Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos Ll. — Izdan in razposlan dne 17. oktobra 1872.
113.
Dopustno pismo od 4. septembra 1872,
za lokomolivno železnico od Mosta (Brtix) do češko-saske meje pri Muldi.
Mi Franc Jožef Prvi,
I*° milosti Božji cesar avstrijski,
aP°stolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hrvaški,"slavonski, ga liski, jhdimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda otarinski, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in °lnje-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dt ,^ei l,r'v" delničarska družba Praško-Duhcovske železnice prosila, da bi se jej dala pustitev v delo in rabo lokomotivne železnice od Mosta do češko-saske meje pri Muldi,
‘ elo Nam se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovani družbi po postavi od • junija 1872 (Drž. zak. št. 1 04) to dopustitev podeliti tako :
lok ^ h Zajemo delničarski družbi Praško-Duhcovske železnice pravico v delo in rabo oniotivne železnice od Mosta na Gorenji Litvinov, Osek, Grob in Niklasbcrg do češko-S1™k '«je pri Muldi.
delničarska družba priv. Praško-Duhcovske železnice ima dolžnost, ako bi državna P ava zahtevala, in po načinih, ki jih ona določi, napraviti zvezno železnico od Novega 8 a do češko-saske meje, ki se bode stikala z železnico po Mogelniški dolini narejeno, n - . se dče stikov teh črt s saskimi železnicami, in krčtne službe v dotičnih vkupnih skl' nil! postajah, to se bodo dotična določila ustanovila v državni pogodbi, katera se Clle 8 ^Ijevsko sasko vlado, ter bode dolžnost delničarskega društva Praško-Duhcovske (Blo’MiMtl.)	84
železnice, ali njenih pravonaslednikov, podvreči se določilom te državne pogodbe in dolžnostim iz nje za-njo izvirajočim.
§. 2. Družba je dolžna, železnico od Mosta na Gorenji Litvinov in Osek do Groba v dveh letih, od današnjega dne, dalji kos do saskc meje, vendar oh enem z železnico, ki s» s saske strani od Freiberga do češke meje naredi', a zadnji čas v treh letih, od danasnjeg8 dneva, dokončati in dodelano železnico v vožnjo izročiti.
§. 3. Družba prevzema dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu ali posredstv» državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode za železnično krétno službo in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti in vzdrževati.
Državna uprava si pridržuje pravico, železnični telegraf porabiti tudi za odpi'aV0 državnih in privatnih poslanic.
Državni upravi je na voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob podpornjab železničnega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po družbineh tleh brez povračila ali odškodovanja. Družba naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgledati > vzdrževati pomaga.
Se ima družba dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnotelegrafskeg zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih in postaj8 zastonj spravljati in hraniti.
V vseh teh zadevah dolžna je družba, za časa z državnotelegrafskiin zavodom po sebe» dogovor skleniti.
§. 4. Tako železnica oil Mosta do Mulde, kakor tudi eventualno zvezna železnica o1* Novega mesta stikajoča se z železnico po Mogelniški dolini, naj se šteje in ima za cel» kupen del že dopuščenih črt Praško-Duhcovske žcleznoeestne družbe, ter bodo za-njo» k<» se tiče tarife, veljala določila dopustnice od 23. junija 1870 (Drž. za k. št.	97).
Toda železnicam v §. 1 pričujočega dopustnega pisma omenjenim	dopušča	s»	P1'
odmeri voznine za take kose, ki imajo t : 60 in še več strmca, jemati v račun poldi’llr° dolgost.
V drugem se pridržuje vladi pravica, po izteku prvih devet obratnih let po odp'jj železnici od Mosta do meje pri Mulili, zaslišavši Praško-Duhcovsko železnocestno družbo nje pravonaslednike, za železnice v §. 1 omenjene in tako tudi za črte že z dopustnim P,s mom oil 23. junija 1870 dopuščene, ukazati primerno znižbo tarif.
