217
Na očetovem domu, v šoli, je preživel Anton Foerster svojo prvo mladostno dobo do 12. leta, dokler se ni šel šolat na gimnazijo. V očetovem zboru ni smel seveda manjkati; pomagal je očetu kot sopranist, z desetimi leti že tudi kot majhen organist. Ta prva muzikalna vzgoja, ki jo je dobil od očeta, je bila Foersterju vso dobo njegovega   poznejšega šolanja vir, ki mu je po-
Cesia v Jeruzalemu.
mogel, da se je samega vzdržaval brez očetove pomoči; saj ni zadostovala borna učiteljska plača očetova pri mnogoštevilni rodbini, da bi izlahka utrpel stroške za vzgojo v tujini. Vrhu tega mu je umrla v njegovem 12. letu mati. Dobil je mačeho ; bila je dobra mačeha, vendar ne več rodna mati. Ves čas svojih gimnazijskih in poznejših visokošolskih študij si je pomagal Foerster z glasbo, peval je na korih in poučeval je
v glasbi. Vsled svoje prirojene, odlikujoče se glasbene nadarjenosti in lepega in vabljivega glasu je našel prijateljev, ki so mu pomagali, da je mogel nadaljevati svoje študije. V Mladi Boleslavi, kjer je pohajal nižjo gimnazijo, je peval v ondotni dekanijski cerkvi ter si pridobil ime pevca, ki zadene vse na mah, ki poje najtežje na-peve kar z lista. Pri šolskih mašah je orgljal in vodil šolski zbor. Tako je bilo tudi v Čeških Budejovicah, kamor se je preselil, da absolvira višjo gimnazijo. V Budejovicah je jel tudi že poučevati v zborovem petju na ondotnem Jos. Eilovem glasbenem zavodu Našel je tu ludi marsikatero priliko, da nastopi v koncertih solistiško kot tenorist ali pa kot pianist.
Ko je prebil Foerster 1. 1858. z odličnim uspehom gimnazijsko maturo, je vstopil v cistercianski samostan v Višjem Brodu (Hohen-furt) na Češkem in je preživel 11 mesecev v noviciatu. Z vnemo se je tu posvetil glasbenim študijam, posebno še cerkveni glasbi in gregorianskemu koralu. Za to je imel ugodno priliko, ker je moral nadomestovati samostanskega organista.
Toda samostansko življenje ga ni moglo prikleniti nase. Sililo ga je nazaj v svet in še pred končanim noviciatom je odšel v Prago, da se vpiše na univerzi v pravno fakulteto. In res je tudi absolviral I. 1863. pravniške študije. Pravnik pa vendar ni postal! Bivanje v češki stolnici je uvedlo Foersterja docela med glasbeno življenje, kateremu je bila Praga središče. Pevskemu društvu „Hlahol", ki je bilo v oni dobi ustanovljeno, je bil Foerster kot odličen tenor znamenita pridobitev, glasbenima zavodoma Čenka Micka in slavnega skladatelja Bedficha Smetane je pa bil učitelj-pianist. Odločilna je bila za Foersterja ozka, naravnost prijateljska vez, ki ga je družila kot učitelja s Smetano, kateri je znal ceniti svojega mladega sotrudnika. Marsikatero svoje novo delo je igral Smetana v rokopisu s Foersterjem in mu v zaupnih po-menkih razkrival svoje nazore in ideje Tudi potožil mu je marsikaj o svojih nasprotnikih,