni zbor
dne 16. aprila 1906, ob 3. uri popoldne, v uradni sobi s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice.
2.	Odobritev računa za leto 1905.
4. Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj
letni občni zbor
na belo nedeljo dne 23. aprila 1906, ob 3. uri popoldne, v uradni sobi hranilnice v Šmihelu s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za leto 1905 in odobrenje letnega računa.
2.	Razdelitev letnega čistega dobička.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
K ohilni udeležbi se vabijo vsi zadružniki.
Načelstvo.
NB. Ako ob določeni uri ne bode zastopano po § 35. zadružnih pravil zadostno število zadružnikov, se vrši sklepanje pol ure pozneje, brez ozira na udeležbo.
Ml VOLONTERJA
s potrebno izobrazbo, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi
sprejme takoj
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
kateri naj se pošljejo službene ponudbe s spričevali.
Starejša kuharica
z najboljšim spričevalom išče službo v župnišču. Naslov se izve v upravništvu „Mira“.
Služba cerkovnika in organista
se takoj odda v Lipi nad Vrbo. Plača službi primerna. Ponudbe s sporočili naj se dopošljejo
cerkvenemu predstojništvu.
Gostilna z majhnim posestvom
se da v najem v obljudeni vasi v Zilski dolini, ali pa se tudi proda. Več pove M. Waldhauser, Božen, Tirolsko.
Y zalogi listarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšel:
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar
(Deutsch-slovenisehes Hand-Worterbuch).
Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
1905.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hubad.
Cena vsakemu: mehko vezan K 6'—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7'20 (po pošti 30 vin. več).
Krojaškega učenca
sprejme takoj GL Kartnik v Št. Eupertu pri Celovcu, Gartengasse hiš. št. 9.
Lepo majhno hišico,
zidano, z dvema sobami, kuhinjo in vrtom, primerno za kakega krojača, proda Peter Eing, trgovec v Libeličah. Cena 1200 kron.
£ovro Jtusič
Celovec, Stari trg štev. 20
(poleg urarja Peter Fessi)
priporoča svoj
brivski salon.
Solidna in realna postrežba.
Vedno čisto perilo.
Naj večja zaloga kit, lasnih vlog, mrežic itd. itd. Najnižje cene.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGEEBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
V
Zastopniki se iščejo
po vseh večjih krajih Koroške.
J
IPUF*" Absolutno zajamčeno pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat veleč, duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom žnpnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pinela po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
Tri goldinarje
stane poštni zabojček 6 kil (okrog 50 do 60 komadov) lepo sortiranega toaletnega mila, vijolice, vrtnice, heliotrop, mošus, šmarnice, breskvin cvet, itd. Razpošilja po povzetju »podjetje Manhattan". Budapešta, YIL, -ulica Bezerédy 3.
Prostovoljno se proda posestvo
sestoječe iz hiše, gospodarskega poslopja poleg 34 oralov njiv, travnikov in gozda, blizu Rožeka. Več se izve pri gosp. župniku v Rožeku na Koroškem.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponaiiskovanje kaznivo. Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika -posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franto.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra11
za vsf še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3’60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Zdravje je najveèje bogastvo I — Zdravje je naj večje bogastvol
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice SV. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosteh, nogah in rokah, ter izlečijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želoden, ublažnjejo katar, urejujejo izmečke, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni izvirajoče od glist. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu Odpravijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Radi tega naj se naroča naravnost pod naslovom: .Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 6, poleg cerkve sv. Marka.11
Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 11'60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kapljice sv. Marka* z najboljšim uspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčič, učitelj; Stjepan Barič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Janko Kišulj, kr. nad-logar; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vukelič, šivilja itd. itd.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital M 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
i^r Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. "tUG
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.