H. 5. Delničarska družba Praško-Duhcovske železnice je dolžna v §. 10 dopi>st"jce dane 23. junija 1870 obsežena določila o transportih vojakov in olajšilih gredočih potnJ(). čim vojakom tako po že dopuščenih kakor tudi po železnicah v §. 1 omenjenih razteg” isto tako na deželno brambovstvo obeli državnih polovic, tirolske deželne strelce, ne s8lll° kadar potujejo ob državnem trošku, nego tudi pri službenem potovanji ob svojem t><>» ' k vajam in priglednim zborom, potem vojaško straž»o krdelo c. kr. civilnih sodišč dtiii»Js 1 c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba se v istem obsežku zavezuje, pristati na dogovor, o nabavi in	imetji	opraV"
rečij za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških tr<|1*3, portih in na propis o prevažanji vojakov po železnicah, ter tudi na potlejšnji, l. junija 1“ ^ obveljitvši dogovor*) o trai (roških vojaške blagajnice.
obveljiivši dogovor*) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažat' °
‘) Normalni ukazi v. kr. vojnega uka/.nika od I. 1871, 22. kos, št. 79.
rudi naj se družba, kar	se tiče oddajanja sluzel) dosluženim	podoficirjem iz vojske,
vojnega pomorstva in	deželnega brambovstva, »daje določilom, kar	jih na	lo meri v	§. 38
vojne postave 1868.	leta*),	in določilom, ki jih ima o z vrše van ji	tega	paragrafa	v moč
vvedeni zakon od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60).
0. Železnici, zazuamenani v -§. 1, dovoljujejo se ta polajšila:
u) oprostitev od kôlekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja ;
h) oprostitev od kolekov in od pristojbin ob prvi izdat bi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčinščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
') oprostitev od dohodkarine in od kolečnib pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na deseti let od današnjega dneva.
ža odstavkom c) dovoljena oprostitev od dohodkarine se more tako zvrševati, da bode rasko-Duhcovska železnična družba dohodkarino odpravljala po razmerji miljske dolžave ••ozdanje črte k novi.
§• 7. Pričujoče dopustilo ugasne ob enem z dopustilom dne 23. junija 1870 (Drž. Zak- št. 97) danim.
§-8. Ako ta dopustnimi ne določuje drugače, bodo uveti v dopustnem pismu od °' iunija 1870 (Drž. zak. št. 97) Praško-Duhcovski železnici ustanovljeni veljali tudi za nadaljevalne črte v §. 1 omenjene.
Kesno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar usta no vij uje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odškodbe, 'kjemo vsem oblastveni, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to ^npustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
^ dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne meseca septembra, v letu po o<h ešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in
dvajsetem.
Igrane Jožef s. v.
Auersperg s. , .	Banlians	s.	r.	■»relis
s. I .
*) Drž
»vnega zakonika št. >!!>.
Là
Dopustno pismo od 14. septembra 1872,
za lokomotivno železnico od Bolzana (Bocena) v Meran.
BI i Franc Jožef Prvi»
po milosti Božji cesar avstrijski?
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, galiskb vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvod'1 lotarinški, salcburški, st irski, koroški, kranjski, Im ko vinski, gornje-sleški 1,1 dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi g'1'0^
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so baron Karol Schwarz, pl. Janez P utze r-R e i begg in pl. Eduard \Ve'n hart prosili, da bi jim se dalo delati in rabiti lokomotivno železnico od Bolzana v ki bi se stikala z južno železnico, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist tega p° jetja, imenovanim prositeljem to dopustilo po postavi za dopuščanje železnic od 14. ser tembra 18154 (Drž. zak. št. 238), in po postavi od 28. junija 1872 (Drž. zak. št. 10 t dati tako:
§. 1. Dajemo koncesionarjem pravico vdelo in obrat lokomotivno železnice od Bolz»118 v Meran, ki se bode stikala z južno železnico.
H. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno usta»" ljenih, ki jih je trgovinsko ministerslvo potrdilo.
Posebno seje ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega »1inl slerstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov.
Dotična dela za železnico naj se razpišejo v ponudo.
Prcnaredhe v načrtih so pridržane odobren ju državne uprave, če bi se po tem, * tehnični pregled in politični po §. (> postave za dhpuščanje železnic zapovedani obhod c® ^ pokaže, vidile potrebne za javno občen j e in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za 'ZP nifev postavnib določeb.
Ako bi se ob delanji z ozičov na ekonomijo ali na k reta nje zdelo treba ali da j<" f naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremenč, s čimer v»11" , nij predrugačati cestne gledi' (Richtung), določene v §. 1, niti ni j dovoljeno, da bi v p''11"^ z odobreno zak li njeno črto sploh smelo biti kaj bistveno sla hej e, kar se tiče leže in gl""'' tedaj je dovolitve v tako izpreinembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolcjo, toda predore, j kurjih bode treba, napraviti je precej v svetli širjavi za dve kol,'ji 1er imajo koncesij»"^ dolžnost, most čez Izako pri Bolzanu brž narediti z dvema kolejnma in izdelati mu v širjavi za dve koléji do nad višine, ki jo voda utegne kdaj doseči.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge Kmeje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 1 40.000 gl d. v srebru od milje.
Vse mostove, vse znamenitejše predmete in umetne stavbe narediti je enkrat za vselej 'z zeleza in kamenja.
Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi porabe kolodvora južne železnice v Bolzanu,
_ °r tudi o uredbi krči ne službe pri prehodu z ene na drugo železnico skleniti dogovor z Jl|žno železnico.
Troske za kaka potrebna razširjalna dela na Bolzunskem kolodvoru bodo nosili kon-cesiJonarji. Dotični dogovor je položiti pred državno upravo, da ga odobri.
Državni upravi se p vihranj a pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti n vete o vzajemni uporabi vozov sosednjih tuzemskih železnic in o dovodu rudnrstvenih in obrtnih z<‘leznic v svojo rabo.
§• 3. Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo delo koneesijonirane železnice v šest ■uesecih od današnjega dne začeli, in v dveh letih dodelali in dodelano javni službi izročili.
I v Koncesijonarji so za izpolnitev te in drugih v dopustnici izgovorjenih dolžnosti dali avm upravi varščino odštevši ji SO.000 goldinarjev avstr, veljave po meri posebej izila-nega kavcijnega pisma.
§• 4. Koncesijonarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po Za onitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjem priteza tudi, kar se	tiče železnocestnih	kril,	do	posameznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila,	da	jih je
•zadati na javno korist.
§• S. Koncesijonarji se imajo ob delu in krčtanji dopuščene ceste držati tega, kar r I n*»	*° dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi
j železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854*), železnocestni krčtni red od • novembra 18St **) in red za signale od 16. junija 1872, Drž. zak. št. 80], ter za-n°v in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§*_6. Koncesijonarji imajo torej tudi posebno dolžnost, pošto in poštne postavljence, im I"opisu §.f* 68 v omenjenem železnocestnem krčtnem redu zastonj voziti; a poštna uprava °I*la8t, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, katere •I1' odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četvcrokolesen voz, koncesijonarji do VSilCl‘Kil voza, kar jih več dadč, na miljo dobodo odmčno (odškodnino), katera se govorno v pravični ceni ustanovi.
žilo *l' sc poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici	vvčsli ambulantno	pošto,	kakor-
viidn"/11^6 avstliisko železnice že imajo, naj koncesijonarji namesto čelverokolesnih na-, Voz v to potrebne četverokolesne, po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštne 111 anI|le vozove brez povračila napravijo in vzdržč.
« ž Državni zakonik sl. 288.
' Urz»vni zakonik iz leta 1882, st. 1.
V opravljanje poštne službe na postajah, kjer je že ali se pozneje napravi poštni urad. je v železnocestnem poslopji zastonj dati poštno pisarnico, katera ne bode imela nad po elJ° sobo in po eno prostorišče z dotičnimi pripravami ; ako bi prišlo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje imajo koncesijonarji dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti in katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotierte postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej sa hoj pošilja železnocestno ravnatelja^0 (upravno svetovalstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej sa boj, smejo na doticni železnocestnih kosčh odpravljati postavljene! železne ceste.
§. 7. Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu ali posred' stvu državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode za železnično krctn službo in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti in vzdrževati.
Državna uprava si pridržuje pravico. železnic»! telegraf porabiti tudi za odpraf državnih in privatnih poslanic.
Državni upravi jena voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob podpornj3' železnienega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po družbinih tleh brez povračila ali odsk® dovanja. Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgle(1 in vzdržati pomagajo.
Se imajo koncesijonarji dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnoteleg10 skega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih 11 postajah zastonj spravljati in hraniti.
V vseh teh zadevah dolžni so koncesijonarji, za časa z državnotelegrafskim zavodoi" poseben dogovor skleniti.
§. 8. Visokost voznine za ljudij in blago podvržena je sledečim utesnitvam : a) Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe : v I. razredu vozov, po ...	. 30 kr. avstr, vel j.
H	97
•	N	1»	»	•	•	*	•	W	W	V)
M III.	„	,,	•	•	•	I S ,,	,,	,,
|)t'
Ako hi se pokazala potreba se bolj znižati voznino za ljudi in ce bi koncesijo»*11,! mogli, podeliti primernih zlajsil popotnim III razreda, bodo oni dolžni, po ukazu trg0 ^ skega ministerstva v vesli IV. razred (voz za stoječe), v katerem sv bode po devet krajc"J od milje plačevalo.
Ko preteče deset let kretanja, ima vlada pravico, tu uravnane voznine za lj'"h I' memo znižati, zaslišavši koncesijonarje ali njih pravonaslednike.
Pri brzovlakih, ki morajo imeti vsaj vozove I. in II. razreda, smejo se le tarife |,l)VI\^ za 20 odstotkov, pod to pogojo, da se pri teli brzovlakih ne bo vozilo z manjšo biti011 nego je navadno, raeuneč poprek, pri brzovlakih drugih avstrijskih železnic.
h) Maksimalna tarifa blagu ul» navadni hitrosti oil colnega centa na miljo:
v normalnem razredu I. po ...	. 2 8 kr. avstr, vel j.
II. „	 2	78
5j	„	u	1	le	n	  •'	v	n
V	»	99	Ul*	99	 ^	»	5}	99
V znižanem razredu	A	(brez	razločka,	po	koliko	se	prevaža):	od	žita,	moke,
ineljave, rajža, ovočja (sadja),	vina, smol,	cunj	in	krp,	soli.	neprečiščenega
sladkorja, železa po...........................'................................. 2	28	kr.	a.	v.;
v znižanem razredu B (kadar se v vožnjo odda konci (vsaj) po 0 čolnih centov) : od lesa tesarskega in raznim izdelkom služečega, nad 18 črevljev dolzega, od asfalta, železnih odpadkov, zeleničja, apna, gnojil,
C1 osla, kamenih ploč po................................................ 2'	„	„
v znižanem razredu € (kadar se vozovi polno naložč): od kajenja zidarskega in lomljenega, od rudnin, repe v krmo in v sladkor, od 1 lv’ Ibsa tesarskega in raznim izdelkom služečega, ne nad 18 črevljev dol-Ze?a, od črnega in rjavega kopanega ogljija, od koaksa, opeke, peska,
P*®ti, surovega železa po............................................... 1	8	„	„	„
Zgornje maksimalne tarifne postavke od blaga je, če zahteva državna uprava, znižali, 1,1 1° po normalnih razredih za 8 odstotkov, a po znižanih razredih za 10 odstotkov, kadar usinati letni dohodek železnice zraste do 128.000 gld. v srebru od milje, ter zaradi tega, ? ° **' pozneje kosmati dohodek omahnil pod imenovano vsoto, vendar ni j predrugačati znižanih tarif, i„ pod zgornjimi uveti je potlej, ob vsacem poznejšem naraslo letnega kosmatega l°dka za 28.000 gld. od milje, zgornje maksimalne tarifne postavke dalje zniževali za odstotkov, in sicer do tiste meje, da hode vsega znižila za 80 odstotkov onih maksimal-1111 tarifnih postavkov, kakoršni so po dopustilo.
k Za odpravljamo se sme od kamenja zidarskega in lomljenega, od rjavega in črnega opanega ogljija, potlej od koaksa jemati po 18 krajcarjev od col nega centa, a od vsega °stalega blaga po dva krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi že plača od nakladanja in Skladanja ter splošna zavarščina.
Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po Vi» kr. odprav-Jainie od colnega centa.
(| j, . ^ar se vozarine za ostale reči, določevanja ležarine in drugih zaukazov o vožnji, e ah je tako, da dotične cene in določbe ne bodo nikakor večje nadlcžnejše, nego na c. kr. južni železnici.
Dolžnost koncesijonarjev je pri vožnji blaga vpeljati tudi na tej železnici imenstvo in aziedbo blaga, in tista določila glede prevažanja, ki veljajo pri c. kr. priv. južni železnici.
Na izvoljo se daje koneesijonârjem. voza mo od ljudij in blaga devati v red v mejah,
*&01‘aJ določenih.
A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost.
i'hi'i ^	80 torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala voza-
tej* .(0<* ^laga, ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pri-1 vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Puscbne tarife je javno razglasiti, y le(i S’'cer 86 vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarim od ljudi) in blaga devati C( ' oncC8ijonarji treba da taki uredbi pokorujejo.
§. 9. Dovoljuje se, odmerjat! in pobirati vozatino od Ijudij in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti preračunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, k' jih ustanovi trgovinsko ministerslvo,
H. 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom mej vojnim ministerslvom in ®eJ ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrenen	18.	junija	1808*)
in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
A ko bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu dopuščen« železnice.
Ta določila obsezajo tudi deželno branibovstvo obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, ne samo kadar potujejo ob državnem trošku, nego tudi pri službenem potovanji oh svojem trošku, k vajam in priglednim zborom, potem vojaško stražilo krdelo c. kr. civilni sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koneesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnn1" upravami in mej železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih recij za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjib vojaških transportih, potem "a organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih **), ter tudi 1)3 potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor*“**) o transportu takih bolnikov	in	ranjencev,
katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako s6 tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je sč železnocestnimi društvi uki'e' niti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis ° vojaškem transportu po železnicah.
Koneesijonarji, kar sc tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojsk«, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva, udajejo se določilom, kar jih na to meri v §•	.
vojne postave 18(18. leta -J-), in določilom, kijih ima o zviševanji tega paragrafa v >»««' vvedčni zakon od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. (10.)
I
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, cuj°' čega nad upravo in k reta nje m železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsi« tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva naj se s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno.
§. 12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenava«!»" drag, znižati mu vozarmo na polovico maksimalne cene.
§. 19. Koncesionarjem se tudi pri teza pravica, napraviti delničarsko društvo 1,1 v dohitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predslv«"6 obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenâvati.
*) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1868. leta, 21. kos, št. 67.
*) Priklada k št. 148, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov e kr. vojnega ukaznika. ’ ) Normalni ukazi e kr. vojnega ukaznika 1871. leta. 22. kos, st, 79. t) Državni zakonik št. 161.
Dovoljenje izdatbenega kursa pristoji državni upravi.
S predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine napravne (osnovne) glavnice.
Ako se predstvene obligacije izdadé v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski veljavi.
Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
Društvo prevzame vse pravice in dolžnosti koncesijonarjev ; družbena pravila mora državna uprava potrditi.
§. 14. Koncesijonarji	imajo oblast,	agencije v domačih in vnanjih deželah	postavljati,	kakor tudi napravljati	vozila ljudem	in blagu po vodi in po suhem, držeč	se zdaj
veljavnih propisov.
H 15. Železnici, zaznamenani v §. 1, dovoljujejo se ta polajšila :
a)	oprostitev od dohodkarme in od kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na dvajseti let;
V oprostitev od kolekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja;
c)	oprostitev od kölekov	in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih	obligacij
ter tudi začasnih (interimskih) listov	in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati	od kup-
ljenih zemljišč.
§.10. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter tudi retna oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, a 8o napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, oditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvarne orzavni koristi.
Koncesionarjem je dolžnost, od tega nadzora nad podjetjem delanja z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kateremu rzav»a uprava vsoto primerno določi.
§. 17. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona •«rečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoč od 1 "ova, katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnocestni črti, in ko ta doba preteče, Hiine koncesija.
A dopustilo tudi izgubi moč, ako.se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku
anJa in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11.**, Za lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi
«rižarni.
§• 18. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko 86 Je 'zdalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti.
o«
Da se določi odkupšeina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje.
Ako bi vendar tako najdeni poprečni čisti dohodek ne znašal vsaj 52/io odstotkov v srebru nominalnaga napravnega kapitala, kakor gaje odobrila državna uprava, ustanavlja se ta minimalna vsota za čisti dohodek, ki bode podloga odmerjanju odkupščine.
Dvajseternati znesek po teh načelih najdenega čistega dohodka je odkupšeina.
Nominalni napraviti kapital treba po številnem znesku podvreči potrdbi državne uprave, in va-nj spadajo:
a) Troški za pripravljavna dela in sestavo projekta;
b) troški za delo in prvo obratno opravo (t. j. do konca prvega obratnega leta potem» ko se je vožnja začela pe vsej dopuščeni železnici), vsi drugi troški, ki so bili potreb»1 pri napravi in opravi dopuščene železnice razen vsote pod a) že omenjene;
c) petodstotne obresti za zneske kapitala vplačane med delanjem do začetka vožnje p® celej dopuščeni železnici, kakor napreduje delo in oprava, po odbitih čistih dohod»' od kakih posameznih železnocestnih delov, ako bi se morebiti po njih vožnja zace pred nego po celi skup, in po odbitih obrestih, ki bi se dobile iz vplačanih a ne pv6' cej potrošenih denarjev;
d) troški za na nabavo denarjev, oziroma z odobrenjem državne uprave dovoljeni srednj1 znesek kursne izgube pri nabavi gotovine ter izdatbi delnic in predstveenih oblig»ciJ-
Ako bi se po zvršetku prvega obratnega leta še dalje zidale nove stavbe ali pomnoze' ževale obratne oprave, smejo se dotični troški prištevati k napravili glavnici, ako je držav»* uprava dovolila namenjene nove stavbe ali pomnožitev obratnih oprav, in če se troški kakor treba izkažejo.
§. 19. Še so dolžni koncesijonarji, tu dopuščeno železnico, ko jo dodelajo, — a 0 bi državna uprava menila, da je to potrebno ali koristno, — po nje zahtevi odstopiti dr» gemu železničnemu podjetju za odškodovanje, katero jim le-to podjetje plača.
O načinu in vsoti te odškodnine naj se obe strani dogovorita.
Ako bi	se vendar	tak	dogovor ne dosegel, naj se za	odškodbo plača gotov kapd8*’
kateremu se	znesek določi	po načelih ustanovljenih gori v	§. 18 za odkup železuice P°
državni upravi.
Samo da treba v slučaji, ko bi železnica še ne bila sedem, temuč pet let v kretaO.!1’ srednji čisti dohodek treh najboljih let — in če bi železnica še ne bila pet let v krétanji» čisti dohodek najbolj ega leta odmeri odkupščine za podlogo vzeti.
Ako bi	se odstop	zahteval, predno izteče prvo obratno	leto, tedaj, kakor sploh v vs ^
slučajih, odkupšeina ne	hodi	izpod minimalne vsote, katero bi državna uprava po §• ^ 1
odkup železnice plačati morala.
H. 20. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobv6 ménjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, v. spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične priteklirie, kakor so : kolodv»^ nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestno krétanje potrebna poslopja na odhajalisči*11 prihajališčih, stražarnice in nadzorovâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na v,e nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvarij, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje er druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krčtanju, naj, kar se ee cene, zastonj državi preide vsega tega toliko in oziroma take vrednosti, da bode ustrezalo prvi v ustanovni glavnici obseženi krétni opravi.
Tj	•	v	v	•	*■*" •-1''1
“o odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačevaje vsako leto \ a- 18 postavljeno odkupščino, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, koncesionarjem ostane ®v°jma reservne zalogo, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imajo . ^uti, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega ^Ea,àkakor so: peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ali druzemu Or0(,.ju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali v Pr,dobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina
^lezniei.
§• 21. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega ®varila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, popri-se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, že predno dopustilo mine čas, izreči, 8 "Î6 dopustilo moč izgubilo.
^ Kesno opominjaje vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč ccsijonarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odméne, J mo vsem oblastvom. katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to Petnico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
^ dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva ^ “cm in prestolnem mestu na Dunaji, štirnajstega dne meseca septembra, v letu po senji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem. Našega cesarjevanja četrtem in dva.isetem.
Franc Jožef
8. r.
Auersperg s. r.
Bauhaus s. r.
■»retis s. r.